LETO IV. LJUBLJANA, 7. AVGUSTA 1926. STEV. 35. r“" ------1 ■■1,, VjAROŽNINAZAJVGOSLA- EJUfe. HM| |H ■■ Kk IH Jsk VREDNljTVOIN-VPRAVA VIIO ČITRTLETNO DIN 15’ ABk |5\ B V VČITELJJKI-TIJKARNI/ CELOLETNO DiN-6o/ZA ff fl |I%1 | IPLBB Al« ROKOPIJI • $E• NEVRA- INOZEMITVOJE DODATI gf ■■ [ME |9)l| MMOL CAJO/ANONlMNl-DO- ?o5TNiNo/ocLAij_Po |Jgf JI im |rBI/n\ POŠT. (EK. tuA. 13.188 TELEFON ŠTEV. SOS. ČENIKV/ POSAMEZNA fTEVILKA-POOlN 150. lElO/POjTNlNA-PLA-'CANAV-GOTOVINI v A ,v •. • • •-f "■; • . 1 1 :... jll |P|| Veličastni tisočglavi sbor ©aiune v liegiiu 28. VII. 1926. R. PETERLIN - PETRUŠKA: Orjuna v Kranju. (Gotovim ljudem v album). Ste mislili, da nas nič več ne bo, da je uspel en napad vam zavraten, da je z vašim donosom in vašo lažjo nam vir moči in razvoj zapečaten. Naša moč pa izvira iz naroda tal in v zmoti ste vi, vaša rimska gospoda, ker predno „orjunec“ poslednji bo pal, usahnila prej bo vam v Tiberi voda. . . Kot zvestih podložnikov najlepši vzor pred kraljem ste stali v sutanali in v frakih, a če mogel, zakričal še vrabcev bi zbor: „Bog, reši ga, reši prijateljev takih!" Vi, stari lukaji (prej Dunaja) Rimal Katero je leto, katera je zima, ko v besnem sovraštvu še Njega ste kleli, ki Mu spomenik zdaj ste s cvetjem odeli ? — V zavetju nekdanjih avstrijskih žandarjev le zbirajte zlobo, darujte jo besom; državo in narod, moč njega vladarjev pa čuva Orjuna z budnim očesom! Orjuna ne odstopa! razv ije dne 8. avgusta 1926 svoj UARJU prapor SPORED: 1. Ob 9. in 10. uri dop. sprejem gostov na postaji Orehova vas-Slivnfca. 2. Skupen odhod na slavnostni prostor. 3. Ob. 11. uri razvitje praporja v navzočnosti oblastnega odbora. 4. Popoldne ob 3. uri ljudska veselica s plesom, šaljivo pošto itd. Veselična vstopnina 5 Din. Vsa jugoslovenska nacijonalna javnost je iskreno vabljena! ZDRAVOl Od hina. ko ie zavihral nad našo zbegano zemljo Drvi orjunaški prapor in oznanial narodu da vsta-ia iz njegovih bolečin in* trpljenja nova sila borbe in samožrtvovania. Da do danes, ko v diaspori vznemirjamo Sene ocllindranb, in maziljenih gospodov. Snin bili Orhmašl nosilci borbenega duha in odpora proti vsemu kar bi bilo narodu vsiljenega. Strašni so bili že boji. ki jih je morala izvojevatl Orjuna proti nepregledni fronti zapeljanih in za-vodljivcem. ki so hoteli s svojimi nakanami preprečiti to. kar ie zapisanega že od nočetka na orjunaškili Praporih — popolno zmaeo oriuna-Ške ideologije Ni ga v naši politični Dovestnici pokreta. ki bi moral nre' boleti toliko udarcev, kakor baš Oriuna. katera ic s svoiim idealnim Članstvom o^brla vse še tako koncentrične napade in odneslo doslej še vedno zmaeo z bojišča. Ta čas Da so stopili na pot Or-iuni sedanji vlastodržci. hoteči poizkusiti njihovo srečo in borbenost nad orjunaškimi falangami v utemeljeni zavesti, da ie Oriona zame Damoklejev meč ki zamore lepega dno temeBito izoremenlti današnje veselo stanie in izvesti c koristolovci in rušilci država pošten obračun. Dolgo so že napovedovali ta odločni spopad glasovi iz Beograda in opozarjali Orjuno naj se morda še pravočasno umakne iz eksponiranih pozicij ali pa vsai prestane <; svojo odločno ofenzivno taktiko Sv. Ane dan pa so smatrali gospodje ugodnim trenutkom in razpustili Orjuno baš dvanajst let potem, kar so zagrmeli z beogradske citadele prvi streli v obrambo Srbije in osvobo-jenie zasužnjenih V naši domovini vlada demokracija in zategadelj so se gospodje skrili za široka ramena naših žandarmov in poslali iste z nasajenimi bajoneti nad njim osebno toliko osovraženo pobornico Ju-goslovenstva. Zavedajoči se dobro. so za počeli borbo 7 Ihtdmi. ki ne ooznaio šale so izpostavili one kateri so v srcu sami ualboli nezadovoljni c sedaniim režimom in ki soglasno žele skorajšnji konec sedanjemu črnemu režimu. Orjuna ie najavljeno borbo sprejela! V nedelio se ie vršiU prva bitka med njo in onimi, ki mislijo, da bodo. osem let DO svetovni vojni uničili to nad čemur so izkrvavele milijonsko vofske centralnih velesil. Na eni strani so stali oni. mogočni v svitu cšarp kraljevih ministrov, razpolagajoči z vsem silnim držav- nim aparatom poslušnim na migljal — na drugi pa ie bila sirotica — Orjuna — sama in brez sredstev, ali pa 7. Onunaši! Deiali so gospodde Oriuna ne smo pred obličio Kralfa. katerega ie spremiiaia m vseli njegovih trnjevih potih, ko So se šo oni soinčiil bodisi v milosti Habsburžanov, ali n-, vlačugah oo Nizzi 7. ukradenimi državnimi blagajnami v ča*u. ko ležal sedanii naš vi težki nosite! i Krone smrtno bolan na obalah D rok le to in tisočkrat oPlakovane Albanije. Izdali so manifest in pričele so se aretacije zasliševanja in šikaniranja kakršnih niso doživeli niti komunisti v naitežiih dneh Ob-znane. Ljudje, ki so poznali v borbi s sovražniki «amo tamburico, peresa in prazne fraze so zaukazali orožnikom da nai Pofdein nad Orju-naše tnakar s strelnim orožiem Irt da nai se dobro pripravijo! Bilo na ie zastonj ysc! Orjuna. ki ni odstopila pred navalom komunističnih toio in ^ umaknila tresku njihovih bomb tudi „j klonila pred najstrožiimi ukazi gospodov, ki danes viadaio! Zaman so bili vsi telefonski pogovori, šifrirane brzojavke. strogo Doverljiva in naidalcko-scžnetša protizakonita povelja Ko ie napočila določena ura so bili or-iunaški bataljoni na mest,« kier so z deianii dokazali, da so no bodo nikdar dopustili nikomur v tei zemlji odrivati ali zapostavljati. Prapor, ki ic zavihral tisti hip nad orjusa-škimi falangami in njega odločna obramba ie le nrvo in zadtiie opozorilo Orjune vsem da nat sc ne šaliio z nio ki ie v Kranju nod tem praporom samo manifestirala voljo in moč! Bil pa ie tudi znamenje popolne zmage Orjune nad onim. k! mislijo z zaukazanimi navali prepre" čiti Orjuni njeno historično poslanstvo. ki ga ii ie namenila volja usode. Tem je veljal napis; SVOBODA ALI SMRT! Napis ki 7nači. d» Oriuna ne bo nikdar zapustila svolomoti do popolnega integralnega iugoslovenstva. da ne bo nikoli usoclo raznim ničvrednim kamarili&tom »postavit« med nio in Krono pregrade, katere bi ločile Or it mo od Krone, ki Se ii mora dati položaj, ki H nrioada kot edinem« necmahiiivemu središču vse borbe in dela za Nacijo, da so zaman nade onih. ki mlsiltn bodo kramarili 7 naš« zemljo in in prodajali 73 Judeževe cekine zemijelač-nlm sosedom in da ne bo nikoli garda in pobomica kocarkoil ki ne bo samo 7 narodom in voljan služiti samo veliki fugosiovenskl misli. Napis oznania oa tudi da volimo Orjunaši rajše smrt. kakor da bi nas zato. ker smo s svoio krvjo In neštetimi mukami gradili to državo, na ukaz zeienašev. korurocionistov. rupašev in vse te raznoimenske sodrge. ubijali oni. ki so postali državljani Jugoslavije samo zato. ker smo io mi izvojevali. Kako in kdo Iz poročila policijskega ravnateljstva v Ljubljani ie bilo dokazano. da so bili pri incidentu v Prešernovi ulici udeleženi s strani Oriune člani vojvodinskih in beograjskih Orjun, ki so se zapletli s poli-cito v borbo radi nepoznavanja terena in ulic v Ljubljani. To stališče, ki ie bilo edino pravilno in resnično smo zastopali tudi neprestano mi in naglašali. da ni bilo članstvo ljubljanskih Oriun kakor tudi niegovo vodstvo udeleženo pri tem spopadu. Na zahtevo'Italiie ie morala gospoda v Ljubljani premeniti svoje prvotno poročilo in okriviti kot glavno povzročiteljico teh nesrečnih dogodkov organizacije Orjune ljubljanske oblasti, ki so sodelovale pri njih. z njihovim vodstvom baš toliko. kakor omenjeni gospodje leta 1918. pri ustanovitvi Jugoslavije. Po načelu, da ie v bort»i proti neprijetnim sovražnikom dovoljeno uporabljati vsako orožje, se ie poseglo do neresnici in na njenih trhlih temeljih skonstruiralo famozni akt o razpustu Orjune. ki je po sestavi in vsebini vreden člen ve- bo z nami umiral v tei borbi bo Dokazal čas — če ne bo že popre ie prekrižal zle nakane onih. ki mislijo, da razpolagal« v Jugoslaviji Samo oni « karabinkami in bombami, odkar so po razpust« Orjune odredili njen« razorožitev. A. V. šele volilne agitacije v Južni Srbiji, katero vodiio tam vrli radikalni eks-ponentje. Ta premišljeno skonstruirana in umetno stvoriena laž ie re-voltirala tudi brate, ki so sc udeležili gostoljubnega sprejema v Prešernovi ulici. V imenu teh je podal br. oblastni čelnik in direktor VI-dovdana Dobroslav JovdJevlč sledeče odprto pismo: Gospodu Boži Maksimoviču. Beograd. Dne 27. julija »e veliki župan ljubljanske oblasti po Vašem ukazu pričel z razpuščanjem ljubljanske Orjune. Ta Vaš nezakoniti akt utc-melmiete z napadom Oriunašev na organe državne oblasti v Ljubljani na Vidovdan ieta 1926. Vi ste bili pravočasno in točno informirani o tem. kateri Orjunaši So bili žrtev policijskega divjaštva Navzlic temu pa ste vendar smatrali potrebnim kaznovati organizacije na teritoriju Slovenije, ki niso pri spopadu niti najmanj sodelovale. Ob tei pri- Razpust Orjune in Vojvodinci. Stev. S5. ■ ■ liki izjavljam iavno sledeče: V ome-ntenera. do policiji provociranem spopadu sem prisostvoval tor. In izključno moli četniki iz novosadske in beograjske oblasti. O niem ni vedelo Prav ničesar niti vodstvo ljubljanskih Orjun. niti ljubljanski četniki. Z ozirom na tn oade vsa odgovornost tako zakonita kakor politična za oraenieni sooPad na mene, a nikakor Pa ne na Orjune Ijubljan-ske oblasti. V slučaju, da ne boste gospod minister i po tei moji izjavi upostavili zopet delovanje ljubljan- skih Orjun. potem imam dovoli razlogov trditi, da le bil ljubljanski spopad samo dobro došel izgovor za zvršenl« poznanih zahtev poslanika jadranske kraljevine in da sn bili na ljuba v tuie sile od vzeti našemu najbolj ogroženemu teritoriju njegovi nesebični In prostovoljni čuvarji. Potreba mi ni seveda pri tem niti še posebei naglasiti, da prestanete s tem Vi v naših očeh uživati spoštovanje. ki ca dolgujemo oredstavniku kraljeve vlade. Dobroslav Jevdjevič. Tuinl glasi. Preganjanje društev. Ni še mesec dni od tega. od kar ie oblast razpustila klub Esperantistov v Sv. Križu pri Trstu. Pred tednom dni so imeli člani izobraževalnega društva iz istega kraja sitnosti s karabinerji in miličarji. ko so se podali na izlet v Totnai. kjer so zapeli nekai nagrob-nic na grobu mladega slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Ta dan je zadela kruta usoda drugi dve društvi v Sv. Križu. V ponedeljek' je povabil karabinerski brigadir k sebi predsednika pred kratkim usta” novl.ienega mladinskega društva »Kovčiči« in mu je pokazal dekret tržaškega prefekta, s katerim se razpušča društvo, ki ie imelo tako zelo kratko življenje, niti celih osem dni. Kot vzrok se navaia pro-tidržavni in prevratni duh društva, bez navedbe konkretnih podatkov in deistvo. da obstoji v kraju že mladinsko društvo pod okriljem »Lega Nazionale«. Pismenega dekreta ali prepisa istega brigadir nf hotel izročiti. Velik ie tudi pritisk na društva, da se vpišejo v fašistovske vrste, in sicer spočetka v sindikate, po-zneie seveda tudi v stranko. Tako so. kakor znano. privabili v svoj krog Velikorepensko in Vrhovelj-sko godbo, ki pridno nastopata pri vseh fašistovskih procesijah na Krasu in no tržaškem tlaku v veliko zabavo zavednih Kraševcev in tržaških Italijanov, ki se javno smejejo nainovejšim janičarjem. Enako so hoteli doseči s kmetskim izobraževalnim društvom v štorijah. Ker se Jim to ni posrečilo, so na- SchicM Vzor vseh vrst mila j* Schtchfovo milo znamk« „Jelen". Že desetleija se trudijo vsi mltaftdsM tede-loU (oko dobro milo, kakor Je Schfdtf-ovo. KadtJ hoče proisvalitfec milo, tvoje raild kar najbolj pohvalili povdari: »Tako ft dobro, kakor JcJUchtovo". Kar pa Vi uporabljale, to ni samo: „tnko dobro, kakor", temveč Vi uporabljale najboljše, namreSSchichlovo milo, ki Je edino pravo z znamko „Jelen". ppl padli s silo nekatere člane društva in so preprečili vsako nadaljno društveno delovanje. V Dolenji vasi so na enak način ustavili vaie in nastope tamburaškeea zbora. V Sežani ie povabil podorefekt Avian in tenente milice Grazioli mlade vaške fante k sebi iti jim izjavil, da privoli v ustanovitev društva, ako ne bodo imeli nobenih stikov z Zvezo mladinskih društev in s Športnim Udruženjem v Trstu in ako bodo gojili v okrilju društva tudi vojaške vaje. Nekateri mladeniči so se žal vdali obljubam, ki so jim obetala nebesa na zemlji. Gotovo se bodo v najkrajšem času kesali svojega koraka, ko bodo spoznali pravi vzrok nepričakovane ljubez-njivosti. Tudi staro eodbeno društvo pri Sv. Križu ori Trstu so skušali pritegniti v fašistovski sindikat. Člani tega društva pa so ostali zvesti svojim načelom in so se rajši odločili za razpust društva. Večjo srečo pa ie imelo godbeno društvo v Nabrežini, ki ie prejelo kar dvoje vabil, eno v fašistovski sindikat, drugo pa od ta-mošnjega podeštata. naj postane godba občinska. Izmed dveh so si seveda izbrali manjše zlo in so postali občinska godba. Stalni predsednik bo odslej vsakokratni po-deštat. ki ga imenuje osrednja vlada. Preganjanje učiteljev. Šolska vodstva so zopet prejela poziv da morajo vsi slovanski učitelji ponovno .položiti izpit iz italijanskega jezika, in sicer tokrat pismeno in ustno v prvi polovici avgusta. Italijansko knjige za Dalmacijo. V soboto 24. pr. m ob 17. uri so naložili na parnik »Taranto« v Trstu 30 zabojev italijanskih knjig, ki tvorijo prvi kontingent, ki iih pošilja univerzitetna fašistovska skupina italijanskim knjižnicam v Dalmacijo. Knjige spremlja skupina italijanskih visokošolcev in drugih prijateljev akcije. Otroški vrtec društva »Itaiia Redenta« v Klani v Istri. Znano raznarodovalno društvo »Itaiia Redenta« (»Rešena Italija«), kateremu Predseduje sama vojvodinja D’Aosta. ie otvorilo v nedeljo 25. pr. m. otroški vrtec v Klani v reški pokra-iini. Slavnost ie bila združena z razglasitvijo Klane za občino. Prisotni so bili reški prefekt Komendator Vivorio. Grande vtficlale dr. A Ul o Mayer, kot zastopnik vojvodinio D’Aosta. zastopniki sosednjih občin, miličarji. med njimi žal tudi domači, šolska mladina in drugi »gostje«. Dr. Maver ie v svojem govoru pojasnil na kratko delo »vere. ljubezni in bratstva«, ki ga zvršuie »Itaiia Redenta« v obmejnih krajih. Oglasil se ie k besedi tudi Rečan Host- Venturi. Po slavnosti ie bila prosta zabava. Najprei le pogostil udeležence v svoji lovski vili princ Schonburg-VValdenburg, ki je. kakor znano, prod kratkim odstopil v posest Snežnika snežniškemu princu »Principe del Novoso« Gabrijelu d’Annunziju. Nato so bili vsi gostje občinskega komisarja dr. Benussija. Še neka} o zdravstvenih kolonijah. Ponovno smo že pisali o teh kolonijah, ki pod krinko človekoljubnosti zasledujejo zgoll raznarodovalne namene. Italijanski listi pa se celo tako daleč spozabljajo, da zasramujejo uboge slovenske otroke. ki so se dali zvabiti v niih mreže. Tako jih imenuje »Piccolo della Sera« v članku, kjer opisuje življenje v ferijalni koloniji v bivši trdnjavi Stoja pri Puli. naravnost divjake in čudi se. kako tujerodni otroci v nekai dneh skupnega življenja in igranja z mestnimi otroki, izgubijo kakor po čudežu svojo divjaško prevlako in da oostaneio živi in koraižnji kakor mali oariški »ga-minš«. _ , . ? Dopisi. Dne 18. julija ie Franc Lisjak, posestnik v Dolenji Branici, pripeljal domov tri vozove sena. Ko gredo proti domu z naloženimi vozovi, vidi prvi voznik. Benko Edvard, ob mostnem držaju naslonjeno dvokolo, in da ie lastnik F. Furlan iz Manč št. 14. le oddaljen kakih 5 m v doeco-voru 7. nekim dekletom, ne meneč se za dvokolo, ki mu ga široko naložen voz sena lahko potegne podse in uniči. Voznik ooomni kolesarja. da naj si čuva svoie dvokolo, a ta mu odvrne: »Ce .ie polomiš, je boš plačal!« Voznik nadaljuje svofo pot. voz pride do dvokolesa, ie potegne podse in odlomi ročai. Kolesar zahteva odškodnino, a nihče mu je neče poravnati, ker ie sam kriv, da se mu ie pripetila nesreča. Franc Furlan gre javit zadevo na orožniško postajo v Rihemberk, od koder se kmalu vrne z dvema karabinerjema. Moža postave nista preiskovala, kie ie pravica. Pač pa sta se zavzela ra kolesarja, ker ta ie tožit in mora biti na vrhu. Ker je bila nedelja, narodnih veselic itak ni več. a ljudstvo ie želino kakršnesi-bodi komedije, zato se zbere kmalu prebivalstvo cele vasi. Obkoljena meža Dostave si mislita da «« hoče ljudstvo zmleti in v silnem strahu grozita s samokresi, odvedeta naša junaka s seboi na orožniško postajo v Rihemberk Edvarda Benko, kjer ga obdrže do drugega dne dopoldne. V ponedeljek zjutraj (10. julija), pomislite, prideio v vas. ki le do se” daj slovela kot zelo mirna, ajdovski orožniški tenente s tremi orožniki na konjih in triie karabinerji rl-hemberški s svojim brigadirjem. Začelo se ie zasliševanje in izpraševanje. Karabineria. ki sta bila prejšnjega dne v vasi sta napravila takšno ovadbo da ie spominjala na revolucijo zato se ie poklicalo 7 veliko naglico ajdovsko orožni-štvo na pomoč. Vemo. da ie bil za karabinerje zelo težak položaj, ker niso mogli ničesar dobiti, kar bi spominjalo na grozno revolucijo, a radi lepšega odvedejo na orožniško postajo v Rihemberk Franca Lisiaka. Ludvika Trobeča in Antona Abrama. Četnici! Vaš nadvse discipliniran in požrtvovalen nastop v Kranju dne 1. avgusta nam je priboril ugled in sijajen uspeh. Izrekam vam svoje polno priznanje in zahvalo v imenu organizacije. Bodite i nadalje uverjeni, da je ni sile, ki bi uničila Orjuno, dokler bo njeno orožje požrtvovalnost, poštenost, odločnost in sloga. Vse te čednosti, ki morajo dičiti vsakega Orjunaša, ste v Kranju v polni meri pokazali. Čuvajte jih tudi nadalje, do končne zmage. Zdravo! Vsi hudodelniki so ostali tam do večera, zvečer pa so uklenjene In zastražene, kot roparsko tolpo, odpeljali v ajdovske zapore kjer so ostali do obravnave, ki se ie vršila v četrtek, dne 27. i ulila Vsi revolucionarji so bili popolnoma oproščeni. ker ni manjkalo prič. ki bi zagovarjale njih nedolžnost Pripomniti ie treba, da se ie to pripe- MARKO V. Č. tilo največ radi tega. ker prihajajo med nas ljudje ki ne razumejo našega jezika. Največje zadoščenje .jim ie. da moža uklenejo in ženejo, če tudi ne vedo čemu. Kdo nai povrne tem ljudem, ki so oo nedolžnem sedeli v zaporu, stroške, zamudo časa in oa sitnosti. Furlan Franc, kolesar pa ie obsojen, da sl mora sam popraviti dvokolo. Orjuna v Kranju. Polec nohtih zahtev zaoadne velesile. da se ljubljansko Oriuno ta- koi razpusti, ie igrala nemalo vlogo tudi činjenica. da so danes pri državnem krmilu liudie. katerim le silno ležeče na tem. da se rodoljubni duh v narodu, kar naibolie zaduši in da se onemogoči sleherno mogočnost odbrane proti absolutni eksploataciji narodnih mas. Ti Uu-die so videli v Orjuni naivečjo zapreko svojega razmaha vse od tedaj, ko fe z odločno gesto nastopila proti milemu detetu čike Baje in stopila v naiostreišo borbo z radikalno vitežiko voisko. Ustanovili so proti Orjuni samostojno organizacijo Sr-nao. ki ie imela za glavni cili udu-šiti orjunašk! pokret. Srnao oa Je na veliko žalost njegovih oobornt-kov financiriev in častnih članov \ popolnoma skrahlral ter ostavil po borbi Orjuno Še okrepljeno in afirmirano. Zbog tega ie bilo potreba pričeti z naivečiim absurdom, kar jih zaznamuje na niih sicer bogata i naša politična zgodovina — to fe s tem. da se ie pričelo izrabljati državno oblast v borbi proti Orjuni. Izrabljanje ie bilo previdno in spočetka zakulisno, jasnejše oblike ie zadobilo za kongresa v Beogradu, kier revolucionarne radikalne čiče niso mogle več prikrivati svojega očitnega nerazpoloženia proti Orju- j ni. Kot vladna stranka so odklonili sleherno pomoč Orjuni. obenem pa dosegli tudi to. da ie Krona odpotovala v Topolo kier ie pozneje vendar nadvse ljubeznivo sprejela Klavne reprezentante Orjune. Dosegli pa so navzlic temu svoj namen, da so onemogočili deseftisočem (ugoslovenskih nacionalistov dostoi" no pozdraviti njihov edini up in nado. Po beograjskem kongresu .te negodovanje radikalije rastlo od dne do dne v geometrični progresiji in dobilo jako pomoč še v radičev-cih. ki so prinesli v vlado seljaške demokracije in sporazuma tudi ne baš malo sovraštvo oroti kleti Orjuni. Pričelo se ie vrtanie in razpravljanje o razpustu Orjune. Stvar ni šla leno izpod rok. ker se je vsa poštena javnost buniia oroti temu teptaniu najsveteiših idealov oroš-lih generacij in uničenju organizacije, katero je rodila samo ena želja — koristiti domovini Končno so se gospodje le odločili za razpust in porabili v to svr-ho nesrečne dogodke v Prešernovi ulici. Kar se nista drznila Korošec in Davidovič. to ie izpeljal zaledno z vernim drugom Radičem, dr. Nin-čič. ki ie vrgel v ta namen na tehtnico ves svoi že dokaj okrnjeni ministrski prestiž. Najsi so bile od popolnoma nevtralne strani podane točne informacije vendar se ie poseglo po merah primernih za preganjanje komunistov in pričelo s pošto" panjem, ki bo ostalo unieum v poslovanju naših političnih upravnih oblasti, katere so morale pleniti slike kralja Petra in Aleksandra ter se z vso energijo vreči na iskanje pod zaplembo spadajočih državno-barvnih praporov Orjune. Ker ip bi" la s tem čudno žalostnim postopanjem započeta z duhom sedanjega režima skladna pot iz absurda v absurd, ie razumljivo, da ie morala priti končno do tega. da ic moral edini slovenski soborec Petra Mr-konjiča ostati za žandarskim kordonom in gledati kot vsi njegovi bratje Orjunaši. kako polagajo vence na piedestal spomenika oni. ki so še pred desetimi leti taistega Petra Mrkonjiča sramotili in grdili s samo njim dano zlobo in perfidnostio. Konstatirati pa moramo na tem mestu, da ie bil teera viška absurdnosti kriva samo Ljubljana iz katere ie šel neki gospod v Beograd in opozoril pristojna mesta na even-tuelni mogočni nastop Oriunašev pred Krono in narodom, ki bi znal ob tei priliki dostojno dokumentirati svoje mišljenje o razpoloženju LISTEK. A. V.: Dalmatinske poti. (Dalje.) Med temi zidovi je cesaroval tudi leta 475. po Gotih razkronjcni cesar Julij Nepos in razmišljal v ne-prostovolmemu asilu minljivost sveta. dokler mu ni pomagal na oni svet Odi vij, ki se ie polastil Dalmacije. S krvio priborjeno zemljo navadno odiemlieio i s krvio in tako ie padel tudi Odivii leto pozneje pod Odoakarjem. Od njegove smrti pa do leta 639.. ko je padla Salona v roke Gotov ni o Splitu čuti v povest-nici nič posebnega. Med zgodovinskimi razmišljanji sem priromal do Peristila. ki me ie globoko zadivil po njegovi impozantni veličini in §e ohranjeni krasoti. Ker je Peristil nekako središče cele palače sem mogel šele z njega poimiti vso obšimost Dioklecijanove palače katero so po avarskem razrušenju Salone pregradili pribegli Salončani v malo mestecc. Bogati Salončani so zgradili v ozidju Dioklecijanove palače povsem nove hiše. revnejši so zasedli njene stolpe, najnižji plebejci pa so se zadovoljili s podzemeljskimi luknjami. V cerkev pa So izpremenili kar tempelj Diane, ki sliči še danes po^ vsem na staro antično svetišče. Pogledal sem malo v cerkcv, kjer ie pel pri Šolarski maši dobro izšolan šolarski zbor prav harmonično večno lepi »Gospodln pomiluj«. ki mi ip segel v mistični temini prastare bazilike globoko v dušo. Čudno in nerazumljivo ie razpoloženje. ko človek čule tako po večnem latinskem zategovanju šen-klavških korarjev. milino zvonke besede svetcev Cirila in Metoda pri službi božji. Za menoi ie stal neki Italijan in mrko šepetal spremljevalcu. razodevajoč mu negodovanje nad staro slovensko službo božjo v italijanskem neodrešenem Splitu. Govoril ie komai slišno In vendar se mi je zdelo, kakor da bi iz njegovih ust govorili vse nešteti zelotje in nadaduvani farizeji, ki gol-če onstran Gorjanccv in Sotle polni mržnie oroti iollt in ljubim našo grudo ter nje rod, nikdar pa ne bom preceniaval njegovih del in zgodovine iscoč zlata tam. kier ga ni. Stolnica ie ena sama zakladnica umetniških predmetov zbranih tekom stoletii v njenih zakladnicah. Najbolje mi ie ostal v spominu kip sv. Pavla v stranski kapeli, ki po- M somma žitu n e morete kuhat Dober in krepak okus dobita šele«ako upotrebite PtaiiKEUuftDV kapiPridatek ^ Piiača s Pravim Frančkom Vas zamore stalno za do voli© vari. V«JUT H zrnaM kavi na vsak način spada Piavi Franck. ,n apr a m toliko obrekovani Oriuni. Beograd ie bil o eventuelnem nastopu Oriune že pred odhodom tega gospoda prav točno informiran v vseh podrobnostih. Imel ni nikakeg*1 pomisleka proti meni manifestaciji, v kateri ie videl pri vsei zavisnosti od Rima samo tiho in dovoljeno demonstracijo proti onim. ki se vtikajo že v naša suverena prava in do popolnosti izrabljajo slučajno njim v prid prihajajočo konstelacijo. Obveščeni so bili o tem » Bledom tudi ostali krogi, ki niso vložili nlkakega nrotesta. nego so čBto strinjali z nastopom natriotično organizacij Gripno sestavljene iz izvenljbblianskih Orjan. Ne sodimo, ampak samo kon-statiramo dn se ie to mišlienie korenito izorementlo šele do akciji Iz Ljubljane, ki je dosegla, da ie bil izdan strogo zaupni odlok na vse žan-darmeriiske stanice in sreska poglavarstva zemlje. »da ie treba z a p reči ti Oriuni za vsako ceno dostop v Krani. kjer se udeleži Dvor odkrit I a sooaenika kralju Petru Osvoboditelju in uporabiti v ta namen makar i orožje!« Original tega sramotnega ukaza se nahaja pri nas na varnem mestu in bomo ob ugodnem trenutku ^ njim postregli še njegovim duševnim očetom. Kako ie pa volival celo na poštene radikale znači to. da je bil poznan v Beogradu še preje skoro kakor ga le v potu svojega obraza šifrirala Ljubljana za sreska poglavarstva. Na podlagi tega odT 'loka ie bila izdelana potem ona poznana odredba ljubljanskega policijskega ravnateljstva, v kateri »e brez nadalinieea brez zakonite podlage In navedbe vzroka preooveduie Oriuni in Orlunašem sleherni nastop v ljubljanski oblasti in degradira isto na stopnjo, katere zadnilh makedonskih oblasti kjer »o dnevni uboii in vpaffiS?S815u-naško himno! Baš to igranje in prizori. ki so se odigravali no vsakem zaključku orjunaške himne, so bili dovolj mogočen ukaz. kako ie sodi! narod »o divjanju Or.iune«. J. T. Službene objave. Posebne obleke za četnike ie Izposloval br. veliki čelnik Marko v Splitu in si i‘h morejo bratie četniki nabaviti pri njem za minimalno ceno 250 Din komad. Obleke so čisto nove in sestole iz vojaškega suknjiča, hlač in ovijalk Značke za četnike in četne komandirje ie preiel br. Veliki ^elnik in jih razpošilja niegov štab do povzetju za ceno 6 Din komad. Pozivamo četnike da se temie takoj na-roče. Kronika. Italijanski konzulat se preseli, kakor smo čuli. na Erjavčevo cesto v bližino vladine palače Umestno bi bilo. da se zgradi med obema uradoma poseben hodnik v svrho še intenzivnejšega sodelovanja In najintimnejših vez. Italijanski konzul se ni hotel udeležiti razkritja spomenika kralju Petru v Kranju, kakor ie izjavil vsled tega. ker ie spomenik obrnjen proti Italiji. Ugotavljamo, da spomenika z ozirom na okolico sploh ni bilo mogoče drugam postaviti, pa pride laški šoven in vidi tudi v tem izzivanje. Mogoče bi še celo dosegel prestavitev spomenika, če tozadev no zagrozi g. Ninčiču. »Slovencu« moramo biti enkrat resnično hvaležni radi objektivnega poročanja o našem nastopu v Kranju. Vsi listi so ta nastop ali zamolčali. ali pa iz obzirnosti tako poročali kakor mi nismo želeli. Ml smo ravno želeli, da se za ta naš odločen nastop kljub razpustu v polni meri ču.ie in to uslugo nam le napravil ravno naš kopitar. Iskrena hvala! Pri tem ga na še opozarjamo. da ie glede nameravanega napada na Orle in njihove prapore zelo v zmoti, kakor je bil v zmoti naš Marko, ki jih ie iskreno pozdravljal ko