Letnikj VIII.
V Gorici, dne 13. junija 1900.
Številka 25.
Poui-ljiv list zn slovensko ljudstvo na Primorskem.
/ ’se aa vero, dom, cesarja !
Izhuja vsaki čclrtck <il> fi. pop. Rokopisi sr nr vračajo. NcIVankovana pisma sr nr sprrjrma.jo.	(0
Cena za colo loto C kron, za pot Irta H krone, /a manj premožne to'- yrr,	&
krone za crlo leto.
Naročnino in oznanila sprejema upravniStvo v Gorici na Clacnti šl. 12.
Rokopise sprrj a uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. llilarija št. 7.
L
(lil1
n
Praznik sv. resnega Telesa je tinjsijaj-tiiši praznik, na kateri verniki etlen tlm/egn premaga vaju v če.ščenjii in proslavljanju Jezusu Kristusu, Sinit Imžjega. ki inetl nami grešniki prebiva v podobah kruha in vina.
V	nebesih, v Očetovi slavi, na desnici Očeta sedi kol kralj in gospodar vseh stvari, ali od nas se vender ni ločil. Srce, polno ljubezni do nas, mu ni dalo ili proč od nas. Skril poti podobo kruha in vina |>rebiva v svetiščih, dan in noč zaprl v lesnih tabernakljih. Od tani gleda z bistrim in ljubečim očesom mi svoje brate, ki med svetom živijo in trpijo. Za vsakega moli mi lihem dan in noč ter se daruje Bogu Očetu.
Kn sam dan v letu si je izbral, na kateri zapusti zatišje božje hiše, in se dvigne, kam? ali v nebesa med angele? One, k ljudem gre, k bratom g.t srce vleče, med ljudstvo krščansko gre, da je blagoslovi in potrdi.
Injjiiilsii^) krščansko? Ljudstvo mu hiti veselo nasproti kakor kralju in odrešeniku. Olepšajo mu hiše in ulice, natrosijo na pot dišečega cvetja Njemu, ki je nosil krono trnjevo. Na čelu vsem in pni v blizu njega stojijo s pripognimo glavo ~ihtliij7njVi v svilenih oblekaTp~lšOgaIo naloženih s srebrom in zlatom. — Poleg_slojijo, zamišjje-ni% možje, katerih skrbi in modrosti, je poverieno vodstvo /ml i linic n nul c naroda, v*i odeti z ^mapmnjMijih časti in dostojanstva. — Resno opravljeni so prišli možje, in žene, ki rzijnjujo ljudstvu mladino, up njegove BodOčiiostn Ali kaj bi našlevalr' Vsi pridejo na ta dan se poklonil Jezusu. In mošlni krščanskima svobodnega ljudstva.
vojska slavna, kuraka Donosna za neoma-dežani> zastavo. nabriLšen meč~~v „rc7i7T p11-ško na ramenu, lopove na trdnjavi! In cvet poštenega ljudstva, devici1 njegove, v belo odele, z biseri olepšane, spremljajo ženina
I. I S T K K.
Zmaga ljubezni.
Poglej po pori cesto belo, l'o njej vspomlaili Ihimi hitel,
\a srce starišev ljubečih S tujino vračal sc vesel!
Vrl ec I. I Sl IS.
Mnogo je na svelu zakladov, mnogo dragocenosti, mnogo bogastva. Ljudje hitijo za časnim tnamonom, kakor za malikom. V bogastvu iščejo sreče, zadovoljnosti in — ljubezni. Marsikaj lehko tudi najdejo, pa nečesa v bogastvu in bliščobi ne morejo najti, ker se ukupili ne more — ljubezni, zveste ljubezni. Le ena ljubezen je na svelu. ki resnično zvesto gori, ki nikdar ne ugasne, mislim ljubezen naših starišev do nas svojih otrok. O otroci, nehvaležni otroci, bridko, bridko sc* boste kesali svojega grdega ravnanja nasproti starišem, kedar bodo oni za vedno legli v hladni grob! bolem še le boste spoznali, kaj sle izgubili, ko boste izgubili tako vas ljubečega očeta ali mater.
Mili sli sosednji družini Antona Tkalca in Metra Hezarja. Mrvi hišni oče je bil res tkalec, a drugi mizar. Soseda sta bila prijatelja in sla iskreno ljubila svojo družino. Večkrat shajala sta se o mraku sedaj v lej. drugič v drugi hiši k prijateljskemu pogovarjanju, (.e sc* med lednimi nista mogla suiti, poiskala sta drug drugega gotovo v nedeljo po večernicah. Nedeljo sta vedno posvečevala in z lepim krščanskim zgledomkazala. da hočeta gospodov dan res darovati Bogu sa memu. Noben dobiček, nobena <ila jih ui mogla odvrniti od sv. maše, pa tudi po krčmah nisla zapravljala. Sploh bila sta moža poštenjaka.
nebeškega Jezusa Kristusa. Oj zares, to je krščansko ljudstvo, pošteno, svobodno, mo Iro in pridno ljudstvo, ki gre* nasproti Jezusu, svojemu kralju pojoč in moleč. Oj. kako je dobri kralj vesel vrnega ljudstva! Na širo-N\em prostoru, glej. je vstavi iu blagoslovi: (duhovniki ga molijo, možje se mu spodobno pripognejo, ljudstvo kleči na kolenih, vojna zastava, ki se ui še nikoli vklonihu Sovražniku, je povešena, iu moštvo ponos-J’ no, s poveljnikom na čelu. kloni iskreno Hrabra ramena Jezusu Kristusu. On pa, dobri Jezus, blagoslavja krščansko ljudstvo, njega duhovnike, njega uradnike in odgoji-lelje, njega vojsko in vladarja, njega mladino. njega učene in delavske stanove. Od veselja zadonijo hvalne pesmi iz mladih grl. meči zazvenknejo, puške počejo. lopovi, zagrmijo, zvonovi zazvonijo slavo in čast Jezusu Kristusu v sv. rešnetu Telesu!...
POLITIČNI PREGLED.
Državni zbor. Zasedanje* državnega zbora v preteklem tednu je bilo zopet brezuspešno. Cehi so čakali do zadnjega trenutka, da vlada vsaj prekliče naredbe Kindingerjevega ininister-stva. A vlada sc* je ustrašila ueinških levičarjev, ki so žugali z obstrukcijo, ako sc* vlada Cehom uda tudi samo v tej točki. Zato so Čehi nadaljevali svojo obstrukcijo in v soboto ob I uri popolnoči je bil na povelje našega vladarja razpuščen državni zbor. Cehi so že ob tl. po noči začeli razbivali po klopeh iu poli svoje* narodne pesmi.' tako je za dpi go časa zaključen državni zbor vslod 'iTemslie nestrpnosti in bojazljivosti
Nagloma pa sc* zgodi, da so se prijateljske* razmere sosedov začele trgati. Kako jo prišlo do lega. Meter H ozar se je bil ves spremenil v svojem mišljenju.
Vas Cvetrežje, kjer sla domovala naša znanca, je bila v bližini mesta. Mesta pa dan lai.es le prepogosto slabo uplivajo na deželo. Meter Kozar jo dobival od meščanov slabe časnike, katere je vedno hlastnejo prebiral, začel je hodili v slabe lova-lovarišijo, kjer sc* je zabavljalo čn*z vero iu duhovnike. Njegovi najljubši tovariši bili so mu soc ijalni demokralje ali inokrači. Ni bilo dolgo in naš Meter se je tako navzel novega duha, da je v svojem sovraštvu proti c erkvi skoraj vse druge* prekosil. Imel je sam večkrat ojstre govore, šuntal svoje drugovc* iu sploh čutil se je poklicanega, da bode voditelj tovarišem.
Sosed Tkalec* je bil zelo potrt, ko je zapazil prijateljevo spremembo. Ih«»sil ga je, učil. svaril; a nič ni pomagalo. Kakor v vsaki potrebi, obrnil se je dobri Anton do Itoga. Z njim vred molila je za oč tovo spreobrnitev tudi družina zapeljanega Metra žena in otroci Iu, o ti otroci kakce so bili dobri in nedolžni!
Kil je pomladanski večer, /.ena in otroci so sc* v/.e vlegli spal. Metc*r pa je prebiral pcdiujšljive spise raznih socijalističnih brošur. Mri branju protiverskih hriišur pa sc* je večkrat spominjal besed, katere je nek duhovnik govoril na kršan-sko-soeijaliiem shodu ; Ko bi obveljal nauk demokratov, morala bi sc* razrušili tudi srčna zveza med možem iu ženo, tor med slariši in otroci. Kavno radi lega. da bi -c* uničilo družinsko življenje. ki je podlaga pravemu kršan-kemu življenju, se tako povzdiguje pro-ta ljubezen iu zahteva, da sc* otroci kmalu po rojstvu ločijo od starišev.
sedajne vlade, (leski listi se veselijo svoje zmage in mladočesko časopisje ne more prehvaliti uztrajnosl čeških poslancev. A sedaj na vlada je v velikih škripcih, ker je izgubila upanje v boljšo bodočnost.
Desnice ni več! Dolgo časa so čakali člani desnice, da sc* na nje ozre vlada in da jih prizna za močno zaslombo v narodnih bojih Avstrije. A vlada ni hotela videti svojih pravih prijateljev. Imela je desnico za svojo sovražnico in si jc* iskala prijateljev na levici. Vlada je skušala desnico razdreti in si pridobiti večino za skupno postopanje proti Cehom. To se je vladi tudi deloma posrečilo v zadnjem hipu pred zadnjim državnozborskim zasedanjem. Poljski klub z vitezom Javorskijem na čelu se je izlččil iz desnice in podal roko sovražnikom Slovanov v Avstriji. Slovanski Poljaki so barantali z Nemci za brate Celic. A zaman so se Poljaki prizadevali, da bi skopali grob češkemu narodu. Čehi so še le po njih spoznali, da se nimajo na nobenega zanesli, kakor nase. In zmagali so. Desnice sicer ni več, a tudi delovanje v državnem zboru je bilo nemogoče. Sicer pa je gotovo, da bo desnica zopet listala, ker pravica ni še umrla.
Italija. Volitve za državni zbor so se v tej deželi vršile pretekle binkoštne praznike. Večina poslancev je vladi naklonjena, a več kot tretjina je vladi nasprotna. Če bo hotela manjšina obslrujirati, bo lahko preprečila vsako delovanje v državnem zboru. Italija ni pač nič na boljšem, ko Avstrija.
Kitijsko. Upor se razširja po celi deželi bolj in bolj. Vlada se je kazala v začetku pro-livna upornikom, a zdaj je videti, da je prav za prav sama vlada provzročila upor. Ustaši razsajajo po celi deželi in morijo Evropejce in krščene domačine. Edina država, ki bi zamogla braniti Evropejce,je Kusija. Rusija je že poslala v glavno mesto nekaj tisoč vojakov in kmalu pridejo drugi za njimi. A druge velesile so Rusom zavidne in bati se je, da pride do kakega razponi med njimi.
Vojska v južni Afriki. Mrez težav in brez boja so prišli Angleži v glavno inesto burske republike Transvaal. A komaj so se tam usedli, da bi se odpočili, že so jim Buri prišli
Voditelj demokratov Rebel predlaga, da bi sc ustanovile državne dojilnice in redilnice. Duhovnik je dalje rekel: Kje bo potem ljubezen starišev do otrok, kje bo otroška ljubezen do starišev, kje* bo hvaležnost V Otroci ne bodo po*-zimi svojih starišev, sta riši ne svojih otrok. Kdo bo učil otroke spoznavati svojega večnega stvarnika, ko je država že sama ob sebi brezverska? Mo naukih demokratov se torej mora odpovedati m* samo zemeljski družinski sreči, ampak tudi v takih naukih vzgojeno dele nema nobenega upanja v srečno posmrtno življenje. Posledica vsemu pa je, da bi bili taki otroci popolnoma sprijeni, sposobni za vsa nemoralna in hudobna dela.
Meter Rezar je ljubil iz srca svojo ženo in svoje otroke. Kakor poprej, delal je tudi sedaj skrbno za nje. Kavno radi njegove ljubezni do svoje družine se mu je zmračilo čelo, ko je imenovani govor gremišljeval. Prehudo je bilo za njegovo sreo. Vos zamišljen stopi k posteljici najmlajšega otroka. Kako jc* lepo to dete! Angeljska nedolžnost in nebeški smehljaj igra še v spanju s lem lepim bitjem.
Peter premišljuje. Torej to dete da bi jaz odstranil očetovskemu srcu, to dete da bi mene ne smelo ljubiti?! Mati da bi ne smela poduče-vati v molitvi tega angeljčka?! Ta ubogi otrok da bi moral biti nesrečen in zavrženi v življenju in po smrti?! Ne. ne! Kakor gotovo živi Bog v nebesih, tako gotovo sc* moji otroci ne smejo pokvariti!...
V	njegovi scdii jc* bila še bridka martra in podoba Marije Device*. Ves skesan poklekne pred podobo < Mrešenikovo, prosi odpuščeuja za svoje zmote, moli za nedolžnost svoje družine. In bolj
v hrbet ter napadajo z velikim uspehom posamezne oddelke angleške armade. Južno od Mal-fekinga so Buri napali angleški polk in ga skoro uničili. Zveza Angležev z morjem jo tudi pretrgana in vse kaže, da imajo Angleži zopet smolo. Če bodo (udi Angleži zmagali, vendar bodo prisiljeni imeti v Transvaalu nekaj let velikansko armado. A Buri niso še obupali in so prepričani, da bo slednjič zmaga na njili strani.
Goriška grofija.
Proti koncu 12. veka je bil na čelu naši deželi grof Majnhard 11., ki je neprestano nadlegoval soseda, oglejskega patrijarha, v njegovi mirni posesti. In res. Naposled je I. 1202 grof dosegel prav ugoden mir s palrijarhom, tako, da je od tedaj bil sam gospodar solkanskega gradu in okolice. Njemu je sledil bratit: Majnhard 111., ki se je oženil z Adelajdo, ki je imela dedovati velik del tirolske dežele in Istro. Pridohivši to ded-ščino je poslal izmed najinogočnišili grofov nemškega cesarstva.
Njegov sin Majnhard IV. je še pomnožil posest in moč svoje rodbine zlasti na Tirolskem, 'nekaj z nakupom, še bolj pa s tem, da je vzel za ženo kraljico Klizabeto, udovo po zadnjem Holienstaufovcu Konradu 111., ki mu je prinesla za‘doto gospodstvo črez mnoge tirolske pokrajine.
Imenitno je Manjlmrdovo prijateljstvo z Rudolfom habsburškim. Ko se je ta zavojščil s češkim kraljem Otokarjem 11. in sta deželi Koroško in Štajersko nagibali na češko slran, je Majnhard udrl v sovražni deželi in odločil za Rudolfa. V bitko na Moravskem polju pa je privedel kralju na pomoč 300 konjikov in je lako znatno prispel za zmago. Zato mu je pa Kudolf dal za fevd vojvodino Koroško, a Trst je izvolil mogočnega grofu za svojega ,.ljudskega poglavarja" (capetano del popolo.)
Majnhard je svojo hčer Klizabeto omožil s sinom kralja Rudolfa, Albertom, in tako je ona postala mati glavne betve slavno vladajoče habsburške rodbine:
Ko je 1. 1267. dosegel Albert, Majnliardov brat, polno število let, je zahteval, da se rodbinsko posestvo razdeli. In tako je Majnhard obdržal za se tirolsko grofovino, Albert pa je prejel grofovino goriško. Po pogodbi pa je imela v slučaju, ako bi jedna betva družine izmrla, slediti v njenem deležu druga betva.
Grof Albert je cel čas vladanja imel razne boje. S sosedom, oglejskim palrijarhom, je bil sprt do leta 1275. Tačas se je spravil z vladajočim patrijarhom Rajmundom pl. Tonetom, ki mu je izročil poveljstvo v vojni, započeti zoper Benečane. Ti so oblegali Trst, in grof Alberl je vedel svoje čele zoper nje. A sovražnik ga je podkupil, kakor sodijo, z veliko svolo zlatega denarja, ki je bil pa baje ponarejen. Grof se je kmalu premislil, se zopet zavezal s palrijarhom in, podpiran od bratovih čet, je pregnal sovražnika od Trsta. — Kakor bral Majnhard, je tudi Albert pomagal kralju Rudolfu v bilki zoper Otokarja s 150 konjiki.
Grof Albert je umrl I. 1804., razdelivši posestva med svoja sinova, Alberta (lili in Henrika II.
(Dalje prih.)
ko je molil, lajše mu je bilo srci*. Kakor v prej-šnih srečnih dneh, je vzel blagoslovljeno vodo in pokropil svoje drage. Gotovo je pa tudi angel nebeški trosil nebeški blagoslov na spreobrnenra.
Oj kako srečna je bila odslej njegova žena in cela družina, kako je bil vesel tudi sosed Tkalec! — In kdo je zmagal pohujšano srce ? Ljubezen starišev do otrok! Bila je v resnici „Zmaga ljubezni.11	J.	R —
Štiri rimske patrijarhalne cerkve.
(1’išo J. K.)
Mojster Bernini je hotel prizidati na straneh pročelja cerkve sv. Petra dva zvonika, pa zidovje je bilo prešibko, moral je odnehati in prizidal je samo prostora, kjer sti uri. Isti mojster je sezidal tudi stebrišče ali kolonado, ki obdaja lig pred crkvijo, stebre v cerkvi je obdal z raznoličnim marmorjem in izdolbel je vanje prostore za razne kipe. Tedaj so zidali cerkev sv. Petra več ko 130 let. Porabili so čez 260 milijonov frankov. Vsakoletni stroški za vzdržavanje znašajo 160.000 fr. Samo nova sakristija, katero je dal napraviti papež Pij VI. je stala 4.8000.(XH) fr. Kaj je bil tedaj jeruzalemski tempel, ki ga je zidal Salamon celih 7 let, v primeri s cerkvijo sv. Petra!
To je zgodovina lega katoliškega templa
Pa poglejmo si zdaj njegovo podobo.
Pred cerkvijo je trg sv. Petra, o katerem trdijo, da je najlepši trg na svelu. Priznam, »la je trg narejen po strogo umetniškem okusu. Pa večkrat bolj ugaja lepo sviranje na klavirju, kakor pa strogo umetniška godba, katero proizvaja umetnik na goslih, naj bodo že vmes najlepše fuge in trilerji. Tako je tudi meni bolj všeč trg sv. Marka v Benetkah, kateri se razprostira pred cerkvijo sv. Marka. Na obeh straneh ga varujejo
Novice.
Dcpularija pri cesarju. Njega Vel. presvetli cesar je sprejel v pondeljek depulacijo go-riškega deželnega zbora. Obljubil je, da obišče goriško deželo. O delovanju i»oriškei>a deželnega zbora izujzjl se je wTo.. ju>liyalno. Petstoletnica, odkar je goriška grofija pod habsburškim žezlom, se bo praznovala kar najbolj slovesno bržkone meseca septembra ob navzočnosti cesarjevi.
Presvetli škof' krški dr. Anton Mahnit1
praznuje danes svoj god. ,.Primorski List* poklanja svojemu nekdanjemu uredniku iji. voditelju iskrene čestitke/«	.	Oam' 1
Gost N,j. eminence	kardinala	je	bil le
dni	slavni učenjak dominikanec	I1.	Penille, arhivar	pri sv. stolici v TTiniTT	~
Katoliški shod v Zagrebu bode dne 3. septembra. To bode prvi sestanek hrvalskih katolikov.
Na /.nanje. Današnjo številko ,,1’r. L“ nam je iz znanih uzrokov tiskala ,,Narodna Tiskarna". Zato je oblika nekoliko spremenjena. Čislane naročnike prosimo v tem oziru nekoliko potrpljenja.
IMihovskc premembe. Preč. g../, Petmui, župnik v S. 1‘ietro d’ Isonzo, je prezentiran za dekanijo v Korminu. — Novomašnik Kuml 1‘icin-lin pojde za kaplana v Kočnik.
I)r. Butat •}■. V soboto zvečer je na Dunaju po kratki bolezni za pljučnico umrl državni poslanec in predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. Kajetan Bulat. Truplo so v torek prepeljali z Dunaja v Dalmacijo. Bil je zastopnik občine Spijeta.
Deželni muzej pariški se preloži meseca avgusta v Attemsovo palačo na Kornju. V ta namen je deželni odbor že najel 7 sob prvega nadstropja.
Trgovska in obrtna zbornica v Gorici
je povabila-tukajšne vinotržce, da se izrečejo o vinski klavzuli. Izjavo proti vinski klavzuli so zapisali na poseben protokol ter ga podpisali.
Iz Bat in ne več Banjšic sv. Kovrencija (Glej zakonik in ukaznik c. k. namestništva za Primorje z dne 22. 0. !)!). šiv. 21.21285.) — Imeli smo in srečno dokončali občin, volitve, katere so se vršile prav tiho in mirno; strankarstva ni bilo; starešine bili so večinoma enoglasno ali z večino glasov voljeni ; volitev županova in podžupanova je tudi prav lepo iztekla; volitev novih udov v krajni šolski svet je ravno lako iztekla, voljena sla oba prejšnja uda; in tako napredujemo v vsem, korak za korakom.
Cerkvena uprava je naročila nov tlak iz šlirivogelnih plošč, „Schamot,‘ imenovanih, iz tovarne g. Dietz-a v Pragi, katerega ravno zdaj slavijo.
Binkoštni pondeljek praznovali smo tu pri nas trojno slovesnost, namreč: Binkoštni pondeljek, praznik sv. Kvirina in 25 letnico, odkar službuje pri nas č. g. kurat Anton Božič. — Ta dan bila je oh 10. uri slovesna pela sv. maša, pri kateVej so se tudi poljubljale relikvije sv. Kvirina, varuha živine. Po dokončanej tej slovesnosti, začeli smo praznovali drugo — za telo. .
prekrasni palači imenovani ,.stare in nove pro-kuracije", nasproti cerkve pa ga meji del kraljeve palače. Res je trg sv. Petra veličasten pa navaden človek niti ne opazi veličastnosti trga, ko zagleda pred seboj najlepše pročelje največe vseh cerkva. Vendar .je pogled na celoto kat<-i<> delala cerkev iu trg skupaj nalovilo lep, posebno če si* to gleda iz visocega nadstropja nasprotnih hiš Stebrišče je zidano v podobi elipse I. j. po-dolgasteai krogu. Ravno pred cerkvijo pa je stebrišče zidano naravnost proti cerkvi lako, da je med elipso in cerkvijo še širok čveterokol v katerem so slopnjiee, ki vodijo k cerkvi. Trg meri po širokem 27it m., po dolgem 22li m. Stebrišče ali kolonada je narejena iz \ vrst okroglih stebrov, lako da so pod njegovo streho trije hodniki; srednji najširji, da lahko po njem dva voza vštric vozita. Po desni strani kolonade pridemo v pa-pežovo palačo Vatikan, na čegar vratih stražijo srednjeveško rumenorudečečrno oblečeni Švicarji. Prijazni rudečelični plavolasi sinovi švicarskih hribov se na prvi pogled prikupijo. Zdaj obstoji švicarska straža iz 117 mož. Sprejemajo se katoliški švicarski mladeniči do 25. leta, lepega obnašanja, najmanj 171 cm. visoki; po 18-letni zvesti službi dobijo popolno penzijo.
Po levi strani kolonade pa pridemo k nemškemu pokopališču in zavodu za romarje „Campo sanlo." Tam smo <c vsi slovenski romarji zbrali, da smo skupno šli v cerkev sv. Petra. Vseh stebrov kolonade je 2H{ okroglih in 88 četverokolnih; visoki so po 15 m. Ob sprednjem vrhnjem robu nad kamenilo ograjo je postavljenih 162 kipov raznih svetnikov, za katere se pa nikdo ne zmeni ker so le mali okraski veličastne skupine To stebrišče je stalo i.607.000 fr, tlak na trgu pa 176.500 fr.	(Dalje	prih.)
0.	g. kurat so islega dne povabili vse sta-rašinstvo na obed ; tudi drugih ni manjkalo. Bilo nas je vses skupaj — 21. Ko se je nam pri kozarcu pristnega vipavca razvozlal jezik, začele so se vršiti kratkočasnice, zelo poučljive napitnice in druge zabave.
Pristen vipavec odprl je goslom pogosloma grla, iz katerih so se slišale samo narodne, milo doneče pesmi.
Več glav več misli, več ve ! Sprožila se je namreč misel na „Šol. dom.“ Po kratkem nagovoru g. učitelja so vsi navzoči gostje stegnili roko v žep in skupaj složili 27 K. 60 vin., kateri .J^sek se na predlog č. g. kurata na enako porazdeli: za „Šol. l)om“ in „Alojzijevišče“. Ta dan ostane vsem gostom in duhovljanom v trajnem spominu.
Novi okrajni zdravnik v Tolminu je dr.
Avgust Gregorich. Dr. Graeflo je odšel na Vo-losko.
Nagla smrt. Zatolminom (pri Tolminu) se je na hinkoštno nedeljo neki ženski utrgalo v prsih. V nekaj minutah je bila zdrava in mrtva.
Pazite na otroke pri kopanju! V soboto dne H. t. m. bi se bil kmalu utopil 7 letni otrok v Kornju v Gorici. Kopanje terja vsako leto na raznih krajih mnogo žrtev. Stariši, pazite na otroke!
Uihenherg 5. junija 1900. — Na dopis iz Rihenberga v št. 60. „Soče” z dne 22. maja t. 1. še nekaj našim naprednjakom v „album“. Dobile so že sicer te naprednjaške glave nekaj „slane-ga“ v ,.Gorici".
Dopis je grdo ostudno skrpucan, kakor tiste ,.narodno napredne’4 glave, ki so ga skrpucale.
K stvari! Glede ceste na kolodvor (če bode keda.i, naj ničesar ne skrbe „nerodne glave’1, se že po potrebi zgradi v zadovoljnost in korist „vseh“. Da bodo lake ceste varne pred poplavom (se ga boje) t. j. gotovo bolj, kakor „kokoši" pred Vašimi rokami — ha, ha.
Glede živinskih potnih listov je toliko istine, da g. županjih je večino napravil zastonj; nekateri pa plačujejo po 5 kr., ne pa 10—15 kr., kakor ti kokošarji pravijo. Če se godi komu krivica, naj se oglasi z imenom. Mogoče, da so perje od tistih ,,pilk" prodajali po 10—15 kr. naše „napredne glave’1.	(Dalje prih.)
Tenkovestnost „Soče“. V veliki „skrbi za splošni blagor" svari in prosi na vse kraje lju-beznjiva „Soča‘‘. Vse stanove lepo uči, najprej trgovce, pa obrtnike, pa delavce in delodajalce. Kot ..alina mater" odpira zaklade svoje omike učiteljem iu učiteljicam, biser olike ponuja profesorjem na srednjih šolah in v semenišču. Pa kaj, vsi ti so — „ničla’4 proti dr. Tumi in Ga-berščeku. „Soča*4 se je vspela še više. Šteje si v dolžnost, da večkrat posvari nadškofa in kardinala ter mu pokaže, kaj mu je storiti. Kako skrbna mali! Pa kako vestna! Cel narod je njej izročen, velkansko odgovornost čuti nad sabo, a jo vsakikrat previdno „od sebe odklanja". Laži se ogiblje kakor kače. Se studom je v številki 62. imenovala to podlo pregreho nič manj,
—	nego 23 krat!
Hujskali ne zna, ona pove le svoje „pre-pričanje", ,.ljudstvo pa naj sodi!" Bog varuj, da bi „Soča" rekla ali storila kaj slabega, vsaj ho-toma ne, — vedno je prisiljena. ..Oprostite, ne zamerile, moramo tako govoriti!" S temi besedami zapečati svojo nedolžnost.
„Soča" ne jemlje nikomur dobrega imena, le odkrito razodeva „lmnparije", „nesramnosti",
„laži44 in „podlosti" klerikalcev. ,.Soča" skrbi še najbolj v deželi za sv. cerkev. Lepo uči, kaj je sv. maša, kaj molitev ter pridno pometa vse cerkve. Duhovščini stori neprecenljivo veliko uslug: ,.brije" namreč vse duhovnike — od kardinala do kaplana, pa zastonj! — „Soča" sploh nima greha nad sabo. Ne vemo, zakaj se tako boji hudiča, ter se tolaži v enomer: Če kosmatih klerikalcev hudič živih ne pozoblje, tudi nas ne bo !" —	—	an.
Medli „ot'ri" čakajo od sedaj naprej gg. nunce. Zakaj? Zalo ker je ukazala „Soča”, da se teh ne sme noben naprednjak udeležiti. To bo škode, oj gorje, gospodom. Naprednjaki, ki cerkev le od zunaj poznajo, ti ne pridejo več v cerkev k „ofroin". In koliko jih je! Škoda ho znašala tisočake. Le pomislite, v vsaki vasi je naprednjakov celih tri do pet!
Novi časi. Dozdaj je imelo duhov, oblastvo pravico pregledovali in potrjevati cerkv. knjige. In tako štejemo n. pr. okoli 7743 knjig imenoma prepovedanih. Druge so spet prepovedane po splošnih pravilih. Dandanes pa bo menda treba nosili cekv. govore kakemu časnikarskemu šuš-marju ali postopaču v pregled?! — Saj se že očita, da se uči nova vera po cerkvah. Tega pa ne pomisli tak, kar ve otrok 2. oddelka, da je grešno tudi v greh in nevero napeljevati, slabo zagovarjali itd. Tudi ni dovolj učiti le: ,.Bodite dobri, pridni — Amen,44 ampak treba pokazati konkretno nevarnosti. ,.ličil se je in učil", ali tega nema več v glavi, da je grešno: kdor oblastvo „predrzuo graja in sramoti"; da je izrecno
omenjeno v katekizmu : „nebrižnosl in malomarnost v veri;“ ,.protiversko govorjenje" in branje in razširjanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov*1. Se ve: njegovi listi niso sovražni — saj je na čelu še: „Bog in narod*1?! Morda l»o pa sam začel učiti čisto vero*1 — a la Luter? ! Kako ste se že učili v liziki? Telesa, katera se na strmino pokladajo, hočejo vsled svoje leže po strmini zdrčati*1. Da, da, prišli ste na strmino, položino, naklonjeno ploskev — scliiefe Ebone ! Pomilujemo!
Klasičen prevod, f A. Pipan in f g. fin. koncipisl Šl. 1’regel sla prevela stavek ,,(thiem tlii ailere, iiiai/is/niiu ferere“ — toda tako, da beseda „oilereu ostane v lalinščini in slovenščini. P^vo ti: lim/ čhtee.ku ailere, če i/a za učitelja zbere. Č. g. Pipan pa je še hotel imeli varijanlo :
Bog ga na meh odere, kogar za učitelja zbere.
Slomšek-ova slavnost preprečena. Na
Grajeni pri Ptuju na Štajerskem imela je biti na binkoštni pondeljek slavnost v čast nepozabnemu slovenskemu škofu Slomšeku. Nemci pa so zažgali hišo gostilničarja Gregorca, pri ka-tprem je imela biti slavnost. Pogorelo mu je vse! Taka je zdivjana olika.
Nemški "časopis v slovenskem jeziku. Južno-štajerski Nemci bodo od I. julija I. I. izdajali časopis: ,,Štajerec**, ki bo namenjen slovenskim kmetom. Dokazali hočejo kmetom, da je zanje najbolje, ako hrbet obrnejo sedajnim slovenskim voditeljem ter se oklenejo Nemcev. Tega sredstva so se Nemci že večkrat poslužili, pa vselej zastonj. Pred leti so tudi Italijani v Istri poskusili na ta način svojo srečo — pa zopet zastonj. To sredstvo bi pomagalo le tedaj, ko bi Slovani spali!
Na Dunaju, 19. maja 1900. Nemiri na vseučilišči. Namen nemških nacijonalcev je bil, dijake v barvah katoliških društev vreči ven iz vseu-čiliščnih prostorov in jih sploh niti ne pustiti vanje. In res, ko so došli člani novih, pa tudi starejših nemških kat. društev na vseulišce, bodisi da bi šli k predavanjem, da bi pokazali svojo nevstrašenost, tedaj jih je pričakovalo na vseučilišči že na stotine in stotine nasprotnih dijakov, takoj so jih začeli ti zbadati, rogali se jim in jim žugati. Katoliški dijaki so bili takoj obkoljeni od vseh slranij in, ker jih ni bilo ravno prav mnogo prišlo, stisnjeni skupaj, da si niso mogli niti pomagati, in v takem položaji so morali poslušati vsakoršne psovke in insulle, čepice so jim jemali iz glave ter jih trgali i. t. d. Taki prizori so se ponavljali vsak dan, samo da so bili vedno hujši. Policijski organi na vseučilišči niso mogli tega preprečevati, ker so bili preslabi; mestna policija pa sploh ne sme stopiLi v prostore vseučilišča. — ln tako se je tudi zgodilo, da so bili katoliški dijaki potisnjeni od brutalne premoči ven; nasprotniki pa so v svoji divjosti pljuvali za njimi, kričali, in psovali jih še, ko so odhajali, dokler se niso slednjič umaknili pred mestno policijo v prostore vseučilišča nazaj.
Toda neustrašeno so prihajali dan na dan katoliški dijaki v barvah zopet na vseučilišče, dasi so zmirom vedeli, kaj jih tam pričakuj«!. Umakniti se niso hoteli in se niso tudi smeli, kajti lu se je šlo za njih pravice; za pravico tudi sme li dijak tudi z ziinajnimi znaki pokazati svoje katoliško prepričanje ali in* na akademič-nih tleh vseučilišča.	(Dalje prih.)
Pogodba pri naročevali,ju zvonov. Župnik Josip Lavtižar, ki preiskuje zvonove po Gorenjskem, priporoča v 5. listu letošnje ,.Zgodnje Danice'1 občinam, ki morajo drago plačevati naročeno zvonilo, naj zahtevajo od zvonarja pogodbo z naslednjo zavezo :
Podpisani zvonar I. I. obljuhujem. da bom dal vsakemu zvonu močan, polen, čist in prijeten glas, kakor ga imajo najboljši zvonovi i/. starih časov. Glas se ho odlikoval z dolgotrajno enakomerno resonanco brez valovitega sunkom podobnega odmeva, kajti sunki pridejo le odtod, kor zvon ni čisto uglašen. Za tvarino porabim najboljšo bronsovo lopljenko (Legirungl iz 7N"., dvakrat ralinovanega angleškega bakra in '22'0 banko-ciua, oboje blago prve vrste. Drugih kovin ne bo primešanih, ne svinca, ne antimona, ne cinka ali kaj enakega. Umetno izdelano bode zvonjenje v vsakem oziru odlično. Zvonove naj preskusijo glasbeni veščaki in na podlagi njihovi' izjave naj cerkveno predstojništvo zvonjenje ali sprejme ali odkloni.	I. I., zvonar.
Zvonovi na Kanalskem. Čudno je, kako se vrste glasovi zvonov na Kanalskem po kro-matični škali! Že v Solkanu ima veliki zvon (če se ne motim) ('., v Kanalu (lis (Desl, v Ročin-ju D, v Levpi (Hilzer) Dis (toda globoko vglašen
—	tiefe Panzerstimmung), v Lomu K (Samassa), v Kalu F (Samassa), v Lokovcu (ako se ne motim)
K ali Kis.
Okrožnica e. kr. namestništva glede varstva otrok:	Pravosodno	ministerslvo	je
izdalo c. kr. sodnijam ukaz zadevajoč uresničenje otroškega varstva. Da bodo mogle sodnije uspešno izvrševati svojo nalogo, po kateri jim je
zabranjevati grdo ravnanje z otroci in njih zanemarjanje • v telesnem in duševnem oziru, je potrebno, da naglo in zanesljivo poizvedo zapii-žciie izgrede in pa slučaje, v kuLerih se zanemarja oskrba in vzgoja otrok. V ta namen treba, da politična in policijska oblastva izdatno podpirajo sodnije v izpolnjevanju teh dolžnostij. Vsled razpisa c. kr. niiniserslva za notranje zadevi* z dne 8. januvarija I. I. št. 41741- iz leta 1899 vabijo se torej omenjena oblastva, naj preskrbe, česar treba, da se zlorabila dejanja v izvrševanju očetovske oblasti, slučaji prestrogega kaznovanja, potem slučaji zanemarjanja oskrbe in vzgoje1 otrok, nemudoma naznanijo pristojni sodniji.
\r doznanili slučajih grdega ravnanja z otroci je posebno vsa k ral preudariti, ali ne kaže morda po administrativnem polu kaj dopuščenega ukreniti, s čemer bi se otroci, s katerimi se grdo ravna, izdatno zavarovali proti nadaljnim izgredom onih, kateri imajo pravico kaznovati jih na domu.
Ker je prav velicega pomena, da občine zaveduje se pravega smotra, sodelujejo v lem s političnimi in policijskimi oblastvi in da tudi duhovščina v dušnem pastirstvu pri tem pomaga, obrača se namestništvo ob enem do deželnih odborov v Gorici in Poreču in pa do ordinarijalov v Gorici, Trstu, na Krku in v Poreču, proseč jih pr i m e r n ega sod e I o v a n j a.
Zopet volitve v Višnjami v Istri. Vladni poverjenik dr. Lili je objavil dne 28. maja, da so listine občinskih volilcev izložene v občinskem uradu v Višnjami na ogled od 30. maja do 27. junija. Kok za reklamacije je od 28. junija do 5. julija. Prvi razred šteje 30, drugi 128 volilcev, tretji 002 volica. V zadnjem času so izdali več patentov za obrti in trgovine samo, da je prišlo več Lahov v volilni imenik.
Napredek v fotografiji. Neki častnik v Rimu je izumil aparat, s karerim se more foto-gralovati iz večje daljave. Poskusi so dokazali, da je mogoče fotogralovali večje vojaške oddelke in utrdbe iz daljave do 15 kilometrov.
Socijalne drobtinice.
Nekaj misli o galoni žeoslte v človeški Mri.
Govor predsednico katoliškega društva slovenskih učiteljic d ni' 20. maja t. I.
Sveti Jeronim pravi dalje: „Pri uzgojevanju ne smemo smatrati za malo one reči, brez katere ni mogoče doseči velikih uspehov. Že sam izgo-.^orjii^sedi, ki je najpriprosiejša stvar, je v ustih neizolnaleiuiga—človeka ves drugačen, kakor v ih izobraženega. Pazite tedaj, da ne ho vaša hčerka_radi ni;čin^cmnsli(<m ženske zanikernosti izLMivnriiibi l»»si«il na pnlnvicn luJj ne dopuščajte jej pii,jjikiii-xLiJu in škerlala. Prva razvada je škodljiva njenemu govoru, druga njeni nravnosti.
—	Naj se ničemur ne privadi v nežnih letih, čemur bi se morala odvadili v poznejši dobi. Lepo govorjenje, kateremu so—se liriki nrinčevali že v mladosti od svojih mater, je veliko pripomoglo k njih sfavni zgovornosti, lllisi pridobljeni v uda dosti težko kilaj izginejo. Kdo hi mogel pobarvani volni dati zopet prvotno belobo? Koliko časa ohrani nova posoda duh po tekočini, katera je bila prva v njej ! Zgodovina nam pripoveduje o Ale.\andru Velikem, ki je bil najmogočniši kralj in premagovali*!* celega sveta, da ni mogel nikdar popraviti v svojem značaju in v svojem olmaša-uiju nekaterih pomanjkljivosti, katerih se je bil (navadil v prvi mladosti od svojega učitelja Leo-Miiila. Že po naravi se nagibljemo na slabo stran in usprejemljeino kaj radi pogreške onih, katerih ne uiiiemo posnemati v dobrih lastnostih.
..Njena i;edniea ni^aine biti ndana vinu ali veselicam ali klepetanju. Njena odgojiteljiea bodi molčeča zimska in njen učitelj r^sen mož. Ko zagleda vaša hčerka deda. naj se mu vrže v naročje, obesi na vrat, in naj mu zapoje aleluje, če tmli mu ui všeč. Stara mati naj jo odvzame. Modi vsem Ijubeznjiva, in vsi naj se veselijo mladostne rože, ki začenja cvesti sredi družine. Povejte jej, kateremu imenitnemu kralju je zaobljubljena, kateri sveti vojski bo svoj čas pripadala. Vsa njena zunajnost in celo njeno oblačilo jej mora naznanjali, komu je namenjena. Nikar tei ne vrtaj ti*, jišes in ne slavile okraskov in barv na obraz device, ki se bo posvetila Jezusu Kristusu. Ne obkladajte jej vratu z zlatimi lišpi in bisernimi venci, nili glave z dragimi kameni Ne barvajte ji lasi z milečo barvo, ki se odsvila od liPtrTenskega ogrijjT Na]~7lmT7l ruge kamene, druge bisere, s katerimi si bo pridobila večno življenje".
Ti opomini svetega Jeronima, ljube poslušalke, se vam gotovo zdijo zelo resni. Toda pra-šam vas : Ali ni tudi resen položaj ženske, ki si mora, kakor n. pr. me, enako moškim služiti kruha s trdim delom po javnih uradih? Ženska, katero uzgoja ni zavarovala z notranjo resnostjo. je v boju za življenje zelo pomilovanja vredna. Treba je poznati namen našega življe-
nja. ki je: služiti liogu. Dolžnosti našega stanu so volja vsemogočnega Boga, ki govori: „Kdor ima službo, opravljaj jo goreče !“ Delujmo krepko kakor pošteni možje; \uiudau i le odpovej mose nikdar oniJjodie miivosti, kije žeiiska prednost,
(Dalje prih.)
Delavsko zavarovanje proti nezgodam v Avstriji. Notranje ministerslvo je objavilo poročilu o zavarovanju * proti nezgodam. Po teh podatkih so I. 1899. prejeli 22,104.379 K, na odškodovanjih pa izplačali 11,201.520 K. Upravni stroški so znašali 174.9.3}- K. V I. 1898. je bilo dohodkov 19,303.992 K, izplačane odškodnine so znašale 9,510.592 K in upravni stroški 1.514.792 K. Naznanjenih v I. 1899 je bilo 80.410 nezgod, med temi 938 smrti, 6455 slučajev popolne nezmožnosti in 14.087 slučajev začasne nezmožnosti za delo, trajajoče nad štiri tedne. Koncem I. 1899 so vživali stalne rente: 4034 vdov je dobivalo 703.539 K, 0570 otrok 758.941 K, 537 očetov ozir. mater 07.563 K. 1798 trajno in popolnoma nezmožnih 1,043.548 K in 25.558 trajno deloma nezmožnih za delo 4,107.813 K, skupaj 38.507 oseb je dobivalo 6,681.504 K.
Delavsko varstvo. V curiškem kantonu so predložili nov zakonski predlog za delavsko varstvo. Poleg zdravih stanovanj in delavnic za obrtne delavce je tudi v predlogu določilo za trgovske, uslužbence: Delavni čas trgovskih uslužbencev znašaj največ 11 ur na dan, v pisarnah ne čez 00 ur na teden. Plača za delo črez uro, za nočno in nedeljsko delo bodi vsaj za četrtino višja od navadne plače.
Proti italijanskim vinom! Tožbe, da ne morejo naši vinorejci prodati svojih vin, se vedno bolj oglašajo. Po vsej širni Avstriji in Ogrski, kjer raste trta, prirejajo se protestni shodi proti vinski klavzuli. Opozarjamo primorska županstva, da napravijo, vsako zase, na trgovinsko ministerslvo prošnjo za odpravo te škodljivke !
Krščanska strokovna organizacija v Nemčiji vrlo napreduje. Krščanska strokovna društva so dne 1. aprilu 1900 štel*a 138.507 članov, 1. oktobra 1899 pa jih je bilo 108.817. Poleg strokovnih zvez delujejo po večjih mestih društva „delavsko varstvo*1, ki so razdeljena v strokovne oddelke, iz katorih se polagoma razvijajo samostojna strokovna društva. V krščanskih zvezah organizovanih delavcev je sedaj v Nemčiji 142.204; torej je število v 0 mesecih naraslo za 31.000. Pripomniti moramo, da je vsa' ta organizacija še čisto mlada, da je mnogo predsodkov proti njej, da so sredstva njena zelo malenkostna, <ia posebno inokraške strokovne zveze rujejo " proti njej : vpoštevaje vse to moramo priznati, da se krščanska organizacija zelo krepko razvija.
D delovanju redovnikov na Francoskem
beremo naslednje: Na Francoskem je zdaj nad 1200 redovnih družin. Te podučujejo dva milijona otrok, za kar država ne potrosi niti vinarja. Nad 100.000 starčkov imajo v okrbi; samo „male sestre ubogih*4 jih oskrbujejo 28.000. Redovniki uz-gajajo 60.000 sirot. V svojih zatekališčih in bolnišnicah strežejo okoli 250.000 revnim. Ako bi se država odločila prevzeti skrb za vso to množino ubožcev, izdati bi morala za nje vsako leto jeden milijon, kar tvori glavnico cele milijarde, lu pri vsem tem, seveda, gotovi ljudje trdijo, da redovniki pasejo lenobo.
Državne tobačne tovarne. L. 1850 je bilo v 10 tobačnih tovarnah v službi 10.429 delavskih sil, od teh je bilo 740°/ delavk. L. 1898 je pa bilo v 30 tovarnah že 38.547 delavskih sil, a mej njimi 90’/,, delavk. Potrata cigar je stopila mej
I.	1894 — 1898. od 100 milijonov na 244 milijonov kosov. Mezde je bilo I. 1883 plačane 457 milijonov gld., I. 1898. pa 820 milijonov gld. -
JVfaša društva. •
Za Alojzevišče: Preč. g. Iv. Murovec 20 K, N. N. 4 K. V Batah nabrali 13 K 80 v.
Zenski oddelek društva „Šolski dom“
priredi dne 29. t. m. popoludne vrtno veselico pri Lisjaku (na Catterinijevem vrtu.) Svirala bqde vojaška godba. V mraku se bodo spuščali umetni ognji. — Da se pridruži k prijetnosti tudi.-lto-risl, priredi se pri tej priliki tudi srečolov. Vstopnina za odrasle 40 vin., za otroke poloviua.
V	slučaju dežja se prenese veselica na sledečo nedeljo dne 1. julija. Doneski za srečolov pb-rabnih daril (u. pr. pijač v steklenicah, jestvin, igrač itd. se z iskreno hvaležnostjo sprejmejo.
Odbor ženskega oddelka „Š. d.“ .
Za	kratek	čas.
Kako si je Itibiiičau kupoval klobuk ?
Ribničan se je ženil in si je sklenil ob tej priliki kupiti nov	klobuk. Gre	v	Ljubljano	in	^e
vstavi pri prvem klobučarju,	na	katerega	je "naletel. Vstopi in	reče: „Rad	bi	kupil klobuk,	pa
veste, jaz se ženim, dajte mi boljših enega?'1 Klobučar mu prinese zahtevani klobuk. Hibničan si ga ogleda od vseh strani, potem pa vpraša: „Koliko pa velja V-1 ,.l)va goldinarja,,l mu odgovori klobučar. „S tem pa že ni nič, dajte mi boljšega,“ se odreže Ribničan. Prinese mu drugega. „Za koliko pa ga daste,11 vpraša zopet Ribničan. ,.Za tri goldinarje." ,.Le proč ž njim, še boljšega, bi rad.““ Klobučar mu prinese klobuk za štiri goldinarje.^ ali Ribničanu se jo tudi ta zdel prepoceni. „Čakaj,“ si misli klobučar, ,.tel>e bom pa že naučil, da boš pomnil, kdaj si pri meni klobuk kupil,1' in mu zopet prinese listi klobuk, za katerega je vprvič zahteval dva goldinarja. Ribničan ga ogleduje, ogleduje, naposled pa vpraša po ceni. „Dajte zanj pel goldinarjev, pa bo vaš.“ „Ta je pravi, ta klobuk je zame, ta-1, vsklikne Ribničan veselo in potegne brž iz žepa petak, ga da klobučarju ter gre zadovoljno domu, dtt si je kupil tako lep klobuk.
Priobčil F. A. P.
Semenišče-ognjišče. ,.Soča“ piše, da semenišče je ognjišče vsega zlega. Reči moramo, da nismo še slišali, da bi semenišče bilo ognjišče. V semenišču se namreč sejejo plemenita j»temenu in uzgajajo rastline, ki rodijo stoteren in tiso-čeren sad. V semenišču je življenje! Vse drugače pa. je na ognjišču! Na ognjišču je ogenj, pri katerem vse zgori in se prismodi. Nam se zdi, da to ognjišče je v uredništvu „Soče“, kar je razvidno iz tega, ker so nekateri gospodje okolu „Soče“ že precej prismojeni.
Rešitev ugnnjkc: Kdo je na Goriškem največji klerikalec, priobčimo prihodnjič.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Bajt.
Lastnik: Konsorcij »Primorskima l-ista*.
Tiskala »Narodna tiskarna« v (iorifi. _________
jfcnton jFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Artur Makutz,
klepar v Ozki ulici (Via Stretta),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
Čebelno voščene sveče
*
pod garancijo 2000 kron
priporočam prečast. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
J. Kopač, sveča r.
Ulica sv. Aniona štev. 7. v (ioriei.
Pohištvo na prodaj!
Zaradi bližnjega odhoda se proda del pohištva, ki je v dobrem stanu, v (ioriei, ulica Usina št. 12.
(g#®##®###®®«®®®#®#®#®®®®®®*®*«®®®®#!
Usojam si cenj. p. n. občinstvu v mes Sj.in na deželi uljudno naznaniti, da sem * odprl v lastni hiši (po starem imenovano) gostiln**'
. „Pri Grgarki“,
m
®
druga do- ® imam domačo kuhinjo, držim $ postelje, za prenočišča po jako nizki ceni ^ S prošnjo za blagohotno naklonjenost # <r*s,e prijazno priporočam za obilen obisk ud.iiii $
ulica sv. Antona št. 3.
■	Točim	izvrstna	briška
(.(inača vina,
Ivan Mizerit
(sin ranjke (Jrgarke.)
|| Anton Obidič,	“
A	čevljar
v Semeniški ulici št. 4 v Gorici,
priporoča sc
W za raznovrstna naročila po meri
‘VVJ	za	Kosp«1 in gospode.
WJ Naročila se ievršujejo hitro.
iHl	1’riporoča	dalje tudi svojo zalogo.	ijji
„Krojaška zadruga11,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v ioriei,
Cosposka ulicii štev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrsluega mamirakliimega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lelni čas v linjveeji izberi, kakor: sukno, platno, prlenino. Chiffon, okslbrl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, im-mizne prle; nadalje vsakovrstno perilo, srajce .liiger ild.
Vse po liiijnižjili conali.
Cene so stalne lire/, pogajanja.
J Karol Draščik, |
| pekovski mojster n Kirn« v Koriti, ii
ičila vsakovrstnima |>e- jjj
Anton Pečenko
Viiiih ulica 8
(iOltlCA
priporoča
Via Dianiino H *
dalmatinskih in isterskili vinu gradov.
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlan
fi skih, briških,
w
$	Odstavlja	na	ilnni in iii/.pošilju po žcIpziiic.i j«
6 na vse kraje nvBiro • njfeiske monarhije v smlili el ® | 5li lilr<>v naprej. Na stnliievo pošilja tudi n/.Mive.	^
I Cene zmerne. Postrežba poštena. |
l	®
i®®®®«®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®*®®!#
Ofllikavani lotnpafski atelier
jft. Jerkič
UOKIUA,
Gosposka ulica štev. <
\ hiš i
„Gor. ljudske posojilnice**,
edini zalagalelj c. kr. avstrijske drža vi io-ii rad niške zveze za (!oriško. sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
>ovi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
r. n. gg. državni uradniki in
njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 1 o"/« rabata.
Se Soplo priporoča z odličnim spoštovanjem uda n i Anion »Jerkič.
®
*
i
®
I*
s
izvršuje naroči
civa. tildi uajlinejt*ga. za novo mase in godove, kolače za birmo in po- j]| roke ild. — Vsa naročila izvršuje dl ločno in nalačno po želji gospodov naročnikov. — IViporoča se za nje 1vJ svojini rojakom v mestu in na de- ^ želi iiajiiljudneje.
J
o
o
(D
■OOOOOCHB-Of
VINARSKO IN SADJARSKO DIIUŠTVO 0 ZA BRDA	A
GORICI.	(h
Prodaja naravne in pristne briške x pridelke
po zmernih cenah.
ZALOC.A pristnih briških vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje
in drugih vin.
DKSKKTNA VINA.
Sedež tlrušlva je v (ioriei, ulica Jk Harzellini šl. 20.	(J
OOOOOOOOi
oooooooooooc*
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča časi it i duhovščini in slavnemu občinslvu v mesili in na dežoli svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo : Santos, Sandoiningo, Java, Cejlon, Portoriko in dru<!e. Olja: Lucca, St. Angelo, Koriti, islersko in dalmatinsko. Petrolij v zaboju.
Sladkor razne vrste. Moko številko 0, 1, 2, ;i, i, 5. Več vr.-d rajža. Milisveče prve in druge vrste, namreč po ‘/2 kila in od I funla.
Ilazpošilja blago na. vse kraje.— Cena primerna. Postrežba točna.
oooooooooo«
UUt
Mirodilnica (drogerija)
v Tržni ulici v poslopju okrož. sodišča
je bogato založena
z blagom najboljše vrste
ter niare na drobno in debelo po skromnih cenah postreli kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsein zasebnikom, ki potrebujejo mir0-dilniškega blaga.
m
Posebno se priporoča cerkvenim ohlaslvim, županstvom, uradom, šolskim vodstvom, društvom, javnim in privatnim zavodom, tvornieam. mojstrom. trgovcem. živinozdravnikom, pirotehnikom itd. Priporoča zlasti barvo suhe in oljnate, aniline iu lesna barvila za obleko, bronza; pokosti (lake), sušilo, zamasko (kili, votlič, razne krede, lini cement portlandski, čopiče, ščeli. oterače za noge, šablone, zauiašk(‘, gobe. milo, sveče, užigalice, petrolej . najtineje žveplo in hakrani
 _______ _______________ vitrijot; cevi iu druge reči i z kavčuka
(»atošel razne sitli. zdravilna zelišča, mineralne vode, cedilke, Igume), cerkveno kadilo in kol primeso dišeči sloraks ; razna čistila, gladila in mazila; prepase za kito. obveze in drugo kirurgičuo opravo, pogačo za pse; toaletno milo in drugo lepodišece blago (parfumerije); potrebščine za lotogralije itd.