Št. 62. V Gorici, due 4. avgusta 1900. Letnik II. l/.fiaja v^i'k^tM^fiji1. soboto v tcdnu ob 11. uri \r<^|wiWf<' /.ii mosto ter ob 3. uri popoli'bi^Jzirjtli'zHo. Staue po pošti prcjenian ali v - Uorici nil dom pošiljan cololotno 8 K., pollctno i- K. in ci'trlletno 2 K. i'rodaj.i st> v (iurici v tobakamuh Schwarz v Šolskih ulicah in J c I leisitz v Nunskih ulicah po 8 vin. GORICA Urediiištvo in upravništvo se nahajata v «Narod n i t i s k ar n i», ulica Vetturini h. si. 9. Dopiso jp nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorico». Oglasi st; raiuinijo po petit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-kral po 16 vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. (Veeerno iz Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Goriška Ijudska posojilnica in dr. Tuma. ii. V „Gorier' štev. 53. in 51. t. 1. smo dokazali, kako krčevito se je držal g. dr. Tuma predsednižtva „Gor. Ij. pos."; dokazali sin.o tudi, kako so je le 11:• videz delal, kakor da bi bil pripravljen za od- stop, češ, da hi se ne zanesel boj tudi na gospodarsko polje. „Soča" skusa v tern obziiu občinstvo še dalje slepiti. V članku „Zopet s eepeem po dr. Tumi-' namreč trdi, da je dokazala z akti in neoporečnirni dejstvi, kako pošteno je inislil dr. T. z našo gospodarsko orga- nizaeijo; kako se je samega sebe poni- ževal in ponujal spravljivo roko, da bj le ne došlo do razpora na gospodarskem polju. Oglejmo si te akte in te dokaze ! G. dr. T. je poslal 22. nov. I. 1. po sklepu skupne seje ravnateljstva in nadzorstva „Gor. lj. pos." načelništvu „Centraine pos.'' pismo, v klerem poudarja nevarnost, ki bi nastala, ako l)i se poJeg „Gor. lj. pos." napravila nova posojilnica, in je vabil načelništvo „Centraine pos/' k skupni seji načelstev obeli zavodov, „da bi se razmerjc med „Gor. ljudsko poso- jilnico" in „Centralno pos."' vseslransko razjasnilo ter ustanovil daljši nastop''. Prej že je pisal dr. 'J'. tudi grol'u Als. Coroniniju pismo, v ktereni je go- voril o eventualiteti velike denarne ka- lamitete, ktero zakrivi nastop „Cenlralne pos.", o narodni kalainiteti itd., ter je izrazil željo, da bi se skupno dogovorili, kako naj bi se skupno prelagale hra- nilne vloge brez nevarnosti za ljudsko posojilnico. A poglejmo, kaj je pisal Tumov organ „Soča" skoraj mesec pred 22. no- vembrom. V „Soči" z due 24. okt. 1. 1. citamo: „Kar se tiče „Gor. Ij. pos.", inoramo po- vedati, da se je že zavarovala proti vsaki lopovski spletki, pridobivši moene de- narne zveze, kakorsnih ni iniel še noben zavod v teh krajih. Dr. Tumaje bil 3 dni na potovanju in je sklenil zveze, kakor- snih posojilnica še nikdar ni imela". Ko- liko protislovje! Kolika predrznost! Ko je dr. T. že pred 24. oktobrom pridobil „Goriški lj. pos." mogočne de- narne zveze, kakorsnih ni iniel še noben zavod v teh krajih, in ko se je posojil- nica zavarovala proti vsaki spletki, govori mesec kasneje p nevarnosti, ki preti isti posojilnici! Ko je njegovo glasilo ,.Soča" s podtikanjern „lopovskih spletk" žalila načelstvo „Centraine pos.", vabi g. T. isto načelstvo k skupnemu pogovoru, da bi se doseglo sporazumno postopanje! Iz tega je razvidno, da je bila cela „miroljubna akcija" g. Tuine le koinedija, le peeek v oči! 0 kakem kompromisu, o tern, da bi bil pripravljen eventualno predsednižtvo „Zadruge" obdržati, g. T. v teh dveh pismih popolnoma molči, ker hoee posojilnico kot važno politicly po- stojanko obdržati. S tenia pisrnoma hoče edino to doseči, da bi se „Centralna pos." ne ustanovila, ali pa brez škode za njegovo postojanko. Ker je načelništvo „Centraine pos." g. Tunio dobro poznalo in ker je tudi iz teh pisem razvidelo, da on ne misli od- stopiti in političnega strankarstva iz posojilnice odstraniti, odklonilo je s pismom od 6. dec. vsak razgovor z ino- žern, ki je v pismu na grola Coroninija sicer trdil, da bi bila likvidacija „Goriške lj. pos." narodna nesreča, ki se je pa izrazil že pred tern pismom, da spravi posojilnico do likvidacije, ako bi od- stranili njega od predsedništva. Moti- vacija te odklonitve je g. dr. Tunio raz- burihi. Zato se zavaruje ravnateljstvo „Goriške lj. pos." oziroma g. dr. T. v pismu od 10. dec. posebno proti očitanju strankarske politike in denarne krize v posojilnici. Sinesno! Saj je jasno ko beli dan, da denaren zavod res uspeva le to- liko časa, dokler ostane edino le denarni zavod brez vsakega političnega strankar- stva, da pa mora začeti hirati, ko po- stane le politična postojanka, le orodje političnih ,.štreberjev". In to je ravno postala „Gor. lj. pos.u v Tumovih rokah. Upliv, ki je združen s I em denarnim za- vodom, hoče g. dr. T. porabiti v svoje politične namene : to je tista strankarska politika, ktero ornenja odgovor „Ccn- tralne pos." Ta strankarska politika, ki se je v odgovoru od 10. dec. še zani- kala, pokazala se je kmalu še očitnejše. Nekoliko dokazov! Ko se je uraduikom „Goriške lj. pos." očitalo vtikanje v politične agita- cije, pisala je „Soča" 12. dec. 1. I.: „Ako se potegujejo posojilnični uradniki zadr. Tunio kjerkoli, dokazujejo le, da so zvesti svojemu zavodu..." Tu „Soča" že odobrava zlorabo posojilnice v politične svrhe ! 10. marca 1. I. je pisala „Soca": „Ali ni dovolj „Mont" v klerikalnih rokah? Alijimpre- jiustiiiKj i^e posojilnico, da se bodo pod- pirale klerikalne zadruge, klerikalne usta- nove, jezuitsko Alojzijevisče, malo seini- nišce in gimnazija? Za take klerikalne namene nismo ustanovili posojilnice1'. Tu se ravna „Soča" po geslu: „Reeem ti, da mi ne porečeš", izda se ]>a ob enem, v kake .-iti'anske namene bi neka- teri ljudje radi rabili posojilnico. () pre- drzni laži, da so „oni" posojilnico usla- novili, molčimo. Gori omenjenega gesla se drži „Soča" tudi 22. maja t. 1. „Pri- morski List" je izrazil pred občniin zbo- rom „Goriske Ij. pos." željo, naj bi se dr. T. uniaknil iz posojilnice, ker s tern bi bil poravnan velik del domačega prc>- pira. ,.Soča" inu je odgovorila: ,,J\li radi verujemo „Fr. L.", da bi bil s lakimi klerikalnimi zmagami poravnan „že lep kos domačega prepira", kajti ta boj bi odpadel, da bi klerikalci toliko bolj kon- centrovali svoje moči drugod — izko- rižčevaje pri tern delu še „Gor. Ij. pos." Ta strankarska politika je 29. aprila 1.1. popolnoma zmagala. Pozadnjem občnem zboru je postala „Gor. lj. pos." popolnoma strankarski zavod, ki se mora po „So- činih" navodih klerikalnih denarjev čim prej rešiti, a novih ne sprejemati; s tern pa je postala unicum med vsemi denar- nimi zavodi: brani se denarja! Toda dovolj o tern! Že iz tega je razvidno, zakaj ni hotel g. dr. T. „Gor. lj. pos." iz rokdati, zakaj se tega denarnega zavoda tako kr- čevito drži, da je bil pripravljen ga raje uničiti, kakor iz svojih krempljev, — da rabimo „Socin" izraz — izpustiti; raz- vidno je tudi, koliko so vredni „Sočini" akti in dokazi, „da se je dr. T. samega sebe zatajeval in ponujal spravljivo roko, da bi le ne došlo do razpora na gospodarskem polju". Manifestacije primorskih Italijanov ob smrti kralja Umberta. Že prirojeni cut sili človeka, da se v trenotkih, ko zadene bliznjega velika nesreča, vznemiri in temu svojemu notranjemu nemiru da izraza v besedi, v dejanju. Tako je v popolnoma navad- nih slučajih, v koliko večji ineri pu še v slučajih,kakoršenjeumorjednega vladarja, predstojnika jedne cele države. Tedaj nas pretrese dogoilek z nenavaclno silo, to pa radi tega. ker uplivajo na naš čut še mnoge niogočne okolnosti, ki so v zvezi z osebo vladarjevo. Fretreslo nas je, ko smo čuli, da je umorjen predsednik francozke repu- blikn Sadi Carnot in v dno duse proši- njeni smo Ij»i 1 i z žalostjo, ko nam je za- bodel nečloveški morilec na^o preljub- ljeno cesarico Elizabeto. Vsa Avstrija, brez razlike naroduosti, je globoko žalo- vala v onih težkih dneh, seveda resnic'- n o žalovali so le zvesto udani državljani in vsi oni, ki še premorejo pravo euteče sree. Taka srea je pa tudi zdaj prešinila žalost, ko je došla k nam novica, da je umorjen italijanski kralj. Ni ga človeka, ako ni zapai skraj- nornu cinizmu in morda ne soglaša z ono blazno lolpo, ki meni, da obrne svet, ako pomori vladarje, da bi ne sočustvoval v teh dneh z onimi, katere je zadela ta težka nesreča. Toda tu bodi povdarjeno, da nam je v lent slueaju pred oemi jedino le iH'sr(M*n, ki je zadela kraljevo hi.šo Savojsko in sosedni nam narod italijanski, kalei-i (il)sl(jji enako iz členov človeške družbe. kakor kaka (Iruga drzava. Izklju- cujenio pa v tern vzvišenem trenotku vsak politično strankarski pojav, ki o n e- C: a š č a in o s k r u n j a ta vzvišeni trenotek. Koliko bolj pa nas preseneti in j užali n ii i' i ii žalovanja, kakoršen pojav- Ijajo v leh dneh izvestni italijanski krogi v našeni Frimorju, način, ki vzhuja do- mnevanje, kakor da so to demonstracije in politične manifestacije, način, ki kaže najbrže vse drugo prej, nego resnično ž a 1 o v a n j e ! V prvi vrsti so se pojavili tern na- činom takozvani žido-liberalni italijanski listi v nasem Frimorju. Ti listi, na čelu jirn tržaski „Piccolo", odprli so pravo a g i t acij o v demonstralivnem smislu in njihovem naukom sledijo razne osebe in korporaci.je v izražanjusožalja, kateri izrazi se drznejo iti tako daleč, da se v njih naravnost prezira zavest o pripa- danju Primorja k avstrijski državi in se srnatra ilalijanskega kralja tudi kakor kralja avstrijskega Primorja. Najdrzniši v tern oziru so bili štirje tržaki poslanci dr. Angeli, dr. Cambon, Mauroner in ¦llortis, možje, ki so bili vsikdar na prvern mestu, ko se je šlo pokazati svojo vele- italijansko naziranje. Ti štirje poslanci so poslali na kraljevo hišo italijansko tako sožalnico, da je moral biti zapleirjen sicer po c. kr. državnem pravdništvu dokaj prizana- šani list „Piccolo". Kake vsebine „s o - ž a 1 n i c a" je morala to biti, si je lahko misliti.*) Ne manj izzivajoč in predrzen je bil nek sožalni brzojav v italijanski upravi se nahajajoče občine Vodnjan v Istri, kateri brzojav je moral biti zadržan na brzojavnem uradu. Sožalnice so od- poslale še sledeče istrske občine in sicer: Oprtalj. Umag, Piran, Koper, Osor, Ores, Milje, Vižinada in Pulj. V vseh teh so- žalnicah se nazivlje kralj lialije s pri- devkom „kralj naroda", nikjer pa „ita- lijanski kralj". Enakega pomena sožalnice so bile one, ki jih je poslalo „politično drušlvo itali- jansko v Istri", „Lega nazionale", drustvo „Societä dei Giovani Friulani" in več drugih, ne omenivši uredništev hujska- jočih laških listov, kakor so „Piccolo", „Indipendente", „11 Friuli Orientale" itd. itd. O zasebnih sožalnicah seveda nili *) XVkaj iztisov dotičnoga »Piccola« jo pa vciular vkljub zaplenilii prišlo v javnost in jo nam znana vsebina brzojava tržaških laških puslaiK'ov. ne govorimo. Iz Gorice omenimo samo sožaliice deželnega glavarja, ki je z osebno brzojavko kondoliral kraljevi hiäi itali- janski in pa brzojavko goriškega Župana dr. W)nuti-ja ministru kraljeve hiäe v Monzi, ki se glasi: „Zavzet po nepopisni grozi radi infamnega čina, ki je zadel Njeg. Vel. Kralja, prosimo Vašo ekselenco, da sporočite Njenemu Velič. Kraljici živo d el e ž b o Gorice v žalosti, katero deli ž njo cela Italija vkupno z zelo ob- cutenim ogorčenjem proti zlokobni sekti, ki je oborožila nievrednega razbojnika". V mestu visi vse polno črnih zastav. Mestni svet gorižki pa je imel dne 1. I. m. opoludne svečano sejo, na katero so prišli gospodje v srakih in tudi dame v črnih in belih oblekah, a vsi nadeti s črnimi tanjčicaini. Kaj se je sklepalo na tej seji, nam niti ni treba znati, zadostuje naj, da se je tako mesto Gorica, kakor i Trst in ne- kateri drugi deli Primorske tako rekoč usilila s svojimi sožalnicami italijanski kraljevi hissi in italijanskemu ministerstvu. Posebno omeniti nam je tudi dej- stva, da so za umora naše cesarice ne- kateri iialijanski listi, seveda tudi takrat jim na čelu židovski „Piccolo", „Corriere" „Indipendente", prinesli samo prvi dan le malce črno označeno notico o umoru cesarice, a pozneje ne več, — zdaj pa so ti listi dan na dan ši roko črno obrobljeni in prinašajo po cele strani podrobnih poročil o italijanskem kralju. To vedenje je pač dokaj značilno in z vsem tern ti krogi jasno in glasno opravičujejo sum, da jim je oseba italijanskega kralja pač le postranska reč, g 1 a v ni smoter pa da jim jele pokazati svetu, da je „La Regione Giulia" (naše Primorje) že danes popolnoma zrelo za krono savojsko, v popolnitev kraljestva No, letos je znamenito leto, — hočemo v kratkem videti, kaka razlika pri teh ljudeh bode med italijanskim in — av- strijskim patrijotizmom. Napaöi istrslep ieleluia zbora na ili- i:iiistu aiitonomijo. Istrskim ltalijanom delajo sedaj sive lase hrvatske občine v Istri, t. j. one obeine, kjer se je začelo zavedati Ijud- stvo svoje narodnosti ter se otresa laškega varuštva na ta način, da si je jelo izbirati v obcinske zastope svoje ljudi, ki hrvatski mislijo, hrvatski govor6 in hrvatski pišejo. Takih občin število se hvala Bogu množi čedalje bolj in bi se množilo še bolj, ako bi Hrvatje imeli dovolj sposob- nih ljudi, katerim bi lahko poverili ob- činsko tajništvo, kajti resnica je in ostane, da v kmetskih občinah je občinski taj- nik takorekoč vse in od njega sposob- nosti in poštenja — je prav pogostoma odvisna usoda cele občinske uprave. A časi se bližajo, ko bo v Istri od- pomagano tudi temu nedostatku. Italijani to dobro vedo, zato že mislijo in preu- darjajo, kako bi Hrvatom vrgli pod noge tudi v tern pogledu prav debelih polen. In deloma so že našli sredstvo. Pod pre- tvezo namreč, da preskrbe občinam dobrih tajnikov in v splošnem občinskih uradnikov, ter da tako omogočijo povsod „pravilno in dobro občinsko upravo" s tern, da zagotovijo tern uradnikom pri- merno dobro gmotno stanje ter stalnost služb in naposled tudi še pokojnino, — so izdelali v tern pogledu neki zakonski načrt ter ga v jedni zadnjih deželno- zborskih sej tudi vsprejeli. Ali — dulce in lundo — poslušajte in glejte kam pes taco moli?! Potrjenje imenovanj občinskih taj- nikov in sploh stalnih občinskih uradni- kov, — to potrjenje po tern zakonskem načrtu naj bi bilo pridržano jedino de- želnernu odboru samemu! Prepričani smo, da ta zakonski uaert ne more in ne sme zadobiti najvisje sankcije, ker je naravnost v protislovju s splošnim ob- činskim zakonom, ker jedino le občinam pristaja inienovanje njibovih uradnikov in določanje plač. S tern zakonskini nacrtom se drzno in kar naiavnost bije v lice občinski aulononiiji, zagotovljeni občinam po državnili teineljnili postavali. Torej ob- cinski tajniki in sploh občinski uradniki, tudi ti naj l)i bili udvisni od dezelnega odbora istrskega — oni naj bi bili nje- gove krealure! Kdor ve, kake važnosti so tajniki v kmetskib občinah — kar snio že poprej poudarjali — oni inora pri- znati, da niso baš neuinni ti Italijani. Kajti ta najnoveji njib poskus ga inora še bolj utrditi v prepričanju, kako dalee že segajo spletke nasih narodnih protivnikov, in da je njihova prva in zadnja misel le ta, kako bi nas uničili, ako ne z grda, pa zavratno, pod krinko dobrohotnosti za naš občinski blagor. Navidezno se ve da poudarjajo po- trebo „dobre in pravilne občiuske uprave" in marsikdo jim utegne sesti tudi na li- manice ter jim tudi verovati, strup pa. katerega nam hoeejo zadati, zavijajo na koncu v jako nedolžno obliko - potr- jenja imenovanj. Poglavitna stvar jim seveda ni uprava občin, za kalero jim je toliko mari, kakor za lanski sneg, kar že dokazuje dejstvo, da se nabajajo v Istri občine, ki niso sklenile obcinskih računov po pet in se več let in jib za- radi tega tudi niso predložile deželnemu odburu. Kazume se samo ob sebi, da so v takib ohcinah na krmilu Italijani, kajti lam, kjer obstajajo brvatska obciuska zastopBtva, ali pa slovenska, razpuščajo se koj in večkrat tudi brez vsakega po- stavnega uzroka. ' Torej ne za dobro občinsko upravo, marveč za to jim gre zdaj, kako si zago- toviti več kreatur, več slepega orodja v obliki obcinskih tajnikov in obcinskih uradnikov tudi tarn, kjer bodo imeli Slo- venci in Hrvatje svoja ubciuska zastop- stva. Namen Italijanov je z novim za- konom — ako bi bil polrjen -— zibitiv slovenska in brvatska telesa strupenih žebljev - ki bi v njih provzročili neo- zdravljivib rak-ran. Ponavljaino pa, da se jim to ne sme in ne more posrečiti, - ker je to preočividen napad na obcin- sko avtonomijo, katera inora biti spošto- vana, če ne od Italijanov, pa vsaj od onih činiteljev, ki so jo občinam dali. Zavodi „Šolskega Doma". (Konee.) Ta sola je imela letos 2 tečaja, v katera se je vpisalo 20 deklic. Deklice so redno zabajale v solo, pa tudi lepo napredovale, o čemer nas je pačnajbolje prepričala razstava. Pouk v obeh strokov - nib šolab je tako urejen, da deklice ene in druge sole lahko hodijo tudi v dekli- Ško nadaljevalno šolo. V tej šoli se uči : 1 uro na teden veronauk, 3 ure slovenščina, 2 uri ra- cunstvo, 1 uro zemljepisje, I uro (izika in kemija, 3 ure prostoročno risanje, 1 uro petje in 2 uri nemščina ineobvezen pred- met.) V tej nadaljevalni soli si deklice izpopolnijo znanje, v kolikor je sleherni meščanki današnji čas potrebno. V možko obrtno nadaljevalno šolo se je vpisalo 107 ueencev, in sicer v pripravljalni tečaj 47, v I. razred 28, v 11. razred H7. Med letom je izostalo 17 učencev in 4 so se preselili v druga mesta. Od 86 klasilikovanib koncem šol. leta so napredovali: 10 prav dobro, 22 dobro, 37 zadostno in 11 nezadostno. Učencev je hodilo v solo : 26 iz Gorice, 27 iz Solkana, 10 iz Št. Andreža, 8 iz Sovodenj, 7 iz Podgore, si iz Mima, f> \'L Vrtojbe, 4 iz Pevme in 15 iz druzili krajev, ki pa večinoma bivajo v mestu. Po starosti je bilo šest 13-letnib, 12 stiri- najstletnih, 19 petnajstlettiih, 18 sestnajst- letnih, 16 sedemnajstletnih, 8 osemnajst- letnih, 7 devetnajstletnih, 7 dvajsetletnih, šest 20 do 25-letnih in 5 med 26 do 30-letnin. Po rokodelstvu je 17 ključavni- čarjev, 21 zidarjev, 7 klesarjev, 32 mi- zarjcv, 5 tiskarjev in 25 druzega roko- delstva. 20 je rokodelskib pomoenikov in 81 rokodelskib vajencev. Po veri vsi rimo-katolicani. Med temijih je 5 dovrsilo italijHnsko ljudsko solo. Ženski tečaji. V vse tri tečaje sole za umetno yezenje in belo Sivanje se je vpisalo 32 učenk; in v šolo krojenja in sivanja oblek pa 20 učenk; skupaj v obe ženski strokovni šoli 58 učenk. Te ho bile v starosti od 14. do 27. leta. Iz goriskega mesta jib je bilo 29, /. dežele 21 in n iz druzib dežel cesarstva. Med letom *e je preselilo ali izostalo 10 ucenk. Zavoljo bolezni se ni klasifikovalo ki)tu'em leta 2 učenk. Od klasilikovanib 40 učenk je vdobilo 10 ucenk spričevalo s prav dobrim vspebom, 13 s pobvalnim, 11 s povoljnim, in 6 l nezadostnim vspebom. Iz navetlenega puročila je pac jus- no razvidno, da toliko ljudska sola „Šolskega Doma1', kakor tudi obe stro- kovni soli so nam goriskim Slovencem i/. mesta in/, de/.ele prava življenjska po- treba. Malo casa se stoji ,,Solski Uonr', čegar krasno poslopje se dviga kakor stalna priča vroOe ljubezni njega ustanovitelja, kakor živa priča narodne zavesti vse- vkii|)iiega naroda goriskega in kakor glas- nik lepib sadov narodne prosvete, ki so vzklili in dozoreli v zavelju tega pod- jelja, in kakor oznanovalec, koliko lepega se še uresniči v njem ob naiialjni vztraj- nosli in požrtovalnosti vsevkupnega na- roda in pravib poklicanih rodoljubov. V to daj Bog svoj blagoslov in srečo ! D o p i s i. Iz llrd nam pisejo : Zuano je či- tateljein n(Joriceu, da je due 20. junija zadela naš kraj nesreca, kakorsne n.» I pomnijo nasi slarčki. SlraSna toča je ugonobila ves nas pridelek in je uničila ves nas up za tekoče in bodoče leto. Taka neprilika sili tudi najbolj labkomišljenega človeka, da se ne uda razko.šnemu razveseljevanju, marveč da razmislja o nesreči svojib sosedov. Ali letos so po stari navadi imeli Šenlerjan- ski mladeniči svoj javni pies in sicer drugo nedeljo po sv. Moborju. Tudi letos so se vkljub slabi letini Senferjanski l'antje za to staro navado oglasili pri g. županu. Župan je mladeniče lepo posva- ril, da to nikakor ne kaže, da bi se zdäj prirejali javni plesi, ko namerava on celo na željo več drugib občinarjev zaprosili visoko vlado, da bi prisla na pornoč stradajočemu ljudstvu. Fantje so na to mirno in bladno odsli, a drugi dan pride zopet eden od njib in ž njim krč- mar, prosit župana za pies. Župan je tudi zdaj odklonil in utemeljeval svojo odklo- nitev z enakimi razlogi. Vsled tega velika nevolja pri lantib in — pri krčmarju. Toda zdaj se domislijo druge poti, ker — plesati da rnorajo, ako je tudi ves svet toča pobila. Obuvjose do pred- sednika „katoliškega bralnega društva1', da jim nap I'M vi prošnjo ua ok raj no gla- varstvo v Gorici, katero uaj bi dovolilo pies pod imenom društva. In res, predsednik je njib zabtevi ustregel, ne da bi sklical odborovo sejo in ne da bi zvedel pri denamisiarju, ali so oni ianlje tudi res udje omenjenega društva. Politična oblast jim je res dovolila pies in pies se je vrSil. Toda pies ni baš dobro uplival na ljudstvo tainošnje občine, kajti isto je bilo razburjeno in nevoljno celo na župana, ker je mislilo, da je župau dovolil pies. Ko pa se jib je poučilo, da se pies vr.si na ime drustva, so se čudili, kako more predsednik «Iruštva proti želji županovi iti lalikomi- selni mladini na roko in jej omogo- citi društveni pies, ki pomeni toliko, kakor javni pies. Kmnar in oni l'antje so pobirali od vsakega plesalca 2 kroni in 40 vin., oni razuzdani udadenici pa so pri zacetku plesa celo izzivali župana z izrazi kakor: „oštja di župan (ali so naša Brda že tudi pod Lahom V Op. stavčeva), naj le pride in ustavi pies, če si upa! Poprej je zabteval slovensko godbo pri plesib, mi pa pod imenom društva po laski godemo in |i!esemo". Take opazke so se čule in to pri plesu „katoliAkega bralnega društva^, katerega cast je gotovo s tern botel o s k r unit i predsednik sain. Ko je ljudstvo to slišalo, je bilo tako razburjeno, da se je bilo bati škandalov. In kdo bi bil tega kriv? Ker pa je bilo ljudstvo pametno in previdno, je pustilo norce, da so se znosili in potem šli domov. Kdo vlada toraj v senl'erjanski obeini? Ali vsega spostovanja vredni Josip Klanjšček, ali mar g. Jakob K.....? Iz Kobariria. Minole sobote28. jul. je v planini na Krnu treščilo v blev. Pogorelo je gospodarju z Vrsnega čelvero govod. IIlev in se drug sosednji sta zgo- rela. Dva mo/a ji» slrela precej osmodila. Upanje je, da ozdravita. - Kobarijska branilnica in posojilnica je imela v 1. poletju ta le proinet: üohodkov je bilo 98.907 K. 24 b, troškov pa 92.910 K. 02 h. Vres promet je bil : 191.877 K 80 b. Gotovine je ostalo 0.050 K 02 h. Lep napredek! — 29. julija so praznovali na Livku god cerkv. palrona in ob enem tudi novo sv. tnašo, kalero je daroval Č. g. novoinasnik doinačin Otilij Medves. Bila je zares lepa slovesnost! Vsa cast domačemu gospodu župniku, ki je vse potrebno tako naglo in spretno pri red il. P. n. g. novomasniku naša iskrena vo^čila ! Dal Hog mnogo, mnogo zaslu/nib let za nebesa, za cerkev in narod! - Petega t. m. pa bo nova sv. masa v S»»mpelru iŠpjetar) Slovenov ob Nediži. iNovomasnik je beneški Slovenec cast. gosp. Kvgenij Dorbolo. Njegova stara mati je z Li- busnja pri Kobaridu doma. Na Mata- jurju postavijo letos. ob koncu tega sto- letja spoiiieuik .lez. Kristusu ()»lre.šeniku. Denar zato nabirajo po skolijab cele beneske provincije. Spomenik s križem na vrbu bo visok 28 metrov, če obvelja prvotni nacrt. Iz Wlikili /abelj 31. jul. 1900 —- Dopisnik lažitorbe se je hotel v 83. štv. iste od 18. julija oprati nasproti do- pisu v 52. štv. ,.Gorice", k(M- se menda čuti liutlo užaljenega po resnici, ki oči kolje in ker bi rad naredil iz zamorca — be'ega človr(»ka. Ker pa „On", ni na- ročnik „Soče>l, iztaknil je nekega drugega „naročnika"' v kratkem jopiču, da opravi zanj to nemarno delo. Ker oni je vešč v trožcnju laži. Dopisunček namreč pravi, da dopis v „Gorici" je kovalo več- oseb in omenja tudi nekega „starega, sivega zgodovinarja". Ali je hotelo nevredno človeče ža- liti s svojo opazko našega nadučitelja g. Vilharja? Menim, da si je pod vodstvom tega blagega moža marsikedo pridobil več učenosli, kakor dopisunče, ki je drgnilo par let v Gorici hlače, slednjič pa prispelo do biča... In zdaj si upa zaletavati se v osebo spoštovanega gosp. V7ilbarja ter ga nazivati zaničljivo „sta- rega sivega zgodovinarja"! V obrambo osebe gospoda Vilbarja izrekam, da gosp. učitelj o dopisu ni vedel najmanjše stvarice. Nadalje dop. govori o nekih „farizejib." in pravi, da se on ne pod- vrže „klerikalizmu". Ko bi revček le znal tolmačiti besedo klerikalizem! Tako pa si gotovo misli, da klerikalizem so — gnojne vile, a liberalizem je — dijasko pero, katero je u. pr. njega privedlo do vrbunca nerodne napreunosli. Tudi nad taborom čistib rodoljubov se spodtika dopisnik in pravi: ali se mar stori kako uslugo stori narodu se samiin živio: kli- cemV No, vprasam ga, ali se pa morda stori narodu kako uslugo, ako se pri- jateljstvo in edinost rusi s bujskanjem med mladenici in proti ,.bralnemu dru- Atvir' ter z odvračanjem mladine od izo- brazbe in napredka? Ali se še spominja dopisnik. kako st» je proti nekomu izra- zil : „dva uda sem že odvrnil, a jib bom še več"? Je-li to obnašanje zuačajnega cloveka? Se li tako dela usluge narodu? Toraj, kje si, „čisti rodoljubV1' Kje je Ivoja omikaV Pomilovanja si vreden, pa druzega nič! Iz («or. Trt'bus«», due 27. julija. Gospod A. M. v Čepovanu, ki mej ne- zavednimi Oepovanci — zavedni namreč ne marajo za Vas! —- nentrudno delate za svoj „uzor" v Gorici: kdo je Vas pooblastil, da napadale naSe ljudi (Šte- t'ana Š. v kK:mi ua JMocilab po svojem pristašu, Franceta P. v krčmi stare št. 58, Jožela L. ravno tain, in druge) čes, da so klerikalci, da bi moral; z Vami bodili, da splob ne bodijo po pravi poti, ker so nekaleri vrnili „Primorca", ker nočejo trobili z \rami vred v goriški ,.na- predni1" rog? Ali se n. pr. jaz hudujem, ali uslavljam na cesti (in po krčmah) \rase male podanike ter jib zmerjam, da Vain v Vaši ,.delavnici" ne odgovarjajo vsi, kakor Vi boči^te? (lernü torej vsilju- jete svojo „naprednost*' nam. Gor. Trebu- sanom, ki ne maramo za njo? (!e bočete, da bosle v bodoči slov. zgodovini zapi- sani kot zaslužen mož, delajte kot mož, a ne kot pes, ki vsacega oblaja, kdor nni ni pu volji... zalo prosim Vas: pu- stile nas, in zlasti na.še može-poštenjake v mini, dokler Vas mi ne nadlegujemo ! A. P., kurat v G. Trebuši. Politični pregled. Istrskl deželni zbor. \rlada j<^ predlo/ila istrskemu dež. z'ioru zakonska nač-rta glede preložitve deželnega zbora iz Poreča v Pulj in pa glede uslanovitve noveg:i okrajnega sodi- šca v Dolini. K umjru Italijanskey i kralja. Mladi ilalijauski kralj Viktor liiina- nuel je došel s svojo- soprogo v Monzo, kjer leži na mrtvaskem odru njega ne- srecni oče kralj Humbert. Poroča se, da, ko je ninožica prirejala kralju prisrčne ovacije, sta zaklicala dva neznana clo- veka: ,.Kvviva T anart'bia !" Ljudstvo je predrzneža botelo raztrgati, a policija ju je aretovala. Glede morilca Brescija se poroča, da je bil odbran na anarhiškem sbodu v Pattersonu v Ameriki on in še neki drugi anarbist, da umorita kralja; teniii sbodu je predsedoval italijanski grot" Moledeschi, vodja anarbistov. — V Pattersonu so prisli na sled veliki zaroti anarbistov. Ki» seje zvedelo o u.noru, so tovarne v Pattersonu zapodile z dela vse italijan- ske delavce. (ilede pogreba urnorje- nega kralja se ne ve. kedaj se izvrši, po- kopan bode kralj v Pantbeonu v Kimu, kjer bodo pogrebne slavnosti. Balzamo- vali kralja ne bodo. Morilec j(» obsojen ua dosmrtno jec:o na galerab. — V sta- njii ilalijanske politike se govori, da se utegne mnogo spremeniti v protiliberal- nem smislu, sedanje liberalno minister- stvo je že odstopilo. Papež Leon Xlll. je izrazil kraljici Margheriti sožalje po mi- lanskem kardinalu. Napad na perzijskega šaha v Parizu. Ko se je peljal v četrtek popolu- dne perzijski sab iz ,.Palais Souraines" (palača vladarjev) po mestu, priskočil je neki človek v delavski obleki h kočiji in je parkrat dvignil roko, v kateri je držal revolver, da bi pomeril na šaha. Ko za- pazi to neki ne daleč tarn stoječi policijski častnik, skočil je nagloma k napadalcu ter mu s hrbtom sable izbil re- volver iz roke. S pomočjo drugib še pribitelib stražnikov so potem aretirali napadalca ter ga odveli na policijo. Vprašan kaj da je nameraval, odgovoril je napadalec, da ni to nikomur nič mari ter da je odgovoren za to satno svoji vesli. Tudi ni botel povedati, kdo dfe je. Star pa je kakih 30 let govori francoski. Med potjo je baje rekel poli- cajcm, ki sogagnali, Ha bi tudi predsednik francoske republike Loubet prav storil, ako bi odstopil, ker inače ga zadene go- tovo kdo iz vrst njegovib (napadalčevih) somišljenikov. Perzijski sah je dobil ravno pred odbodom iz svojega stanovanja neko pismo, v katerem ga je nekdo opominjal, naj se čuva pred napadom. Pi-mo je bilo datirano iz Napolja, a oddano je bilo na pošti v Parizu. Podpis pisca pisma končuje baje na ,,i.-' Sab se pa ni zmenil za opornin. Tudi se je sah vozil po napadu po mestu, kakor da bi se mu ne bilo pripetilo ni- cesar. Ni'.padalec se imenuje baje Fran Saison Ain je rojen leta 1876 v Mon- ti naru. Govor nemškega cesarja. katerega jo izuslil pri oilhodu nemskib vojakov na Kitajskov liremerbavemu na Nemškem, je vzi)itdil v političnih krogib veliko novoljo, neinški diplomaciji pa provzročil mnogo neprijetnosti. Kakor znano, se je izrazil cesar nemški Viljem nasproti svojim vojakom, naj ne dajo Kitajcem prav n o b e n e ga pardona, ,.vse postreliti, kakor Altila in njegovi divji limn naj bodo nemski vojaki proti Kitajcem; krščanska kultura mora brez- obzirno /magati na Vztoku !" Nemška diplomacija, kalerej j« cesar s svojimi mnogimi neprcMuišljenimi govori napravil že večkrat velikih neprijetnosti, skuša potlačiti utis, ki ga je naredila cesarjeva paralela mej krutim Attilom in — kržčan- sko kulturo. Kesni nemski listi pravijo, da cesarjevih besed ni jemati resno, mar- več le kakor izliv nevolje radi umora svojega poslanika v Pekingu. V prvi vrsti da imajo v vojni odloeevati vojskovodje in ti ne bodo dopustili, da se ujetnike pomori, ako bodo sploh katerih za po- nioriti. Vender postanejo has to besode luliko usodepolne za Nemrijo saino, kor znano so splošne uakane nemških poli- tičnlh vodilnih krogov v Kini od onega trenutka, ko jo Nemčija samolvastno za- sedla luko in pokrajino l\iaiu-au. Vojna na Kitajskem. Zjedinjene drzavo Severn« Ameriko so poslalo vladi v Pekingu spomenieo, v katori so povdarja, da Amerika no na- stopa soglasno z evropejskimi velevlastmi proti Kilajski, marveč da je Amerika iskrena prijateljica Kino. Ta izjava Amc- riko pa no ugaja Nemčiji in Angliji, ka- tori dvo bi zolo radi, da vleoe kaka nioc- noja drzava za nji kitajski koslanj iz žrjavice. Amerika pa houe varovati samo svoje interese na Kitajskem. V zadnjem času so so pridružile evropski akciji tudi Španija in Bolgija in to na odločno zah- tevo obeli narodov, ki so ozlovo- ljeni radi prolivanja krvi krščanskih mi - sijonarjov in kristjanov na Kitajskem. Belgija kakor Spanija imal.a tudi svoje poslanike na Kiiajskem, odposlali sta vsaka po en vojni brod v Kitajsko morje. V tern, ko se polagoma pripravljajo mej- narodne sile za skupen nastop proti Ki- tajski, pa Kitajska vlada po eni strain skuša prepreciti posledice svojoga ve.de- nja nasproli inozemcem s tern, da prosi zdaj pri eni, zdaj pri drugi vladi posre- dovanja in se je zatekla celo v Vatikan ter prosila posredovanja sv. Očeta, - po drugi strani se pa skrivaj pripravlja za močen odpor proti združenim velesilain. Vidi se, da je Kitajska stopila v mlakužo, iz katere se bode težko izlekla z zdravo kožo, radi tega jej dela vse to velikc? preglavioe. Velesile odgovarjajo Kitajski, da so ne morejo spušcali v nobeno po- sredovanje, doklor m imajo gotovosti o usodi svojib poslanikov. Tudi sv. Oee se je izrekel, da ne more prej posredovati, dokler ni zadoščeno užaljenemu krs- čanslvu. 0 posaineznili bojib na Kitajskem se poroča sledeče: Japonci so minuli to- den napadli kitajsko posadko pri Shan- ghaikvanu in jo sijajno premagali. Dne 23. t. m. so Kitajci ponovno napadli avantgardo mongolskega oddelka pri trd- njavi „Eho1' na rusko mandžurski meji, a so bili do cela tepeni. General Saha- rov napal je 21. t. m. kitajske ustaše in jih potolkel. Kitajsko vas Vanlihot.au so za kazen Husi zažgali, ker so prebivalci streljali na ruske ladije. Na mandžursko- ruski meji so postavljene straže kozakov. V BlagovesXensku je mir, ker so Kitajci preneliali bombardirati to mesto. Rusija pošilja nadalje svoje vojaštvo na Kitaj- sko. Iz Var.šavskega vojnega okrozja odide v Kino 8 lovskib polkovnij in 6 baterij topništva. V polkovnijah pešce vse se iz- žrebajo vojaki za Kino tako, da je od vsake polkovnije izžrebanih 80 -100 mož. 0 bojib v Tientsinu so znane zdaj te podrobrosti: Kitajske čete se nahajajo 10 milj severno od mesta pri Getfangu. Rusko in japonsko konjenistvo straži me- sto in okolico in je v noprestanib bojib s sovražnikom. Deževjeje zdaj ponebalo, reka je usahnila, plovitov bo vsled lega po tej reki težavna. Kitajski del Tient- sina je zavzet po mejnarodnih eetah, ka- tere so zaplenile v tem delu 600 ton srebra (G000 kvintalov!) velike zaloge strojenih kož, svile in drugih vrednosti. Po mestu je na dan boja ležalo kupe mrtvih ljudij, klanje je bilo strašno, po ulicah leži ria debelo strjena človeška kri in od gnjijočib trupel vstaja okužljiv smrad. Avstro-ogrski vojni brod „Gesarica Marija Terezija" je dospela 30. t. m. v Hongkong. Na ladiji se je pripetilo mej vožnjo več slučajev solnčarice vsled si Ine vročine na morju. Zadnje poročilo pravi, da so od 1. t, m. dalje začeli marširati vojaki mejna- rodnih čet prcti Pekingu. Naproj inarsi- rajo Amerikanci, za njiini drugi. Ker so niso mogli zjediniti glede skupnega vrhov- nega poveljnika, komandirali bodo vsaki svoje čete. Najbolj izzivajoče se vede Nemčija, ki hoč.e kar na svojo roko na- stopiti. Nekateri krogi se čudijo, čomu ta nastop mejnarodnib čet proti Kitajski, ki ni storila drugega, kakor da brani svojo več tisočlotno posest ? Kitajci so se okoli Pekinga utaborili na treli važnib krajih, da zabranijo tujim čel&m ubod v svoje „sveto mesto1'. V zadnjem času se mnogo govori o tern, da so vsi poslaniki v Pekingu še živi in dobro ohranjoni, le nemški baron Kettelor je padol kakor žrtva osebnega masčevanja kitajske ratje imajo tudi. že eno opekarno v Ozeljauu, ki de- in jo nad 50 let. — Pod Krnom vedno grmi in treska, tako da ljudje po noči spati no morejo. V nodoljo jo pa treščilo na planini „Kulunja" v hiev Simona Si- vec-a z Vi'sna. Hiev jo bil b kratu ves v ognju, vondor so še re.šili uokega moža, ki je spal na blevu. Zgorele so pa s hle- vom vred vse stiri kravo in „Gorenjšče- kov hiev z Vrsna. V onem kraju se je tudi pojavila (jti'oska davica. K sreči je ondi po- žrtovalen zdravnik, ki je rešil že več otrok pred davico. Ljudje se pa pritožujejo, da imajo zoloslabo mrlvasnico, zbito skupaj iz borih desk, skozi katere lije dež. Lansko jes(Mi so položili notri nekega moža, ki je umrl za grižo. Pri njem so stražili so- sedje, a prišla je buda ploha ; varuhi so bežali pod zvonik in tarn zakurili ogonj, mrlič pa ni mogel za njiini, marveč je ostal na plohi. Zjutraj, ko so ga pokopa- vali, je bil tako zmočen in onesnažen, da ga pogrebci spoznali niso. Treba, da se oblast pobriga za odpravo tacih nedo- stojnosti. — V Novakih je 30. julija okoli 11. ure dop. silno padala toca. Bila je debela ko jajca; najstarejši ljudje ne pomnijo take. Potolkla je vse od kraja, sadje je skoro do zadnjega zdrla z drevja. Naredila pa je še drugo škode. Nekomu je padlo ledeno zrno na glavo, prebilo mu klobuk in ranilo rim glavo, da je bil ves krvav; več drugih je tudi ranilo. Toliko prirodnih nesreč, a davki vedno enaki, — seveda, po uradih ne pada toča ! — Toča pobila je tisti dan tudi v Temnit'i na Krasu in je naredila voliko škode; enako tudi v Kobljeglavi in tarn okrog. Nadalje je pobila po Kanalskem : v Zapotoku, Marijno Celje, Gorenje poljo, Deskle, Kanal. Tudi na Kanalskem Vrhu in v Batah je padala tisti dan. Iz kobariskoiia Kota nam pisejo da so imeli tudi tain grozno vročino. Po nekaterib krajih je bilo noči in dneve v sobi 20° K.; minulega ponedeljka pa je bila buda ura s točo, z velikim nalivorn i s treskanjem. Toča v našem Kotu, upamo, hudega nij storila. Strela pa je v Stolu zvečer ob 9ih udarila v kopo, ki je mej najhujšiin nalivom gorela kot kres celo noč. Pač pa je toča istega dne hudo po- tolkla na Idrskom in na Kamnem pri Kobaridu. Sijajno vcsclico priredi tolminsko olepševalno in j^ogozdovalno društvo dne 5. avgusta 1900 na dvorišcu g. Gazafura v Tolmiuu, se sledečim vzporedom: 1. Streljanje k turči na dobitke pricne ob 3. pop. 2. Sreckanje na šaljive dobitke prične ob 5 pop. 3. Šaljive igre, pričnejo ob 6. pop. 4. Koncert prične ob 8. pop. Med posameznimi točkami svira c. kr. rudniska godba iz Idrije. 5. Ples in pro- sta zabava. Prostori čarobno raz- svetleni. Bazar, restaurant in pisarna v veseličnih prostorih. VTstopnina : k ve- selici 60 vinarjev, *za otroke 30 vin., k plesu 1 krono. Sedeži v prvih vrstah 1 krono v naslednjih 40 vinarjev. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Program pri blagajni. P. T. gospodom tujcem priskrbi odbor vec^rjo in prenoöisöe proti pravo- časnem oznanilu. Slomšekova slavnost na Ponikvi dne 5. t. m. obeta biti volikanska. Doslej je prijavilo nad 30 drustev svojo udele- žitev, mej drugimi sledeča društva: slo- vensko pevsko društvo z sedežem v Pulju, colsko pevsko društvo, šmartinsko pev- sko društvo, celjski in Ijubljanski „Sokol"; učiteljska društva: za šrnarsko-rogaški, celjsko-laški, konjiški in kozjanski okraj, vse v polnem številu ; jugoslovansko uči- teljsko društvo, učiteljsko društvo v Ljub- ljani, akadeniična društva: „Slovenija", „Triglav" z zastavo, ,,Sava", „Danica". Nadalje gasilna društva, družba sv. Mo- horja, kršč. socijalna zveza v Ljubljani z zastavo, razna zabavna in druga narodna drustva. Društva, ki niso dobila vabila, naj ne štejejo odboru v zelo in naj se kar priglasijo in pripomorejo k temu, da bode slavnost na Ponikvi ena največjih slo- venskih slavnosti, vredna velikega moža Martina Sloniseka, kateremu v slavo se slavnost priredi. Zanimiva do^odba iz vojne na Kitajskem. V luki Taku so se avstrijski vojaki bojevali skupno z ruskimi proti Kitajcem. Dve trdnjavi so vzeli skupno, tretjo pa — čudi se, čitatolj ! — vzel je en sam — avstrijski vojak. Ta vojak ni bil izvežban topničar, toda v svojem vojnetn naudusenju se je spravil na top, katerega so vzeli prej Kitajcem, pomeril ž njim na trdnjavo, — top se sproži, — granata zatuli v zraku in tresči v trd- njavo: v tistem trenotku pretrese zrak silen vrišč in hrup, iz trdnjave švigne ogenj, izvali se črn in bel dim in ob enem se razprši silnim pokom vsa trdnjava. Kamenje, prst, Kitajci, vse to je frčalo na dve sto metrov visoko v zrak. Kaj je bilo ? Avstrijski vojak je ustrelil v zalogo srnodnika v trdnjavi in to je provzročilo katastroi'o. Veliko navdušenje je zavla- dalo v našem vojaštvu in tudi med Rusi, — vse je hvalilo izvrtsnega avstrijskega junaka. Izjava, Na poziv v št. 88. „Soče" od- govarjam sledeče : V št. 84. si je dala „Soča" z Bov- Skega pisati tako-le : „Danes so se vršila pogajanja med deželnim odborom po za- stopniku gosp. E. Kavčiču in krčmarji radi odkupnino dezelne užitnine. Stavil sein naslednji predlog, kterega smo eno- glasno sprejeli. In tu je sledil dolg, z enakiini razlogi utenieljen predlog, s ka- koršnimi sem slišal na drugih enakih shodih po pristaših. narodno-napredne stranke utemoljevati isti, nameri dežel- nega zbora protivni predlog, posebno v Kozani in v Hencah. V Bovcu pa ni dejansko nihče stavil predlo- ga s takim uteme lj e vanj em, kaKor je öbjavljono v „Soči" in podpisano s črko „S." ; to si upam dokazati s priča- mi in veljavnim dokumentom. Ud kodi ga je torej „Soča" vzela, da ga je svo- jemu Bovškemu dopisniku narekovala? Mari treba tu so posebne bistro- umnosti, da se izvede prava, edino ver- jetna sodba? Ali je poduk, ki so ga pre- jeli zaupniki, izhajal iz odbora narodno- napredne stranke, ali iz uredništva „So- če", ali pa ga je razposlala ena sama oseba pripadajoea ten» krogom, to ne spreminja na stvari prav nie. Gotovo je to, da je izšel poduk iz krogov narodno- napredne stranke, ker drugaee bi ga ne bila niogla „Soča", ki je glasilo te st ranke, razviti v motivaeiji omenjenega predloga, kteremotivacije ni na bovskem s h o d u ti i k d o g o v o r i 1 in n i k d o s li ä a I. To, kar sein razložil v člankib o ce- stah na Kanalskem v prilog obmejni po- krajini in v člankih zadevajocib pobira- nje užitnine v prilog dežeJi, — priprav- ljen sem na vsako zahtevo zagovarjati na javnem sbodu ali, če treba, pred sod- nijo; eno in drugo izvira iz popolnega prepričanja, da je pravo, kar sem raz- ložil in priporočal. Pride čas, ko spozna tudi naše ljudstvo, da je tako, in če je res, kar trdi „Soča", da me je ono do zdaj preklinjalo, pacle potem prokletstvo na tiste, ki so je zapeljali. Sicer pa žkoda in greb tratiti pro- stor in čas v nadaljno polemizovanje z možmi, katerim so strankarski narneni viši od deželne splošne koristi. Na očitanje v štev. 77. ,.Soče", d a sein zlorabil uradno tajnost in na raznovrstno osebno sramočenje v po- znejib številkah odgovorim na drugem m es tu. E. Klavžar. YABILÖ redni obcni zbor „HranilDice in psojilnice" v Cerlmem- registrovane zadruge v neomejeno zavezo, dne 12. avgusta 1.1. ob 2. uri popoludne z prostonh gosp. A. Kohal-n. DNKVM KKI): 1. PurucVilu ü lelnem raeiinu in po- trjenje isle.ga; 2. RazdelHev čislega dobička; 3. lzvolilev načelstva, racimskih pre- gleduvalcev iu njili namestnikov ; -4. Privolenje retnuneracije nove.iiiu načelstvu; 5. Posainezni nasveli. Opomba: Ako bi la zbor (ob 2. uri) ne bil sklepčen, zaene se ob )\. uri drug obcni zbor, ki bo smel sklepati brezpogojno. Kobilni udele/bi idjiidno vabi vse ude NiN-olstvo. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica St. 10. Tryovina plsarniških in šol. potrebščln. Kaznovrstno papirnato blago. ' Knjige : molitvene, šolske in vpisne. ' Tiskovine iz „Narodne tiskarne" po ( enaki ceni. Freskrbuje tisk vizilnic, , računov, kuverte z napisi. Sprejema v vezanje knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 <.(MU( A Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina i ix vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov. Dosüivlja na dorn in razpošilja |ju Iahvl- nici na vse kraj« avstro-ogorske inonarhijt' v Bodih od 56 litrov naprej. N:i /.alitovo poSilja ludi uzorce. Cene zmerne. Post reib a postena. patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji, je rnehko kalijsko rnilo razstopljivo v mrzli vodi, je najuspešnejše sred- stvo za zatiranje in uničevanje vseli trtnih mrčesov in ušij, vseb ŽUŽelk na sadnib in drugih dre- vesih, zelenjadi in cvetlicah. Navodilo za rabo „Auricula11 po- šilja franko Tovarna mila F. Fensterl k Co TRST. - Via Limitanea št. 1 - TRST. Zastop in zaloga na Goriäkem: pri g. Frideriku Primas v Goricl, Travnik 16 (v dvorišču) In na Opčinah pri gosp. Frideriku Cumar. Anton Bortolotti. kamnosek, (lüi'ica, Kraiic-.ložefova cesta si. 8H. Zaloga mrtvaških spomenikov, ccne od 10 do 2i)() gld. Podpisana priporoOata slavnemu ob- (jinslvu v Goriei in na deželi svojo novo „rejeno prodajalnico jestvin. V zalogi iniaUi ludi l-aznovrslne pi- jace n. pi-.: I'rancoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaci tropinovec, fini rum, različna vina, goru/.ice (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo rnilo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba toena in po zmernili cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopjif & KutiiL tr^ovca v Seineiiiski ulici h. stv. 1. v luslni liiši. kj<>i" jc ,.Tr^. o))it. zadr." P Kl' piTV. civilni, iiradiiiski in vojaMu krojai' n;i T r ;i v n i k u št. 22, I. nadstiO|ijc v Gorici. M. POVERAJ, |jiipi)i\K!;t p. ii. olj/instvu svojo i /. I« o v n o /:a- k)go vsakovrslncia bla^a i/. avstrijskih in. inn- /.«'inskili fovarn, ohlcko, solnn1 in dr/ne pla^f. Volika i/bor /.avratnir in ovratniknv. prrilo. .limcr-srajci1. s|>loh vse k obirki spadajmV: prodaja/.dravo in trpf/.no blajjo ludi na iiu'Iit; vsi- j;iko po i'fiii. Civ. in <1 ulioV4Miski yovr »niki 0 ,. za (h'l'-.kt'........1.80 „ Xopreniorljivi liavelok . . . 1>. Ccn*1 slalnc; [)"/,, odliilka. \sako naronlo /vrši sc toöiio. Mesaiii oozorl Pod|iis:iui nazuanja gg. kolesarjein, da hihi v znlogi dvokolesa iz najbolj- Aega malei'ijala po jako nizkih cmimIi, in sicer od 170 kron (Hf) gld.) naprej oprem- ljene z vsemi potrebAčinami ^komplrh. 01) enem priporoča gg. krojacein in Siviljam svojo veliko zalogo ra/.novi-slnih Aivalnib strojev najnovejsih sislemov ud 48 kron (24 gld.) napn>j. ¦¦- PoroAtvo f> let. Daja ludi na obroke. Z odliriiim sposlovanjeiM Marl in Suli^oj, ¦ iirar \ Kiihalu. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v hiši g. dr. Lisjaka) pri|.ioroca častiti dubovsčini in sluvnemu obi:instvu v ineslu in na deželi svojo tigovino j