Posamezna številka 8 dinarjev Poštnina plačana v gotovini izdali Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih Hudi * Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje L. uprava rudnika — Telelon »t. 54 — Račun prt podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 614-„T“-146.— Lisi izhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din. (etrtietna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 8 dm — Rokopisi morajo hiti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo LETO VI. — ST. 26. TRBOVLJE, 1. julij 1953 GLAS'LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUD ZASAVJA Hrastnik — rudarska kolonija Dragi rudarji, dragi gostje iz Slovenije in okraja Trbovlje! Izredna čast in prijetna dolžnost mi je, pozdraviti vas, dragi gostje, ob priliki zleta rudarjev v Hrastnik kakor tudi ob priliki proslave 150-letnice našega rudnika in 100-letnice Rudarske godbe v Hrastniku. V imenu Ljudskega odbora mestne občine Hrastnik in vsega prebivalstva našega mesta kličem vsem: Prisrčno dobrodošli! Želim vsem, da bi se v teh slavnostnih dneh počutili v Hrastniku kar najbolje in odnesli iz našega kraja čim lepše spomine. Predsednik LO mestne občine Hrastnik: Stanko Brečko. Hrastniško dolina se imenuje pod tem imenom šele od 1. 1851 dalje, in sicer po. mali vasici Hrastnik, nahajajoči se nad dolino, v bližini katere so začeli kopati takrat in še prej premog. Takrat je namreč železniška postaja dobila ime Hrastnik, kajti dobro leto je nosila ime »Vernica« — po naše Brnica. Staro ime Hrastnika »Za voden j-ski graben« se ne imenuje danes nikjer, prav tako se ne rabi ime »Sv. Lenart«, ki ga najdemo po katastralnih mapah in drugod, povzetem po podružnici cerkve v Mariji Dragi, ki je bila posvečena v 17. stoleju svetemu Lenartu. Obilni zakladi premoga, ki so počivali in še počivajo pod hrastniško, trboveljsko in zagorsko dolino, predstavljajo neizmerno vrednost; že v predvojnih letih so jih cenili v milijarde. Ves premog, ki ga zasledujemo od Pečovnika pri Celju preko Hude jame, Breznega, Dola, Hrastnika, Ojstrega, Tr-bovlja, pa tja do Zagorja, pri- Spomini is preteklosti slovenskih rudarjev Ameriški Slovenec John Goršek, 84 let star, ki živi v Springfieldu v državi Illinois (ZDA), čigar pismo smo priobčili pred kratkim v našem listu, nam piše pod gornjim naslovom sledeče: Življenje rudarjev po slovenskih krajih je bilo menda takoj od početka razvoja rudarske industrije jako revno. Saj tako so nam mlajšim pripovedovali starejši rudarji. Da so govorili resnico, so nam bile živa priča takratne razmere, v katerih smo živeli, posebno so pa bili izkoriščani rudarji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, nič manj tudi drugod. Da je bilo tako, se je opazilo na prvi pog.ed, kadar so prišli rudarji skupaj na javnih shodih v časih, ko so bile med njimi že razvite strokovne ali rudarske organizacije. Izkoriščanje rudarjev je doseglo svoj vrhunec leta 1889, ki je povzročilo rudarski štrajk, v katerega smo zagorski rudarji navdušeno stopili dne 22. ju’Ha 1889, v Trbovljah pa 23. julija ob 6. zvečer. Tako tudi v Hrastniku in drugod. Stavka v Zagorju je trajala do 18. avgusta, s katero smo si zagorski rudarji priborili delno izboljšanje plač in Še nekatere druge ugodnosti pri delu. V Trbovljah pa stavka ni prinesla nikakšnih posebnih sprememb. To sc je pokazalo takoj po koncu stavke. Toda na splošno je bil štrajk povsod koristen v toliko da smo ru časih neznosno. Nihče ni zaslužil toliko, da bi njegova plača zadoščala za dostojno življenje družine, akoravno je rudar garal noč in dan. Tiste čase smo imeli 12-umo delo dnevno, zaslužili pa 65 do 85 krajcarjev. Le z malimi izjemami je morda kdo kaj več zaslužil. Mnoge rudarske žene sploh niso poznale denarja, ker mož ni toliko zaslužil, da bi prejel še kaj gotovine od svojega zaslužka. Na plačilni dan je računovodja povedal rudarju, koliko še dolguje v prodajalni ali »magacinu«, kakor so takrat rekli. Prav nič čudnega ni torej bilo, da so rudarji v takih razmerah navdušeno stopili v štrajk leta 1889. Takoj po preteku stavke so pričeli med naše rudarje prihajati prvi sklicatelji shodov in govorniki. Med njimi sta bila prva sodruga Anton Grablovic in Anton Brozovič ter Kordelič, Resel, Zavertnik in Etbin Kristan ter Milhior Cobal, ki je bil pozneje stalno nameščen kot vodja rudarske zadruge in organizator. Kadar je bil sklican kak javen shod pri Erjavcu — »pod hruško«, kakor smo navadno rekli — smo rudarji in drugi delavci odšli v trumah na shod. Dobro ml je ostal v spominu neki dogodek iz leta 1898, na dan 15. marca. Tega dne je minilo 50 let, odkar je bila odpravljena tlaka ali tlačanstvo. Za ta večer je bil sklican ja- tiji prepovedan s pripombo, da ga zaradi »bolezni« ne smemo imetL ♦ Ob prazniku »Dneva rudarjev« vsem slovenskim rudarjem borbene pozdrave in tople, čestitke Hrastničanom ob njihovem jubileju. pada isti geološki formaciji (terciarni) ter je bil pri svojem prvotnem geološkem oblikovanju združen nedvomno v eno samo, vodoravno ležečo plast. Poznejše spremembe v zemeljski skorji so to velikansko ploščo zlomile na več kosov, jih skrivile, tu in tam dvignile, ali pa jih tudi poglobile. Ves ta premog sodi v vrsto rjavega premoga boljše kakovosti s 4000 kalorijami. Njegova plast je po 20 do 24, ponekod pa še po več metrov debela. Premog je bil domačinom že davno znan, vendar se ni nihče zanj brigal; za kurjavo je pač bilo vsepovsod dovolj drv. Na Razpotju (na prelazu med Hrastnikom in Trbovljami) je stal Razpotnikov hlev na premogu. Kadar je nastala huda zima in je začelo primanjkovati drv, so hlapci, namesto da gredo v gozd po drva, luščili skrivaj ▼ hlevu premog in ga nosili ženskam v kuhinjo. Ko je gospodar to opazil, je hlapce oštel in jim strogo prepovedal še kdaj kopati premog, rekoč: »Takoj mi pokrijte mesta, ki ste jih razkrili, z gnojem, da kdo ne opazi, kaj je v hlevu!- No — ta bi bila lepa, da zvedo škrici za premog v mojem hlevu, da pridejo in mi hlev podrejo.« Pravico za kopanje premoga v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju so dobili ljudje na koncu 18. stoletja. Leta 1807 je dooil pravico rudosledbe v Zabukovci neki Tedaj Hefele. Hefele, Andrej Schdnbucher in pozneje Ivan Ragoech so bili menda prvi lastnik] hrastniškega rudnika, ki je bdi prodan leta 1829 Ljubljančanu Luznarju. Mladi Luz- nar in njegova sestra — prva »Jara gospoda« — sta stanovala v mali Logarjevi hiši in živela prav skromno s svojim rudnikom, čigar izkoriščanje je bilo docela neznatno. Na Vodah v Trbovljah je pripadal večji del premogovnih odmerkov zasebniku Maurerju, a rudniku in steklarni je plačeval zelo slabo. Zato pa so se njegovi delavci puntali že L 1863 in 1869. Ta dva punta so zadušili avstrijski žandarji, poslani na zahtevo celjskega okrajnega glavarstva. Najboljši »ljudski zgodovinar« trboveljske fare, kovač Laznik, pa spet pripovedu- :r>#flo««»flo«==>«o««c=>«^^ HRASTNIK X— 5. julija 1953 Zlet slovenskih rudarjev na proslavo rudarskega praznika, 150-letnice rudnika Hrastnik in stolenice rudarske godbe S P O RED: 20. uri slavnostni koncert Rudarske godbe 7. ure sprejem gostov na železniški postaji 7. uri povorka od postaje na slavnostni prostor 9. uri rudarsko zborovanje 14. ure dalje koncert rudarskih godb na prire- julij: Ob julij: Do Ob Ob Od ditvenem prostoru, združen z zabavo knapovske družine 5. julij: Ob 9. uri otvoritev godbenega doma Rudar, godbe manjši del si je pridržala država zase. Da bi spravil nekaj več premoga v denar (le malenkost so ga zvozili na vozeh do Save za Slsak in za ljubljansko cukrar-no; v Sisku je bila L 1830 ustanovljena parobrodna družba, ki je bila poleg ljubljanske cu-krarne glavni odjemalec premoga), je Maurer jjostavil v Trbovljah steklarno, ki je res porabila precejšnjo množino premoga ter nesla gospodarju vsaj nekaj dobička. Maurer je bil velik skoprih,- svoje osebje v Koristen v ioiiko uh smu iu- ( —“ ■ ■—•* j- — —-- darH v rravi luči videli naš j ven shod, ki naj bi bil pri Er- položaj. Začela se je širiti misel o ustanovitvi izobraževalnega društva, pozneje pa strokovne oiranizacije, kar se je tudi zgodilo. Toda priboljšek pri plači, ki smo pa rudarji dosegli s stavko, ni trajni dolgo. Vsak mesec so ';rx nekoliko skrajšali in Čez leto dni smo bili na istem kot nred štrajkem. Delali smo Po 12 ur podnevi in 12 ur ponoči. Podnevi smo imeli 1 uro °ddih,a od 12. zmožne"« vodstva med ru-eri!. v d-ugi dvodnevni stavki \p 1° zgodilo da je bilo več ru-'r*ov oHpu{čenlh in izgnanih. , Cr* njimi sta bila med prvimi £oton Hrastnik in Bard Hri-er. ki st, odda na Westfalsko "" srno se pozneje spet sešit. že omenjeno, je bilo ir-'•^ooio rudarlev in drugih o.avccv v Zagorju v tistih javcu v dvorani. Napovedan je bil tudi splošni pohod rudarjev in drugih delavcev, namreč steklarjev in brusilcev stekla. Naročeno je bilo, naj vsak rudar pride s svojo svetilko — ravno tako naj tudi vsi drugi delavci pridejo z lučjo, da bi šli v pohodu s prižganimi svetilkami v počastitev žrtvam, ki so padle leta 1848 na barikadah za odpravo tlake. Ko smo sc zbrali na določenem mestu, smo prižgali luči ter začeli korakati. Ko smo tako šli nekaj časa, smo prišli do poti ali ceste, ki je držala do prostora, kjer bi imel biti shod — takrat pa je proti nam stopilo šest žandarjev z nasajenimi bajoneti na puškah. Zapovedali so nam v imenu postave, da takoj pogasimo luči in se razidemo, ker da je po postavi prepovedano na prostem hoditi s prižganimi lučmi. Ker smo se ukazu žandarjev upirali, so se morali nekateri na Okrajnem glavarstvu v Litiji zagovarjati. Ko smo povelje orožnikov izvršili, se je iz bližine zaslišal strašanski krohot in sramotilen smeh, ki so ga zagnali naši nasprotniki — krščanski socialisti ali tako imenovani »ajmohtar-ji«. kot smo jim navadno rekli. Shod. ki bi ga mornli imeti, je bil od okrajne oblasti v Li- Borbene rudarske pozdrave vsem slovenskim radarjem ob praznika »Dneva rudarjev« ter posebej še tovarišem tz Hrastnika, ki praznujejo te d ni 150-letnlco obstoja rudnika, ter rudarski godbi v Hrastniku ob njeni 100-letnlcl pošii jajo Delavski svet. upravn 1 odbor in uprava rudnika Trbo (je-Hrastnik je o Maurerju, da je bil siromašen mož, ki si je izposodil denar celo večkrat od delavcev, da je mogel plačati druge uslužbence, kar bi upravičevalo njegovo varčnost Bil je pa vsekakor do-ber in previden gospodar; svoj rudnik je ohranil nepokvarjen, in skoro nenačet za boljše dni, kajti takrat še ni udarila ixa časti to slave trboveljskemu zakladu premoga. Posestnik zagorskih jam pa ja bil nekj Schwarz; tudi tam je bilo izkoriščanje rudnika in premoga enako skoraj ničli. Kakor hitro pa je bil« zagotovljena proga Cel je-Zidani most-Ljubljana, so spoznali podjetni tržaški bogataši Re-voltta, Mandolfo, Schiff, Wohl-heim — vsi 2idje! — in njim na čelu upravitelj Lloyda, Prus Bruk, važnost premogovih zakladov v naših dolinah ter so kupili že leta 1845 od Luznarja hrastnižkj rudnik za 30.000 goldinarjev. Siromašni, a pošteni slovenski rodbini Luznarjevi je ostalo od tega zneska prav malo, kajti bila je zelo zadolžena — Hrastničanom pa je tedaj zasijala svetlejša zvezda. Novj gospodarji so prič«« kmalu z modernizacijo rudnika; seveda pod vodstvom zanesljivih, čistokrvnih Nemcev. Za upravitelja je bil postavljen teoretsko in praktično izkušen rudar, Prus Wehrhan, ki je užival popolno zaupanje svojih gospodarjev. Vnet In neutrudno delaven je Wehrhan gospodaril docela samovoljno po Hrastniku. Poln novih idej, zrelih, a še več nezrelih, se je spuščal v nevarne in vratolomne poskuse, vendar mu moremo priznati, da jc bil pošten mož. (Nadaljevanje na drugi strani) 0L0 Trbovlje nagradil najboljše učence v okraju Kot vsako leto, tako je tudi letos OLO Trbovlje dne 26. junija 1953 v domu »Svobode n« Trbovlje nagradil odličnjake trboveljske, zagorske, hrastni-ške in radeške gimnazije in istotako tudi najboljše učence radarske, kovinarske in obrtne šole. V Imeno OLO jih je pozdravil predsednik tovariš Martin Gosak ter Jim čestital k njihovim uspehom z željo, da naj bi se to število odličnih v drugem šolskem letu podvojilo. K njihovim nspehom jim je čestital tudi predsednik Sveta za prosveto in kulturo okra.ia tovariš Dominik Kužnik. Zaključno besedo pa je imel ravnatelj gimnazije Trbovlje tov. Jože Turk. Vsi odličnjaki so prejeli lepe knjižne nagrade. Po slavnostnem delu so bili povabljenci pogoščeni z majhno zakusko, katero jim je pripravil OLO Trbovlje. Ob zaključku pa sta se v imenu vseh odličnjakov zahvalila letošnji maturant gimnazije Trbovlje Jože Mas^naV in dijakinja Dolarjev« iz Zagorja. 156 id luaslk<e^a tudMka Naš ključ so mine, rovnice, sekire, ponosni v novem času smo rudarji! : ■ r07r>RAV IZ HRASTNIKA BSJRk • m r rQ7nRAV IZ HRASTNIKA MUfMOOOVNtK IV Pf!l.SS%Yk KOI.OMJJA 150 let Hrastniškega rudnika (Nadaljevanje s prve strani). Dotlej so vozili premog iz hraslniških jam do Save kmetje iz okolice na vozeh, kar jim je dalo seveda lep, stalen zaslužek. Wehrhan je pa takoj sprevidel, da tak neukreten prevoz premoga ne ustreza za modemi rudnik. Zgradil je zato železnico od rovov na »Zuganju« (sedaj «Kolonija») do Save. Bilo je to leta 1848, torej v dobi, ko Južna železnica še ni bila zgo-tovljena Sprva so vozili premog v malih vozičkih in napolnjevali z njimi večje vagone na železniški postaji, a leta 1875 so potegnili prvič 10-tonske železniške vozove do rudnika in jih tamkaj napolnili. Omenim naj ob tej priliki, da je bila med mnogimi nesrečami na tej rudniški normalno-timi železnici navečja L 1861, njegova doba komaj minila in je mož še mnogim v prav dobrem spominu. Omenjamo le, da je postal Tepotčev (Terpoti-tzov naslednik Rotleitner, potem Kaliwoda, za njim upravitelj Fitz, prišel je direktor Leiler — prevrat leta 1918 je pa našel in pognal Leilera in postavil za za naslednika direktorja Drolza. Razumljivo je, da ni bil nihče od teh mož Slovenec, kajti znano je bilo. da Slovenec pač ni za gospoda, ampak za hlapca ... Šele po osvoboditvi leta 1945 je prišel na to mesto Slovenec, inž. Boris Goetiša. Na Ojstrem, kjer so stala mnoga poslopja prav na premogu, so začeli s kopanjem premoga pozneje kot v Hrastniku. Prvi lastniki rudnika Ojstro je bil okoli leta 1852 neki Raufer, kj je prišel iz Znojma (Znaima) na Moravskem, a zadnji je bil M^TVO Premogovnik in delavska kolonija — s poda/ Konzumno društvo rudarjev pred vojno prvega avgusta, ko je vlak zletel preko 15 metrov visoki RUcklov most na hrastniško cesto in potok pod njim. Takrat je obležal kurjač Kordon na mestu mrtev strojevodja Bauerheim )e pa ozdravel, da-si je bil hudo opečen in težko ranjen. — V Wehrhanovih časih je bila zgrajena rudniška re-avrcija, ki Je slovela zlasti pod restavraterjem Schreiner-jem od Ljubljane do Celja in Zagreba, ki pa je bila hkrati zbirališče najhujših nemškutarjev, kjer ni bilo mesto za pošteno mislečega Slovenca Danes je to poslopje predelano za stanovanje rudarjev Leta 1865 Je zadela hrastnlš-ki rudnik huda katastrofa, ki je podrla do temelja Wehrhanovo gospodari en je: po vseh rovih, povsod, kjer so kopali premog, je začelo goreti. Odpošiljanje premoga so morali docela ustaviti. Celo hrastniška industrijska podjetja (steklarna in kemična tovarna) so morala premog za svoje potrebe dobivati iz Trbovelj in Zagorja. »Vsemogočni« direktor hrastniškega rudnika je dosegel popoln polom; po 30-letnem poševanju Je odšel v pokoj, nasledil ga pa je mlad. inteligenten akademik Kalivvoda, kateremu so dodelili zelo sposobnega tn praktičnega pomagača Martina Terpotitza. Slednjenaveden možu, koroškemu Slovencu (Terpptec), ki se je pa svojega slovenskega rodu sramoval, je bilo usojeno Igrati v trboveljskih rudnikih veliko vlogo, bodisi v gospodarskem, bodisi v političnem pogledu. Opuščamo to poglavje, saj je Sarg (Sargov Kalodont!), ki je postavil leta 1879 zračno železnico (žičnico) do hrastniške železniške postaje. Ta žičnica je bila za tiste čase nekaj izrednega. Nosilne vrvi, dolge 2.763 metrov, debele pa do 23 mm, so bile nategnjene od OJstrega preko 275 metrov visoko hrib »V riglih« (v tej dobi prekrščenega za »Spitzberg«) do postaje Hrastnik. Podstavkov, nosilcev žične vrvi Je bilo 17 v razdalj} od 54 do 361 metrov Vlačilna vrv Je bila tanjša in je vlekla naenkrat po 36 polnih vozičkov na železniško postajo in enako število praznih vozičkov nazaj na Ojstro, a to brez pomožnih strojev, z lastno težo polnih vozičkov. Na uro je bilo mogoče prepeljati do železniške postaje 17.750 kg premoga ali dnevno nad 40 desettonskih železniških voz To evropsko znamenito železnico si Je prišla ogledat (o čemer smo že pisali pred kratkim) med drugimi dne 11. septembra 1879 leta nemška pre-slolonaslednlca Viktorija v spremstvu grofice BrilU in višjega dvornika, grofa Secken-dorfa. Vedi vrag, ali je dala ta dama - poznejša nemška cesarica — tisti dan hrastniškim nemškutarjem tak »žegen«. da smo se jih rešili in znebili šele lela 1945. Ze prvo leto obstoja ojstrske žičnice je zadela to zračno že-! leznioo prva večja nezgoda: potrgale so se vrvi ln okrog 20 vozičkov polnih premoga. Je zdrvelo preko pečin. Vzrok tej in podobnim nesrečam Je bil menda prehud padec žičnice, zaradj česar so napravili leta 1881 kakšnih 30 metrov pod vrhom hriba »Na riglih« predor, kj se vidi v razvalinah še danes. Daši je bila sedaj zaradi manjše strmine žičnice teža vo~ zičkov in premoga manjša, se menda tudi ta poskus ni docela obnesel, kajti zračno železnico so opustili leta 1885. Od tedaj se izvaža premog obeh rudnikov po hrastniški progi, kajti TPD je dobila leta 1882 že prve delnice ojstrškega rudnika, leta 1886 že dve tretjin; in leta 1896 pa še zadnjo tretjino delnic. Ze leta 1873 je postala lastnica v začetku tega sestavka naštetih ter še nekaterih drugih rudnikov Trboveljska premogo-kopna družba, ki je imela vse do let« 1918 svoj sedež na Dunaju ter je bila do prevrata v tem letu vselej in brez izjeme strogo nemškonacionalno podjetje, v katerem je bil Slovenec tisti, ki je upogibal hrbet, bič nad njim pa so vihteli Nemci in nemškutarji. Po letu 1918, po zlomu trhle Avstroogrske, je pa TPD prenesla svoj sedež v Ljubljano. Ta družba je obsta jala vse do leta 1946, ko so bili vsj rudniki v novi Jugoslaviji podržavljeni. Sedaj pa k zgodovinskim podatkom nekaj statistike. Predvsem bi bilo morda zanimivo imeti vsaj približno sliko o številu rudarjev ter o produkcij premoga. Leta 1857 Je hrastniški rudnik nakopal s 170 rudarji in uslužbenci 335.000 starih centov premoga, leto pozneje s 400 delavci pol milijona centov, leta 1882 so pa pridobili hrastniški rudarji že 674.930 centov dragocenega črnega kamna. Do leta 1921 se je število hraslniških rudarjev in uslužbencev pomnožilo na 925, ln tega let« so se jamske zaloge premoga v Hrastniku ;n na Ojstrem zmanj. šale za 1,230.200 centov premo-ga. t Rudniški obrat Ojstro je štel leta 1921 330 rudarjev in uslužbencev, leto kasneje pa 340. V prvem teh let je obrat dal 68 tisoč 710 centov premoga, v drugem pa 77.420 centov. Leta 1930 je naraslo število rudarjev in uslužbencev obeh rudniških revirjev v Hrastniku (Ojstro in Hrastnik) na 1200. Leta 1931 smo pa že tudi pri fj nas čutili posledice velike svetovne gospodarske krize, Irt se je začela v Ameriki leta 1929 Takrat je za naše rudarje prišlo »sedem suhih let«, ki so bik posledica anarhičnega kapitalističnega družbenega reda, ki mu je v gospodarstvu profit, ne pa dejanske potrebe po materialnih dobrinah, kot terja to socialistični družben) red, v ka terem so take krize nemogoče ker se v tem družbenem redv | popolnoma pravilno vodi gospodarstvo ln ustvarjanje vseh materialnih dobrin po potreba! delovnih množic, ne pa zaradi profita. Zato so bile tedaj na dnevnem redu redukcije delavcev, kj so postali s svojimi družinami žrtve anarhičnega brezglavega kapitalističnega družbenega reda, ki ustvarja na enem koncu nezaslišan luksus in potrato, na drugem pa nečlo veško revščino. Število naših rudarjev se Je v tistih časih od leta do leta nižalo, prav tako pa tudi produkcija premoga Vsi še vemo, v kakšnih velikanskih skrbeh so bili takrat rudarji za svoj obstanek in za vsakdanji kruh. Cez nekaj let se je ta kriza omilila in leta 1938 je bilo tudi v Hrastniku zaposleno toliko rudarjev kot leta 1930. — Za časa okupacije se je delavski stalež rudnika znižal. Temu je bilo vzrok preseljeva-je, ubijanje talcev, pošaljanje zavednih rudarjev v nemška kazenska taborišča in končno — odhod skoraj vseh rudarjev v partizane leta 1944 z rudarsko .žrtev, tov. Krištofiča. Sedemnajst let pozneje je podobna nezgoda ugasnila življenjsko luč dvema rudarjema: Kokalju in Petriču. Umevno Je, da vlada v velikih podjetjih, kot je bila nekdanja TPD, le redkokdaj vsestransko zadovoljnost. Ce bi bil zadovoljen delavec, bi godrnjali delničarji, češ dividende so prenizke; nasprotno je pa težko zadovoljen delavec, kadar si mane roke reakcionar in milijonar. In ker si je mel roke le-ta, je pri- Z opet nove tona premoga na se parad jo godbo vred. — Po naši osvoboditvi je pa število rudarjev in seveda tudi produkcija rasla od leta do leta, tako da imata danes obrata Hrastnik in Ojstro, ki delata od leta 1950 dalje v sestavu rudnika Trbovlje-Hrast-nik spet 1200 rudarskih delavcev in uslužbencev. Nezgode v rudnikih niso kaj redkega in tudi hrastniški rudarji niso bili pred njimi vsakokrat obvarovani. Neštetokrat se je zgodilo, da je padel ta ali oni rudarski delavec v šaht, ali se mu je pa zgodila kakšna druga nesreča — večjih katastrov, kakor so jih doživeli mnogi drugi rudniki, vendarle v Hrastniku ni bilo, če izvzamemo pretresljivo nesrečo, ki se je zgodila v ojstrskem rovu 1. .1932, kjer se je zadušilo zaradi vžiga bencinske lokomotive in nastalih plinov 6 rudarjev. Plini so odirali v nekem hrastni-rovu 1. 1893, a je na sveta eksplozija terjala le eno šlo na rudniku do mnogih stavk, med katerimi so bile najpomembnejše leta 1889, 1803, 1920, 1921. 1922 jn 1923 ter tako imenovana gladovna stavka leta 1934. Ojstrani so štrajkali le 1. 1883, leta 1884 pa celo dvakrat. Iz stavke leta 1889 bo še vsem starim Hrastničanom živo v spominu pretresajoča slika, ko so žandarji gnali v zapore vrste delavcev, vklenjene v verige, za njimi so pa hitele njihove žene in otroci. Uspeha je pa imel ta štrajk največ, kajti takrat so dosegli jamski delavci osemurni delavnik, 100 odstotkov za akordno delo in 40 odstotkov v tako imenovani »gosposki« dnini, prav tako so dosegli takrat praznovanje delavskega praznika, 1. maja. Najdaljša stavka je bila leta 1923. In kako je bilo s socialnim zavarovanjem rudarjev? Med najstarejše socialne ustanove v rudarstvu, ki je nudila rudarju pomoč v primeru bolezni, onemoglosti, starosti in smrti, prištevamo »Bratsko skladnico. Rudarji so kaj kmalu spoznali važnost take ustanove ter so osnovali blagajno, še preden je izšel splošni državni zakon o obveznem zavarovanju delavcev v rudarskih podjetjih. Prva pravila Bratske skladnice datirajo iz leta 1853 in sicer za rudnik Tržaške premogovne družbe v Hrastniku. Rudarji na Ojstrem, ki so delali tedaj še pod drugim gospodarjem, so imeli svoja pravila iz leta 1879. Ko je prevzela TPD rudnik oz. obrat Ojstro, so se pravila za hrastniški in ojstr-škš rudnik poenotila. Ostala so v veljavi do 31. decembra 1924. leta, ko jih je zamenjal s 1. januarjem 1925 novi, tako imenovani »Žerjavov pravilnik«, Upravo Bratske skladnice je sestavil poseben odbor, v katerem 1 so bili zastopniki podjetja in | zastopniki delojemalcev, to je rudarjev. Predsednik tega odbora je bil vsakokratni upravitelj ali direktor rudnika, da omenjamo ob tej priložnosti nekatere: na Ojstrem Ihne (okrog leta 1879), ka je zgradil blizu železniške postaje v Hrastniku za takratne razmere impozantno stavbo, ki se še danes imenuje »Inteova graščina«. Poslopje je pozneje prevzela v last trboveljska občina in uredila v njej izolirnico in hiralnico. Leta 1933 je pa prešla ta graščina v last Franca Soperja. V Hrastniku je bil predsednik Bratske skladnice direktor Ter-potitz. Pozneje, ko sta se združili obe blagajni (ojstrška in hrastniška) v eno, je pa predsedoval Bratski skladnici direktor Franc Leiler (1883 - 1918). Za časa Leilerja ere se je leta 1902 povečala rudniška bolnica za tri sobe, naslednje leto je pa dal sezidati lepo stavbo za konzum, ki ga je imela tedaj še Bratsko skladnica. Okrog leta 1908 je prevzela to hišo — konzum — posebna zadruga, ki so jo rudarji ustanovili pod imenom »Konsumno društvo rudarjev«. — Od leta 1918 do 1945 je bil predsednik Bratske skladnice direktor Fric Drolz. Pisarniške posle Bratske skladnice so nekdaj opravljali rudniški uradniki, ki jih je imenoval odbor, pozneje pa je bil zato postavljen poseben urad-(Nadaljevanje na peti strani) j dl hrastnlikl leklarji se pridru-ijejo čestitkam •talih delovnih olektivov ob 150-tnici rudnika In 00-letnlci rudarske godbe Vinko Možina — Hrastnik Muzikant Drejc V gostiln} »Pri zlati kaplji« je bilo tako veselo, da se je muzikant Drejc zasedšl; domov se je odmajal, ko sta bila kazalca na uri ie davno prekoračila dvanajsto. Ko je dodobra preklel cestne kotanje, pregloboke jarke in močno zmajal več plank, ki so se naenkrat znašle sredi ceste, je zagledal vrata, ki so se mu zdela na moč znana. Z muko Je dotipal harmoniko, ki mu je zlezla na hrbet, jo pricukal na prsi in potegnil; z zariplim basom, kj ie razodeval onemoglost in veselje obenem, je zapel: Preljuba moja Berta, tvoj Drejc Je spet doma... Kmalu se je stanovanjc razsvetlilo, zarožljal je ključ in med vrati se je prikazala raz-mršena Berta. »Tako pozno prideš domov, rogovila pijana?« ga je pozdravila, »potem »e še pa dereš kot Jesihar..,« »Ne derem se, ženka draga«, jo je miril, »Hotel im ti le zapet; podoknico. Vsaka druga bi bila tega veaela ...« »Vesela? Katera pa?... P« izgini k drugi, razbojnik pljoni«, mu Je zabrusila in hotela zaloputniti vrata. Drejc pa, čeprav Je bil pijan kot voha. je skočil med vrata in jih zastavil s čevljem. To Je razburjeno ženo še bolj razto- gotilo; zgrabila je ponev, v kateri je za večerjo pekla palačinke in ga z njo kresnila po betici. Votlo jc zadonelo in muzikant Drejc se je zvrnil po tleh. Takoj jc zaslišal nekakšno šklopotanje, ki se mu je vse bolj približevalo; v hipu je spoznal, da prihaja Tilčka. Prepoznal jo Je po suhi, koščeni postavi, beli tančici, s katero je bila ogrnjena in po laseh; bila je prav taka, kakršno Je videl na slikah. »Pozdravljen Drejc!« je dahnila Tilčka. »Pozdravljena Tilčka!« JI Je odzdravil. »Sedi!« »Ne smem! Precej dela Imam«. »Nikar se ne sramuj. Saj si šele prišla, pa že hočeš oditi. Prvič si pri meni,..« »Prvič in zadnjič!« Je pristavila »mrt s tako skrivnostnim glasom, da Jc Drejca zazeblo. »Saj ravno zato posedi«, ji Je prigovarjal Drejc. »Zadnjič si pri meni, pa bi kar brez slovesa odšla? Lep svetnik Je tale Drejc, bi si mislila, a?« Naj se je Tilčka še tako izgovarjala in branila s preobilico dela, Drejc ni odjenjal, nazadnje je morala popustiti ln sesti na ponujen; stol. Kmalu se je razvil med njima prav prisrčen razgovor. »Pa imaš tako dosti dela, a?« se je zanimal Drejc. »Ah, nikar me ne vprašuj«, mu Je užaljena odgovorila. »Sama sem za vse!« »Kaj? Sama si?« se je čudil Drejc. »Sama za ves svet? Jaz sem pa mislil, da vas Je cela armada, ko jih tako na gosto pobirate. Kaj pa počenjajo vse tercljalke? One bi bile kar pravšne za takole delo«. »Z njimi, Drejc, ni nič! Samo spletkarijo v nebesih, katera bo prej svetnica«. »Viš Jih, hudiče babje! Jaz sem pa sosedi Urši, ko je bila še živa. zmerom pravil, da bo prišla s koso pome. To bi Jih slišal, če bi se srečala! Baba Ima strupen Jezik... Kaj pa, ali dobivaš dnevnice ali stalni terenski dodatek?« »Figo, ničesar ne dobivam«, se Je razjezila Tilčka. »To jo pa slabo.., smiliš se ml«, Jo Je tolažil Drejc. »Tolikšen teren pa nič dodatka? Kaj pa mislijo..,« »Noben gospod se do sedaj še ni spomnil mojih težav. Ti si prvi človek, ki me skušaš razumeti in me tudi razumeš«, je potožila Tilčka. »Prav žal mi je Drejc, res mi Je žsl, ampak na pot morava. Zadnji čas J« že ... saj ti ne bo preveč neprijetno, kaj?« »Kje neki, Tilčka!« jo Jc miril Drejc. »Samo steklenico žganega, ki sem ga skril pred Berto za hude čase, ln pa harmoniko vzamem, potem pa če tc Jc I volja .Prav nič neprijetno mi I ne bo veš, vitka dekleta so mi bila vedno všeč.« Drejc je iz slamnjače potegnil steklenko, »j oprtal harmoniko in se ozrl po sobi, da bi se poslovil od Berte. Čeprav Je še tako napenjal oči, je ni zapazil; stopil je v kuhinjo: tudi tam je ni našel. , »Poslušaj me, Tilčka«, Jo Je prosil, »samo k sosedu še skočim pogledat, če je Berta pri njih. NJbrž se Je spet začvekala in še sluti ne, na kakšno važno pot se odpravljam. Takoj bom nazaj!« »Nikamor ne boš hodil, Drejc! Sedaj si moji Konec Je z Berto«. »Dobro, saj nič ne rečem«, je zagodrnjal. »Lepo pa ni, da se ne bom od Berte poslovil. Dolgo sva živela skupaj in čeprav ml je že vso posodo zmetala v gla-vq, njen mož pa sem le«. »Z mano pojdeš ln konec!« je ukazala Tilčka. »No, pa grem! Ubogati sem navsjen«, se je vdal Drejc; ven-dar pa m vzdržal, da ne bi zagodrnjal: »Ampak uslužna pa nisi, da veš! Nisva lepo napravila z Berto«. Tilčka se za njegove besede ni zmenila; prijela ga jc za roko, kar je Drejca močno zabele. lo in ga potegnila za seboj, Drejc je čutil, kako vse hitreje režeta zrak. To gre pa še httreja kot Z aeroplnnom, ga je spreletelo, preden se je zaradi velik« brzlne onesvestil. Zavedel sc je Sele, ko »ta stala na tleh. Pred , njegovimi očmi je stala nekakšna čuvajnica, iz katere je stopil star možak z dolgo brado. »To je sveti Kozmijan, šef prometnega odseka«, je šepnila Tilčka. »On ti pove, čo prideš v nebesa«. »Tvoje ime?« ga Je vprašal Kozmijan z uradnim glasom. »Drejc Veseljak... v krstnem listu piše Andrej, ampak mene, odkar pomnim, kličejo za Drejca. Tudi vas bi prosil, da bi tako napisali.« »Drejc? . Kakšno ime pa je to? Nikomur ni podobno ...« »Meni je pa všeč, tovariš svetnik. Bolj domače, muzikant-sko je ,..« »Pazi se, kako govoriš?« ga je presekal Kozmijan. »Nimaš opravka S capinom, pač pa s svetnikom. Nisva krav skupaj pasla.« »Eh, kako bi jih pasla«, se je zučudil Drejc, ki ga je začel pogovor s svetnikom že zabavati, »kako bj jih pasla, ko jih pa pri nas ln najbrž tudi pri vas nismo premogli.« »Pazi se!« je s pridvignjenim glasom zakričal svetnik. »Preveč svobodomiselno predrzno govoriš! Najbrž sj iz Francije?« »Ne, iz Jugoslavije sem.« »Nis) iz Francije? ... aha, iz Jugoslavije ... čakaj, čakaj... od tam si? Se slabše zate! Ravno zdaj Jc prišla okrožnioa .,. pa kaj tl bom razlagal, saj greš Itak v pekel.« »Seveda grem v pekel«, Je povzel Drejc. »Drugam tudj nočem!« »Trenutek Se počakaj, da pogledam v knjigo, potem pa izgini,« je zarentačil svetnik; med vrati je še po«tal, se obrnil k muzikantu in mu zapretil 8 pestjo: »Prej ko izgineš, bolj ml bo všeč!« Kozmijan se je takoj vrnil; kosmati obraz se mu je grozeče spačil. Drejc je takoj uganil, da z nečim ni zadovoljen. »V nebesa izgini, muzikant«, se je zmrdnil svetnik in mu z roko pokazal na prašno cesto, ki je bila v strmih serpentinah speljana do nebes. »To bo prav gotovo pomota!« je čez nekaj časa spravil iz sebe ogorčeni Drejc. »Seveda Je pomota«, Je takoj poprijel svetnik. »Ampak jaz ti, čeprav od srca rad, ne morem pomagati. Jaz sem za to, da kažem pot; Jaz ne odločam. Odlo-čajo drugi. Ce tl ni prav, se po* zanimaj v nebeški pisarni. »Saj se tudi bom! Čeprav »cm mrtev, ne pustim, da bi poč®* n jeli z mano. kar bi hoteli. Tako jih »kritiziram ...« »Dobro, dobro«, mu Je pritrjeval razdraženi Kozmijan. »I** girri že, če ne, te zgrabim ...» »Ne bi bilo zdravo, stric«, i»u je samozavestno odvrnil Drejc* »Muzikant sem in pretep« vajen ... Tebi, Tilčka, bom p« TA slovo zaigral najbolj poakočno. kar jih znam«, (Se nadaljuje)* Hrti iz zgodovine iMi gibanja v Zagorju (Nadaljevanje). 2i 'jenjska raven ljudstva s je vedno bolj slabšala. Rudniku je primanjkovalo tržišč za premog. zaradi česar so se plače čedalje bolj nižale. Na rudniku so uvedli priganjaški sistem. Leta 1926 so bile prve redukcije levo usmerjenih rudarjev. Polog tega so na rudniku začeli praznovati, se pravi, da delavci niso mogli napraviti vseh šihtov. V jami so delali samo v dveh izmenah. Kdor je imel nočno tretjino, je bil tisti teden prost. To je bil občuten udarec za rudarje, zlasti za večje družine. Praznovanje je trajalo okrog osem mesecev. Potem so se razmere nekoliko izboljšale. Leta 1927 so bile razpisane občinske volitve. Buržoazija je bila trdno prepričana, da bo zmagala, misleč da delavstvo ne bo moglo postaviti svoje kandidatne liste. Toda po navodilih KP je delavstvo postavilo svojo listo pod imenom »Delavsko-kmečki republikanski blok«. Delavstvo je šlo na volitve in dobilo eno tretjino oddanih glasov, t. J. 12 odbornikov, ki so (Kaj pripovedujejo stari rudarji) V rudniku je naporno delo v prid delovnega ljudstva delali do začetka šestojanuarske-ga režima leta 1929 ali tako imenovane »Zivkovičeve« diktature. Med terni odbomiKi go bili vidni in stvari delavskega razreda predani tovariši Martin Okrogar, Mirko Weinberger in drugi. Živko vi Ceva diktatura JE ZAČASNO ZATRLA POLITIČNO Življenje V ZAGORJU 6. januarja 1929 Je nastala v državi vojaška diktatura pod vodstvom generala Petra 2ivko_ viča. Ta je razpustil vse stranke in organizacije kakor tudi narodno skupščino. Po občinah so bili postavljeni regentski sosveti. Razrešeni so bili svojih dolžnosti vsi občinski odborniki. Položaj delavstva se je od dneva V dan vidno slabšal. Posebno težko se je godilo rudarjem zaradi uvoza tujega premoga, domač premog so pa rudniki deponirali. Pričele so sc aretacije vseh delavsko usmerjenih funkcionarjev. Večino teh so zaprl} v Sremski Mitroviči In v Glavnja-či. Takrat so tudi zverinsko mučili Ljubljančana Franja Vulča, k} so gn potem umorili, mrtvega razsekali, napravili iz ostankov paket, in ga vrgli v Donavo. Za vsak letak je dobil krivec, fce so ga zasačili, deset do petnajst let zapora. Zaradi takega nasilja m množičnih aretacij so sc zveze delavcev z višjimi forumi KP razumljivo pretrgale ter se je tudi delovanje stranke precej omejilo. Leta 1932 so bile sveže s KZ sPet vzpostavljene. Delavci so dobili nalog, da se organizirajo V razredno strokovno organizacijo, v »Zvezo rudarjev«. To je “'la tedaj edina strokovna organizacija, kj je temeljila na Tarksizmu. Njeno članstvo je Polagoma naraščalo, vzporedno *hjo so se pa krepile tudi vse "dale strokovne organizacije, ‘Narodna strokovna zveza« in ‘Jugoslovanska strokovna zve-za«. Večina delavstva je bila organizirana v »Zvezi rudaril*. ki jo Je vodil Jurij Arh. , a P® je hotel kreniti na de-avstvu škodljiva pota, zaradi osar so njeni levo usmerjeni lani ustanovili rdečo strokovno opozicijo, ki so 1o vodili naj-ofo vrat nem srečanju v Zagrebu so hrastniški kegljači doblH tekmo z 42 keglji večine — v odbojki in šahu pa so morali Hrastničani kapitulirati pred Zagrebčani. — Hrastničani so bili na svojem gostovanju zelo dobro pogoščeni ter so odnesli iz Zagreba zelo dobre vtise. — Kegljaška sekcija je sodelovala na tekmi v Rušah, kjer je dosegla Tli. mesto. Zelja vseh kegljačev in ostalih športnikov je, da se resno začne razmišljati o izgradnji primernega kegljišča, ki bi ustrezalo potrebam velikega delovnega kolektiva — začetek del je pa seveda odvisen v prvi vrsti od iniciative vodstva kegljaškega kluba. Sele letos so resno začeli z deli na otroškem igrišču steklarskega kolektiva. Delavski svet podjetja je obljubil vso pomoč, s prostovoljnim delom pa pomaga v precejšnji meri Zveza socialističnih žena. Sindikalna podružnica je nudila finančno pomoč »Svobodi II« v Hrastniku, ki ji je nakazala 100.000 din. Isti znesek je prejelo »Bratstvo«, brodarska sekcija in Društvo prijateljev mladine po 20.000 dinarjev, taborniki pa 5000 dinarjev. _________________________Rigo. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem šefu bolnišnice, primariju dr. Virgi-lu Krasniku, za uspešno opravljeno operacijo ter vsem ostalim zdravnikom in strežnemu osebju. za nego in skrb. Obenem se zahvaljujem dajalcu krvi tov. Rojcu. — Jože Kersnik, Trbovlje. B. Pust: V Laškem ga kopljejo že 163 let Torej že stara tradicija. Pa posezimo v njen začetek: Prva raziskovalna dela so pričeli leta 1790 domačini pri Šmihelu nad Laškim in na Breznem, kjer so jih na nahajališče premoga opozarjali številni izdenki. Ta premog so v tistih časih uporabljali seveda le za svoje potrebe in se rudarjenje ni moglo razviti v večjem obsegu. Vendar pa ta dela lo niso bila povsem brezpomembna. Deset let pozneje je namreč že posegel vmes montanski erar (takratna rudarska oblast) s premogosled-niml pravicami, ki je položil krila. Hull je videl neko Avstrijko, žalostno, bledo, mladostno bitje, glavo pokrito z nekakšno raztrgano sivo ruto. roke je iztegnila in vpila; »Moj možl Moj mož!« — Nato je zakrila obraz ln njeno vpitje je utihnilo kakor neslišno šepetanje v obupu: »O moj mož! O. moj mož!« — Obrnila se je ln »e zamajala kakor tisti, ki je dobil smrtni udarec. Hul-love oči so bile kakor prikovane na njo; njeno ječanje, ki se je kar naprej ponavljalo, je bilo kakor glavni motor v tej simfoniji groze. 2e dostikrat je bral o nesre-čah v rudnikih; a tu je bila katastrofa živa, beseda Je postala kri in meso, Njegova nemoč in nemoč vsega sveta, ki se mu je v*e bolj razodevala ob Cutto-novem vzklikanju in odgovoru riidarjov, je bila neznosna. Grozno Jc bilo, naravnost nerazumljivo — in vendar je bilo tako. Dobaviti je treba nove Pahljače za zračenje, nič dru-Sega ni mogoče storiti, kakor Počakati na dobavo; a preden J® Postavijo tn bo začela obra-tovatl, bo treba čakati mnogo nr dokler ne preženo plina iz Jdavnih rovov v rudniku; donel ni mogoče ničesar storiti, Prav ničesar. Možje so ostali v rudniku. Tisti, kj jih ni takoj ubilo, se bodo splazili v najbolj oddaljene predele in se zabarikadirali pred pošastjo smrti: brez hrane in vode bodo čakali v tem dušečem ozračju*— čakali in čakali, dokler ne pridejo reševalci. V tej zmedi splošne zgrože-nostl se Je skušal Hull spomniti, kdo Izmed njegovih znancev je delal v rovu štev. 1. On sam je delal v rovu štev. 2, Je pa seveda poznal tudi rudarje iz prvega rudnika; starega Refer-tija očeta Marv Burkove, nadalje člane »skupine«, ki Je nadzorovala tehtnico, Zamle-rovskega. Hullu se je zazdelo, da Je zdajci zagledal obraz potrpežljivega malega Poljaka, ki so je tako dobrodušno smehljal, kadar so sl Amerikanci lomili tezlk z njegovim Imenom. Stari Referti pa si je z vsemi drugimi malimi Refcrtiji tolikanj prizadeval, da ne bi zapravil nadzornikove milosti. Pa stari Burke, ki ga Hull ni videl nikoli treznega, a je tokrat prav gotovo trezen — Ce Je sploh še živ V gruči je naletel Hull na Minattija ln je zvedel, da je bil tudi Firenza, tisti, ki ga je«fan-dulla« pustila na cedilu, v tem rovu, pa je tudi Juda Aposto- likos je odnesel svojih trideset srebrnikov v smrt. Tudi drugi so, kakor Hull, zapisovali, kdo vse Je še patri. Nekajkratov so namal) prečrtali kakšno ime in tedaj Ja kakšna žena, ki Je dotlej držala robec na obrazu, zavpila in padla komu v naročje. Hullu na se je zazdelo, da vidi prikazen, ko je nekje v gruči zagledal Petro Burka. Pristopil je k njemu in poslušal, kar mu je starec pripovedoval. Neki laški malopridnež mu je ukradel podpornike ln stari ja Sel iz rudnika po nove ln sl Je tako rešil življenje, malopridnež pa je ostal spodaj — kazen usode za malopridne rudarje. Hull je vprašal Burka, ali je obvestil svojo družino. Da, stekel j* bil domov, a doma ni bilo nikogar. Nato se Je začol Hull prerivati skozi množico, da hi našel Marv, Joanne ali njunega brata Tommvja. Trudil se Je, ln Jih iskal, čeprav se je vprašal sam pri sebi: ali bo družina nepoboljšljivega pijanca hvaležna usodi, ki mu Je prizanesla? Srečal Je Olsena. ki se je komaj, komaj rešil; zaposlen je bil pri praznih koših. Vse to ni bilo nič novega njemu, organizatorju, ki dela v rudniku že od osmega leta in je ta čas pre- živel že preneko katastrofo, Hull J« začel suho opisovati ves dogodek. 2akon določa, da mora biti v vsakem rudniku več Izhodov, celo tudi lestve za primer nesreče. Toda kopanje tolikih rovov bi bilo drago, Vzrok eksplozije to pot ni bil znan, vendar so vedeli po oblakih koksovega prahu, da je bil prah- vsega kriv. Vsakdo, ki je delal v rudniku in videl, kako suh le bil prah, si je lahko mislil, kako silna je bila eksplozija ln kako je zdaj tam doli, Seveda bi bili morali redno polivati drobni opečni prah, toda nadzorniki so imeli o tem svoje nazore. Hull je komaj mogel slediti tej razlagi, vse je bilo zanj tako novo, vse tako strašno. Kako jf zdaj s tem, kdo je kriv nesreče? Zgodilo se je, ln zdaj je treba pomagati. Glasneje kakor Oslenove besede mu je zvenelo v ušesih klicanje mol v rudniku, ki se duše v temnem peklu — to vpitje mu prihaja na uho kakor valovi, ki udarjajo ob breg in pregla-šajo ihteče žene in tihe vzklike: O, moj mož! O, moj mož! tako imenovane jamske mere v letih 1835 do 1855 na celotnem premogišču zahodno od Savinje. Vse do leta 1870 so se raziskovalna dela razvijala zelo počasi in takratni tehniki primerno, pozneje je pa v letih od 1870 do 1883 opaziti prvi večji razmah, ko je postal lastnik rudnika Henrik vitez Drasehe Wartinberški. ki je leta 1878 izbrisal stare Jamske mere in položil 120 novih. Takrat so obratovali v Hudi jami in na Breznem, leta 1882 so pa od Breznega do Rimskih toplic zgradili ozkotirno rudniško železnico, po kateri se spravljali premog do Južne železnice. Zal pa je bila ta ozkotirna Železnica v uporabi le 11 let, ker so na Breznem prenehali z delom in je brez kruha ostalo več sto delavcev. Sedem lot pozneje je jurkloštr-ski graščak Geipel prodal rudnik Trboveljski premogokopnl družbi. Popolna ustavitev eksploatacije premoga je sledila leta 1895, začeli so pa spet z deli leta 1917, ko je rajnki Avstriji že trda predla. Po prvi svetovni vojni se je rudnik normalno razvijal in je leta 1925 dobil tudi novo —-mokro separacijo. Kvaliteta premoga sq je tedaj znatno izboljšala, kar je imelo za posledico vedno večje popraševa- Nakladanje premoga v vozičke nje po premogu. Zaradi tega so do tega leta mehanizirali tudi pridobivanje premoga v jami, tako da je proizvodnja naraščala od leta do leta in 1. 1928 dosegla svoj vrhunec — 101 tisoč 200 ton- Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela okrog leta 1929, tudi Laščanom ni prizanesla. Občutna redukcija delavstva je bila vzrok padcu proizvodnje premoga leta 1940 na 44 tisoč 950 ton. Med drugo svetovno vojno je rudnik obratoval do 30. aprila 1944. leta, ko so delovne moči razporedili na druge rudnike, znaten del proletariatu predanih ljudi se je pa pridružil na-rodno-osvobodilni vojni, Ker se od ustavitve obratovanja pa vse do naše osvoboditve jamske Zgradbe niso vzdrževale, del zunanjih naprav rudnika je pa bil med vojno porušen, premogovnik ni mogel takoj po osvoboditvi začeti s pridobivanjem premoga. In vendar! Imena: Križnik, inž. Petrič, Ferlin, Dragar, Poglajen, Medvešek, Janežič in še draga so vredna vsake pohvale, saj so v svojem delovnem poletu, ne gledajoč na uro, silno veliko doprinesli k čimprejšnji obnovitvi rudnika. Dne 1, novembra 1945 je prerojenemu kolektivu uspelo pričeti z normalnim pridobivanjem premoga, njegova vse pohvale vredna požrtvovalnost je pa dala naši razvijajoči se industriji že nad 600.000 ton prvovrstnega rjavega premoga. Ker pa je pojemanje zalog premoga že na vidiku, je v bližnji prihodnosti v načrtu razširjeno rudarjenje tudi na vzhodni strani Savinje, kjer so po sedanjih cenitvah precejšnje zaloge enakovrednega premoga. S tem so pa industriji zagotovljene dosedanje in morebiti še večje potrebe po laškem premogu za nadaljnjih petdeset let Nastanek, razvoj in napredek rudnika Zabukovca Po dosedanjih ugotovitvah je rudnik Zabukovca začel z obratovanjem pred 155 leti, ko je bila leta 1799 podeljena prva jamska mera >Ana« v območju sedanjega III. revirja. Obratovati so pričeli zelo skromno in primitivno na izdankih, v močvirnem terenu, in je verjetno tudi za nekaj časa prenehalo, ker nadaljnje podelitve jamskih mer najdemo šele v letih 1843 do 1870. V tem času je bilo postavljeno 80 jamskih mer, kar priča, da > bil v tem obdobju Velik lov za premogom iz pode-litvenih aktov in drugih zapiskov je pa razvidno, da je tu šlo tudi za kupčije z jamskimi merami, ker je bilo število lastnikov' jamskih mer precejšnje, toda v večjem obsegu ni nihče obratoval razen tovarne pletenin v Preboldu, ki je imela v lasti in odkupovala skoro najboljši kompleks premogovnega slojišča v Zabukovci. V letu 1874 najdemo tu poleg tovarne Prebold še štiri podjetnike, od katerih je bil eden lastnik ene jamske mere, drugi dveh, na-dalinja dva pa skupno 57 jamskih mer. Obratovali so vsi, vsak zase. Istega leta sta se zadnja dva podjetnika združila v skupno podjetje ter ustanovila 'Savinjsko rudarsko društvo. rudnik Zabukovca«. Zanimivo je. da je hotel rudnik že leta 1876 zgraditi železniško progo od Celja do Zabukovce ter je imel za to gradnjo že izdelane načrte in zagotovljena sredstva (Kukse), vendar do uresničenja tega zamisleka ni prišlo niti takrat niti pozneje. Leseni most čez Savinjo je rudnik zgradil že leta 1862 in je trajal 82 let. Leta 1944 so ga partizanske enote uničile. Novi most gradijo že devet let, je pa še neorehoden, ker še vedno visi samo na obljubah. Okrog leta 1900 je »Savinjsko rudarsko društvo« iz nežna, nih vzrokov prenehalo delovati. Perifcrično ležeče jamske mere v Zabukovci kakor tudi že prej večino jamskih mer sosedo lega rudnika Liboje je pokupila bivša Trboveljska pre-mogokopna družba ter je vsa dela v njih ustavila, najbrž iz konkurenčnih razlogov, zaradi česar je tudi vsako obratovanje v teh kompleksih počivalo večji dčl vse do druge svetovne vojne. Jamske mere centralno ležečega premogovnega slojišča v Zabukovci, ki so ga odprli z dvema izvoznima jaškoma, to je Štefanija, globine 120 m, in Frančišek, globine 78 m je pa kupil podjetnik Danijel pl. Lapp, lastnik in zgraditelj rudnika Velenje. Ta je bil zelo podjeten. Mnogo se je ukvarjal z raziskavanjem rudnih nahajališč in njih eksploatacije, zaradi česar ga je avstrijski cesar Franc Jožef tudi povzdignil v plemiški stan. V dobri veri v finančno pomoč po državi je Lapp na svoje stroške dal zgraditi železniško progo od Celja do Velenja; ker mu pa avstrijska vlada ni hotela dati pomoči in je vse stroške za vzdrževanje te 35 km dolge proge (ki pa je od začetka bila globoko pasivna) moral nositi sam, jo kmalu prišel na beraško palico, ob začetku prve svetovne vojne je umrl v bedi in pomanjkanju — njegovo premoženje, med drugim tudi rudnika Velenje in Zabukovca, je postavil pred neubranljivi mat. — Končni rezultat: 1. in 2. mesto si delita Sribar in Jazbec st., nato sledijo Opresnik, Škrbec, Goljuf, Jordan, Hrovat, Kreže, Frece itd. Šahovska sekcija razpisuje prvenstveni turnir pionirjev, za katerega se je priglasiti v torek, četrtek in soboto ob 6. uri zvečer v šahovski sobi »Rudarja«. Hkrati se razpisuje turnir za mladinsko prvenstvo, ki se bo vršilo istočasno, če bo dovolj prijav J. Preklic Preklicujem žaljivko, Izrečeno proti Tomu Krafoglu iz papirnice. — Alojz Landero, Zebtiik, Radeče pri Zidanem mostu. Prizor iz filma »Veliki Caruso« SfriZfst Ut kiparski otoki so izgledali kot neenakomerno velike točke v morju. Na jugu sta še sanjala Katanija in Syrakus — dalje na zahodu so se pa hribi notranje Sicilije vzpenjali v nebo kot drobceno majhni grički v medeni sopari. Kot nekako slutnjo si zagledal tam v daljavi še Montc Pelcgrino. Kar naenkrat se Je dvignil Job sonca nad hribi Kalabrije, '•a trenutek je izgledal kot Upognjen trak iz tekočega zlata. Potem je postal rdeč in sicer temno rdeč trak. Počasi in enakomerno je vstajalo sonce na '''Zhodu. Izgledalo je sedaj že kot polkrogla, rdeče žareča Plošča, ki jo je ostro sekal zob-£ast, violetni vršič neke gore. Han jc dvigal sončno kroglo Vl* *e in više. Vsa rdeča je bila, mokro rdeča, kot namočena v ,rečc vino. Sedaj je ta krogla P‘avala nad daljnjimi vrhovi ribov, na nebu lilaste barve. lsto okrogl« je bila z ostro Poudarjenim robom. Hribi Kar-®bdjc so bili nežno, rožnato dečo pobarvani. Tiha, neprc-, 'dna morska gladina je priče-j1 žareti, obala Sicilije je pa vdajala na vzhodu svetlika-J '‘a srebrna preproga. »Vstanite!« je zaklical Jdrn. 'Obrnite sc!« Vsi so tekli na zahodno stran ognjenikovega žrela. Tam je ležala kot velikanski trikotnik senca Etne, ki se je vlekla daleč po otoku. Senca hriba je bila temnoplava z ostrim robom. Kot nekaka fata morgana. Senca se je krajšala in krčila ter je z vzpenjajočim se soncem popolnoma izginila »Strahoten mraz«, Je tožil go-jspod iz Milana. Streslo ga je. »Kdo gre z menoj okrog žrela?« »To potovanje traja dve uri«, Je opominjal Jdrn. »No, pa vsaj do tiste luknje tamkaj*. Pokazal je na debel steber dima. »Da, vsi gremo tjakajl« je zapovedal Jom, ne da bi koga vprašal. Fiametta je pričela klatiti z rokami okrog sebe. »Jaz ne grem z vami*, je rekla, »zadosti me je že zeblo sedaj. Vrnila se bom.« Silvina, ki Je strmela v žrelo ognjenika tz katerega se jc kadilo, da so vstajali iz njega oblaki dima, se Je obrnila k FiamettL »Tudi Jaz grem z vami.« Jdrn so Je zaman trudil, da bi ju pregovoril. Lorenzo je bil mišljenja, da je boljše, če sc dame vrnejo k observatoriju, gospodje pa sl lahko med tem ogledajo stranski krater, nato pa pridejo za njima. Pričelo se je prerekanje sem in tja; oba gospoda iz Milana, ki sta imela svoje nahrbtnike s seboj, se sploh nista hotela vrniti k observatoriju, pač pa sta rekla, da bosta šla od glavnega žrela v Linguaglosso. Začela sta priganjati. »Pa pojdite mirno zraven«, Je rekla Silvina Jdmu in Niku. »Medve vama bova medtem skuhali čaj.« Jom in Niko sta nato odšla proti severu, Lorenzo se je pa vrnil s Silvino in Fiametto k observatoriju, • • • Vsi štirje možje so se po mnogih skokih nad kadečimi se špranjami ognjenika hitro približal? stranskemu kraterju Etne. Zadržali so se prt njem nekaj minut ter spoštljivo ogledovali velikansko luknjo, iz katere je neprestano prodiral dim. Jdrn je rekel: »Prav res, človek dobi vtis, da je tu spodaj pekel.* Nato so se možje poslovili. Oba Milančana sta si nadela na pleča svoje nahrbtnike, nato pa sta nastopila izredno naporno in zamudno, a vendar zanimivo pot v Linguaglosso. Bila je to pot, po kateri ni šla nobena mula. Leden veter Je podil dim, ki Je prihajal iz žrela kraterja in ga drobil v majhne krpe. Kmalu ni bilo več videti obeh veselih hribolazcev. »Pojdiva!« Je dejal Niko. Obrnil se je že, toda Jdrn ga je zadržal. Čvrsto ga je zagrabil za ramena. »Poslušaj«, Je začel Jdrn, »nekaj bi te rad vprašaL« »In to bi bilo?« »Ti sl bil danes zjutraj z gospodično pl. Dyekerhoff pred observatorijem, kaj ne?« »In?« »O čem sta govorila?« »No, veš kaj...« »Hočem vedeti, kaj sta se pogovarjala!« »Tega ti ne morem več povedati.« »Ti tega torej ne veš več?« »Resnično ne.« »LažeŠI Vsak človek ve, kaj Je govoril pred dvema urama.« »Pa vendar ne vsak nepomemben stavek.« Niku se Je mudilo, da hi prišel čim prej iz območja kadečega se dima. Jdrn ga je zadržal »Ti«, mu je rekel naenkrat grozeče, »hotel bi te opozoriti na nekaj za primer, če morda nisi opazil, da ljubim gospodično pl. Dlcker- »No — ln? Cernu mi pa pripoveduješ to tako grozeče?« »Ker sem opazil, da se tudi ti poteguješ zanjo.« »Na to imam pač vso pravico, dokler se ona ne izjavi, da ljubi tebe in da... Ali je morda to že storila?« »Ne še, bo pa to napravila prav gotovo. Ti pa nimaš za to nobene pravice!« Niko se je ozko nasmehnil. Privil si je šal še tesneje okrog vratu. »Prosti konkurenčni boj!« mu je odgovoril. »Prosim te, da to spoštuješ. Sicer se lahko zgodi, da ti bom tudi jaz začel delati prav tako grozeče predpise kot ti meni.« »Ti nimaš nobene pravice...« Je vztrajal Jdrn. »Vsak mož ima pravico, da se poteguje za kakšno ženo, in samo od nje zavisi, kako se odloči, če...« Jdrn ga je presekal. »Ne!« je zakričal, »ti ne! Ti nimaš nobene pravice, ker imaš na vesti umor!« Oster veter je zapihal čez žrelo ognjenika ter sekal in cefral dim v majhne krpice. Za nekaj sekund je stal Jom zavit v gost dim. Niko je stopil tik pred brata. »Kaj si rekel, da imam na vesti?« je vprašal tiho. »Da imaš na vesti umor, da si ubijalec«, je ponovil Jdrn. Jdrn ga je sunil od sebe. »Nimam kaj premišljati! Sam si mi pripovedoval svojo povest.« »Potem ti pa mora biti znano, da nisem nikogar umoril.« Nikov glas je postal še tišji. »No, potem je bil pa to le uboj«, se mu Je rogal Jdrn. »Ta beseda ti bo morda bolj všeč. Rezultat pa ostane končno isti. Vsekakor živijo še danes v Nemčiji ljudje, ki bi nekaj tvegali za tvoj naslov!« Nato pa je spet zakričal: »Ne, nimaš pravice, da gledaš Konstanco. Nobene pravice nimaš. Ti ne!« Niko je postal smrtno bled. Stisnil je pesti. »Molči!« je bruhnilo iz njega. »Ni me volja, da bi še molčal. Nasprotno — govoril bom! Povedal bom Konstanci...« »Niti besedice jj ne boš rekel«, je zavpil Niko, ki je izgubil nad seboj oblast. »Molčal boš. sicer te...« »Kakšen sicer te?« je vprašal Jom in se sklonil. »Me misliš morda ubiti? No, to bd pričakoval od tebe, to bi se najbrž upal. Za to bi imel pogum. Nisi pa imel poguma takrat, da bi šel na policijo ...« »Vzemi svoje besede nazaj!« mu je Niko ukazal. V njegovih očeh se je pojavilo nevarno svetlikanje. »Takoj prekliči, kar Si ravnokar dejal!« Jom se je kljubovalno nasmejal Niko ga je udaril s pestjo ▼ obraz. Jdrn je odrevenel. Hotel je govoriti, pa ni mogel. »Zaradi tebe nisem šel takrat na polidjo«, mu je dejal Niko ledeno »Zaradi tebe!« Obrnil se je in odšel svojo pot po robu kraterja, iz katerega se je valil gost dim. (Dalje prihodnjič) Niko ga Je zgrabil za vetrni hoff. Hočem, da postane moja jopi}. »Dobro premisli, kaj go-žena.« voriš!« KOTIČEK ZA GOSPODINJE Kako ohranimo živila sveža Živila in jedi v poletnih mesecih težko ohranimo nepokvarjene in užitne. Redka gospodinjstva razpolagajo s hladilnikom — zato si mora gospodinja ob pomanjkanju te idealne kuhinjske iznajdbe pomagati drugače. Predvsem bo pazi’a na to. da bo ob veliki vročini od živil, ki se rada pokvarijo, kupila le toliko, kolikor jih potrebuje za sproti, prav tako bo umna gospodinja skuhala lahko pokvarljivih jedil spet samo toliko, kolikor jih družina pojč naenkrat, da prepreči ostanke, ki postanejo poleti hitro neužitni. Živila, ki so za toploto občutljiva, pa ne izgube samo na svoji svežosti, okusu in izgledu, marveč so tudi največkrat škodljiva za uživanje, če jih hrani gospodinja dalj časa doma. Ce jemo živila take dvomljive stvarnosti, nas prične kaj hitro kuhati vročina, prav tako se lahko pojavita bljuvanje in zastrupitev. Posebno previdni moramo biti pri uživanju mesa, klobas in rib. Pa tudi mleko, če ni neoporečno, povzroči zelo rado pri dojenčkih težke črevesne težave in bolezni. Ce hočemo ohraniti mleko pred skisanjem. ga skuhamo z natronom in sladkorjem, nakar ga pg hitro shladimo in postavimo v mrzlo vodo— ki ji pridamo malo soli, nato ga pa shranimo v kakšnem hladnem prostoru (vodo treba večkrat menjati!). — Ako pa hočemo shraniti meso preko noči. ga krepko nasolimo in položimo med dva porcelanasta krožnika, ki smo ju zavili v krpo, namo- Z ribami ravnamo tako, da jih v vročih mesecih sploh ne skušamo ohraniti sveže. Pa tudi razne klobase je poleti težko držati dalj časa užitne, izvzem-ši, če so dobro prekajene. — Jedilno olje, ki ga hočemo shraniti za dalj časa, postavimo v kak hladen prostor, kjer mu pridamo nekoliko soli. Pri olivnem olju moramo paziti, da bomo posode tesno zamašili Surovo maslo ohranimo dolgo časa sveže v slami vodi. Zelo priporočljive so tudi porozne (luknjičave) doze za surovo maslo, ki jih držimo dalj časa v mrzli vodi. — Star krompir obvarujemo pred počrnitvijo na ta način, da pridamo vodi, v kateri ga kuhamo, žlico kisa. Star kruh osvežimo, če ga za nekaj minut zavijemo v mokro krpo, nato pa ga v srednje razgreti pečici na novo prepečemo. Tudi stare žemlje osvežimo na ta način. Dobro izčiščeno ognjišče v lončeni peči je izvrsten prostor za shranjevanje lahko pokvarljivih živil. Jajca ohranimo v njih tako dolgo časa sveža. — če pa hočemo kakšno pijačo ohraniti hladno, tedaj zavijemo steklenico v mokro krpo in jo postavimo na prepih. — Dober nadomestek za led je salmiakova voda. Na liter vode damo 20 dkg salmia-kove soli. Kakšno dobro hladilno pijačo ohranimo spet na ta način, da damo v vedro, napolnjeno z vodo. pest soli in majhen zavitek plavila za perilo. Vkuhano sadje in sokove, ki se začenjajo kisati, ohranimo, če jih še enkrat prekuhamo ter pridamo nekoliko na-trona. Vera S P O R T Tekmovanje za pckal FLRJ ZEL. 'NlCAR (Ljubljana)— RUDAR 2:0 (0:0) Kljub boljši igri in številnim možnostim, ki jih je imelo moštvo Rudarja v nedeljski tekmi proti ljubljanskemu Železničarju v tekmi za Titov pokal v prvem polčasu igre, so zmagali gostje, ki so v drugem delu igre po Marjanoviču in Ceko-vu dosegli dva gola in s tem zmago. Rudar je preteklo nedeljo razočaral številne gledalce, ki so pričakovali, da se bodo revirski igralci revanžiralj Železničarju za zadnje poraze. Pred 1500 gledalci je igro dobro Rudarja je bil Ahlin. Kakor se čuje, namerava Rudar na gostovanje v Avstrijo* kamor je povabljen. K temu pripominjamo, da bodo morali naši fantje malo več pokazati kot doslej, če hočejo dostojno reprezentirati revirje in slovenski nogmet Rudar—Proletarec (Zagorje) 4:0 (2:0) V petek. 26. junija t. 1., sta se na stadionu »Rudarja« v Trbovljah srečali v prijateljski tekmi moštvi »Rudarja« in »Proletarca« iz Zagorja. Po zelo zanimivi igri, polni lepih kombinacijskih potez je zmagalo domače moštvo s 4:0. Gostje niso igrali tako podrejene vloge kot kaže rezultat, vendar je treba pripomniti, da je napadalna vrsta sicer lepo igrala in mnogo streljala, toda veliko strelov je šlo mimo gola ali so postali plen dobrega vratarja zagorskih gostov. Zelo sta poživila napad »Rudarja« igralca Keržan in Trinker. Košarka V nedeljo, 5. julija, bodo igrali Zagorjani v Škofji Loki proti »Borcu«. Želimo jim mnogo uspeha. — S prvim moštvom odpotujejo v Škofjo Loko tudi pionirji Pionirsko nogometno prvenstvo v Zagorju Zagorski pionirji so končali prvi del nogometnega prvenstva za Zagorje. Bili so vseskozi disciplinirani razen Topličanov, ki so proti Zagorjanom igrali s tujimi igralci. Tekmujejo ekipe iz Toplic, Kotredeža, Okrogarjeve kolonije in Zagorja Najborbenejši so Zagorjani. Vrstni red po lestvici: Okrogar-jeva kolonija. Zagorje. Toplice. Kotredež -k Naznanjamo, da se je smrtno ponesrečil FERDO FERLUGA Šolski upravitelj v Zagorju, član mestnega in občinskega komiteja ZKS Zagorje Pogreb dragega soborca za socializem bo ▼ sredo, dne L julija 1958 ob 17. uri izpred Rudniškega komiteja na domače pokopališče. Požrtvovalnemu borcu za socializem svetel spomin. Mestni in občinski komite ZKS Zagorje. Ceno v kis. Tudi meso posta- sodil Muravs iz Maribora, vimo na hladno mesto (v klet V predtekmi je mladmško ali jedilno shrambo, na kamni- moštvo Rudarja premagalo Dota tla in podobno), bmo s 5:3. V golu mladincev Z A N R IH I OBJ4VE Ameriški planinci v Karakorunu Kakor znano, sta Novozelan-dijec Edmund Hilary in Nepalec Bhotia Tensing dne 29. maje zavzela najvišjo goro sveta Čomolungma (Mount Everest) v Himalaji (8882 m). Pred dnevi pa je prišlo iz ZDA sporočilo, da je šest najboljših ameriških planincev odpotovalo iz New Yorka v Indijo, kjer bodo v pogorju Korakorum poskušali vzpon na Dapsang (Mount God-win Austen), ki je druga najvišja gora na svetu (8620 m). Vodja odprave dr. Charles Houston, je pri odhodu dejal, da ceni možnost vzpona na vrh te gore v razmerju 25:1. Novi lek proti opeklinam Iz Amerike poročajo, da je vojna mornarica ZDA podelila raznim ameriškim medicinskim fakultetam znatne podpore za študij zdravljenja težkih opeklin, zlasti še atomskih. V zadnji svetovni vojni je bilo mnogo žrtev opeklin, posebno zaradi požarov na ladjah. V bodoči vojni se bo nevarnost opeklin še znatno povečala zaradi even tualnih atomskih eksplozij, kot to dokazujejo posledice atomskega bombardiranja Japonske leta 1045. Nova zdravila Iz New Yorka je prišlo pred kratkim sporočilo, da so na letnem zborovanju Ameriške zdravniške zveze objavili iz-najdo novih zdravil, med njimi tako imenovana thiotepa, ki je uspešno sredstvo za zdravljenje levkemije (belokrvnosti), in neko novo cepivo, ki se je izkazalo za učinkovito urožje proti ecenfalitisu — vnetju možgan. Zdravniki so nadalje poročali, da se jim je z obsevanjem prašičev z rentgenskimi žarki posrečilo zatreti v teh živalih trihnine, ki se jih lahko naleze tudi človek. Takojšnja pomot! po srčnem napadu Štirje zdravniki medicinske šole newyorške univerze javljajo, da jim je uspelo v 1500 primerih, v katerih je bolnikom prenehalo biti srce, rešiti življenje s takojšnjo pomočjo. Postopek obstaja v odpiranju prsnega koša ln v masaži srca z roko. To je treba storiti v štirih minutah, ker sicer lahko po manjkanje krvi v možganih uniči duševni ustroj bolnika. Nove leče za žrtve očesne mrene Po sporočilu iz ZDA sta dva philadelphijska očesna specialista v Ameriškem zdravniškem društvu opisala nove tanke le- dijo v oči žrtev očesne mrene in jim vrnejo skoraj normalni vid. Od 16 operacij jih je 14 popolnoma uspelo Plastične leče takoj po odstranitvi očesne mrene vsadijo v očesno jabolko neposredno za zenico. Stekleno vlakno za blazinjenje V ZDA uporabljajo v vedno večji meri za blazinjenje pohištva in karoserij nov material, ki se je izkazal v vseh pogledih boljšega kot do sedaj uporabljeni. Gre za stekleno vlakno »Feather Flex«, ki je prav tako kot puh prožno in upogljivo; če se stisne, se takoj spet vrne v prvotno obliko. Poleg tega jo Še nezgorljivo ln ne vsrkava vlage. Novi material je jzredno odporen, vendar ga je mogoče rezati z navadnimi škarjami ali nožem. Prispevki ameriškega društva za raziskavanje raka Soproga predsednika Eisenho-v/erja, častna predsednica Ameriškega društva za raziskovanje PREKLIC Preklicujem žaljivke, izgovorjene prot) Majdi Kostanjšek, Trbovlje II štev. 22. — Marija Turnšek, Trbovlje II štev. 22. * Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel tov. Jelki Vanelli, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Milan Art-nak, Trbovlje — Loke 80. * Preklicujem obdolžitve, izrečene proti Ladotu Vrbniku iz Trbovelj. — Mila Camar, Trbovlje I — Ribnik. raka, je poslala društvu pismo, v katerem se pohvalno Izraža, da so do zdaj zbrali za letošnji lond druitva ie 14 milijonov dolarjev, moža to je za 30 % več kot lani ob istem času. Zbrati hočejo letos 18 milijonov dolarjev. Gospa Eisenhowerjeva izraža prepričanje, da bo ta denar pomagal v boju proti raku in tako izboljšal ameriški način življenja. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem zdravnikom trboveljske bolnice kakor tudi požrtvovalnim krvodajalcem za njihovo prizadevanje, da bi ohranili pri življenju mojega prerano umrlega sina VINKA Ravno tako izražam globoko zahvalo vsem množičnim organizacijam, društvom in ostalemu občinstvu iz Zagorja in okolice, zlasti pa delovnemu kolektivu rudniškega strojnega obrata, ki je s svojo obilno udeležbo na pogrebu izkazalo zadnjo čast prerano umrlemu. — Žalujoča mat! Ana Vcngar. Zagorje ob Savi. ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti mojega Novi antibiotiki proti črevesnemu parazitu Kalllornijska univerza fe Izdelala knjigo z naslovom > biasis«, v kateri opisuje važen napredek v boju proti malo znanemu parazitu ameblasls, ki vdira v črevesje In povzroča s tem kronično infekcijo, čire, bolezni na jetrih in druge resne okvare. Pred kratkim so preizkusili nove antibiotike, zlasti fumagllin, ki je stokrat močnejši kot do sedaj znana sredstva za uničevanje navedenega parazita. JAKOBA LIPOVŠEK izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, izrekam najprisrč-nejšo zahvalo. Posebno zahvalo sem dolžna gasilskim društvom za številno spremstvo. nadalje delavski godbi in pevskemu zboru »Zarja« za ganljive žalostinke in pa govornikom, ki so se ob odprtem grobu poslovili od rajnega. Srčna zahvala tudi tovarišem Ame- zdravnikom, ki so mojemu možu lajšali trpljenje. Se enkrat srčna hvala vsem! Trbovlje, 23. VI. 1953 Žalujoča žena in hčerka. Spreiem nrencev Industrijska kovinarska šola »trojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah sprejme v šolsekm letu 1953-54 v L letnik 50 učencev, od tega 45 ključavničarjev in strugarjev ter 5 modelnih mizarjev. Sprejemni pogoji so: za ključavničarje In strugarje 3 razredi gimnazije, za modplne mizarje pa 4 razredi gimnazije ter pri obojih uspešno opravljen sprejemni izpit. Vpisovanje v šolo se prične v ponedeljek, dne 16. junija 1953 in bo trajalo do zaključno četrtka, 16. julija t. L Učenci se vpisujejo od 8. do 12. ure v prostorih uprave Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah. K vpisu naj prineso kandidatje zadnje šolsko spričevalo. izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o premoženjskem stanju. Vsa ostala pojasnila dobe interesenti pri vpisu. Uprava IKS STMM Gasilci in prijatelji gasilstva! Udeležite se v nedeljo, 5. julija t 1., proslave 70-let-nice Gasilskega društva v Loki pri Zidanem mostu. Na sporedu je spredem gostov, slavnostni govor, sektorska vaja, srečolov in prosta zabava. — Cisti dobiček je določen zs nakup gasilskega orodja Pripravljalni odbor. Hi&SSPlS za sprejem vajencev trgovske stroke v uk Trgovinska zbornica za okraj Trbovlje razpisuje na podlagi zbranih podatkov v zvezi 2. člena točke Uredbe o vajencih (Ur list FLRJ štev. 39-52) ter na podlagi izdanega Pravilnika o sprejemanju vajencev trgovinske stroke v uk naslednja prosta mesta pri trgovskih podjetjih- Mestno trgovsko podjetje Trbovlje: za 3 vajence; trgovsko podjetje »Preskrba« Trbovlje: za 1 vajenko; Mestni magazin Zagorje: za 2 vajenca; trgov, podjetje »Preskrba« Hrastnik; za l vajenca; trgov, podjetje »Potrošnik« Hrastnik; za 1 vajenko; Splošno trgovsko podjetje Radeče: za 1 vajenca. Pogoji za sprejem: 1. starost 14 do 17 let; 2. dovršena popolna nižja srednja šola (4 gimnazije); 3. fizično in duševno zdravje ter sposobnost za delo v trgovini; 4. državljanstvo FLRJ; 5. uspešno položen sprejemni izpit; 6. 14-dnevna uspešna poiskusna doba v podjetju. Reflektantj vlagajo prošnje v podjetjih, v katerih se žele učiti. Podrobnejša navodila lahko dobe v tajništvu Trgovinske zbornice ali v navednih podjetjih. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. julija, nakar sledijo spre jemni izpiti. (Iz tajništva Trgovinske zbornice Trbovlje) Kvartanje je škodljiv družbeni pojav V nekaterih gostinskih obratih v Zagorju se je razpaslo kvartanje. Res je sicer, da ne igrajo hazardnih iger, toda Igrajo večinoma za denar ali za pijačo. Ure in ure sedijo pri kvartanju ljudje — na žalost tudi nekateri funkcionarji in aktivisti — vštevši gledalce In kibice, ki bi lahko izgubljeni čas boljše izkoristili. Imeli smo primere, ko so v nekem lokalu igrali tudi do druge ure zjutraj. K igranju pristopa tudi mladina. Postavlja se vprašanje: ali je kvartanje neka oblika razvedrila, kot trdijo nekateri zagovorniki kvartopirstva, ali je pa takšno razvedrilo škodljivo razvoju posameznika in družbe. Menim, da igra, pri kateri so do skrajnosti napeti vsi živci v pričakovanju dobička ali izgube, ne more pomeniti nobene utehe za človeka, ki je opravil svoje dnevno delo. Ce igralec dobi, pije iz veselja, če pa iz gubi, iz jeze. Na ta način si mnogi uničujejo živce. Igranje za denar vzbuja v človeku strasti, kot so to pohlep po denarju, škodoželjnost, nagnjenje h goljufanju itd. — skratka: sa me negativne lastnosti, ki ovirajo pozitivno in moralno vzgojo človeka. Pri kvartanju pride tudi do prerekanja, prepira, pretepa, žalitev in podobno. Kvartanje neposredno podpira prekomerno uživanje alkohola, če iz plastičnega materiala, ki I 's čimer slabi človek svoje te-jih sedaj z operaoijo lahko vsa- I lesne moči in svoje duševne zmožnosti, kar je v veliko škodo posamezniku in družbi ter našim naporom za uspešno graditev socializma. Zaradi tega moramo kvartanje obsoditi kot škodljiv družbeni pojav, ki ga je treba zatirati in preprečevati z vsemi sredstvi V nedeljo vsi na Klek Na najbolj priljubljeni točki Trboveljčanov, na Kleku, bo v nedeljo, 5 julija, priredila Lovska družina Trbovlje veliko lovsko rajanje. Prireditev bo v Prosvetnem domu »Tončke Čečeve«. Kdor želi dobre kapljice, jesti za priboljšek srnjaka v omaki, bo prav gotovo prihitel ta dan na Klek, kjer se bo v prijetni družbi in ob dobri kapljici zavrtel in s tem podprl našo zeleno bratovščino. OKREPČEVALNICA pri STEKLARNI - HRASTNIK čestita hrastniškim rudarjem in godbi ob jubileju. — 'ie pozabite se oglasiti v naši okrepčevalnici, kjer vam nuduno dobro pijačo in jedačo po najnižjih cenah. Vabljeni! Kolektiv in uprava. LISTNICA UREDNIŠTVA Branka. Trbovlje. — Poslano priobčimo v prihodnji številki. Miv. Zagorje. — Z.a poslano hvala, Samo piši v prihodnje bolj razločno! SS. Loka pri Zid. mostu. — Historiat prinesemo prihodnjič, v tej Številki nemogoče zaradi obilice drugega gradiva. Ostalim dopisnikom.— Prtposlano v evidenci, pride na vrsto v naslednjih številkah. Uredništvo. MESTNO TRGOVSKO PODIETjE TRBOVLJE sporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem, da se je s svojo dosedanjo TRGOVINO Z ŽELEZNINO IN GRADBENIM MATERIALOM »PRI ZDOLŠKU« ob glavni cesti preselilo v lokal na Partizanski cesti (Petelinova vas, pri Režunu). Na zalogi imamo raznovrstno železnino, barve, lake, steklo okensko in steklenino, gradbeni material, opeko in podobno. Preskrbite si že sedaj kurivo za zimo, ki vam ga nudimo. Za obisk sc priporoča vsem potrošnikom okraja Trbovlje Mestno trgovsko podjetje - Trbovlje, ki vas vabi tudi na ogled svojih ostalih poslovalnic, še posebej pa priporoča nakup RAZNOVRSTNEGA POHIŠTVA, ki vam ga nudi v poslovalnici na VODI in pri PASU. Na svidenjel KOLEKTIV IN UPRAVA TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU čestitata vsem radarjem Slovenije k njihovemu prazniku, 3. juliju, še posebej pa čestitata tovarišem radarjem v Hrastnika, ki praznujejo pomembno 150-letnico hrastniškega rudnika, Radarski godbi na pihala v Hrastnika pa želimo še nadaljnjih uspehov, tako kot jih je imela ves čas svojega 100-letnega obstoja. V skupnem dela bomo kemičarji, radarji in steklarji premagali vse težave. SREČNO! Vsem rudarskim kolektivom Slovenije čestita k dnevu rudarjev KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA Laško SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDARJEV V HRASTNIKU ČESTITA SVOJIM ČLANOM TER OSTALEMU DELOVNE-NfU KOLEKTIVU OBRATOV HRASTNIK IN OJSTRO K RUDARSKEMU PRAZNIKU — S. JULIJU. SRECNOl UPRAVNI ODBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE RUDARJEV V TRBOVLJAH čestita ob prazniku ^Dneva rudatue%“ vsem radarjem rudnika Trbovlje-Hrastnik ter vsem radarjem Slovenije. Borbeni radarski pozdrav radarjem v Hrastnika ob 150-letnem jubileja rudnika in Rudarski godbi v Hrastniku k njeni 100-letnid. UPRAVNI ODBOR IN KOLEKTIV PREDILNICE LITIJA čestitata slovenskim rudarjem ob njihovem prazniku. Prav tako pošiljata borbene delavske pozdrave brastniškim radarjem ob 150-letnici obstoja rudnika in Rudarski godbi k stoletnici njenega delovanja. »ODPAD« L UBLJANA - SLOVENIJA POSLOVALNICA »ODPAD« TRBOVLJE z odkupnimi bazami: v Zagorju, Hrastnika, Zidanem mosta, na Savi in v Radečah odkupuje vse vrste odpadkov po najvišjih cenah. KOLEKTIV IN UPRAVA POŠILJATA SLOVENSKIM RUDARJEM IN RUDARJEM HRASTNIKA BORBENE POZDRAVE OB NJIHOVEM PRAZNIKU. * TRGOVSKO PODJETJE O K RAJNE ZADRUŽNE ZVEZE ŠMARTNO OB PAKI POŠILJA SLOVENSKIM RUDARJEM OB NJIHOVEM PRAZNIKU BORBENE POZDRAVE, ISKRENE ČESTITKE PA TUDI HRASTNISKIM RUDARJEM OB NJIHOVEM JUBILEJU 150-LETNICE RUDNIKA IN 100-LETNICE OBSTOJA HRASTNISKE RUDARSKE GODBE. *OJ<=>OK=>«0M<=>«0<>W<=>I#<=>«0«0^>0»<=>««»<=>»<=3'« UPRAVA RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA čestita k prazniku „Dneva rudarjev** CELOTNEMU KOLEKTIVU KAKOR TUDI VSEM RUDARJEM OŽJE IN ŠIRŠE DOMOVINE. Trgor s&o frodietje PRESKRBA v Hrastniku ČESTITA RUDARJEM OB NJIHOVEM PRAZNIKU posebej še rudarjem Hrastnika ob 150-letnem jubileju rudnika in stoletnici rudarske godbe. Za obisk svojih poslovalnic — kjer dobite vse, kar potrebujete, po nizkih cenah — sc priporočamo. Na svidenje! BORBENE POZDRAVE VSEM POTROŠNIKOM OB PRAZNIKU RUDARJEV IN OBLETNICI RUDNIKA HRASTNIK TER RUDARSKE GODBE DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA POTROŠNIKA V HRASTNIKU TRGOVSKO PODJETJE PARNA PEKARNA GOSTINSTVO V naš! trgovini in gostinskih prostorih se dobi za vsakega nekaj, v prodajalni parne pekarne pa vedno sveži kruh in pecivo. — Na svidenje! Ne pozabite nas obiskati! Kolektiv in uprava v Hrastniku POZDRAVLJATA PRAZNIK RUDARJEV, POSEBNO PA SE ČESTITATA RUDARJEM HRASTNIKA IN RUDARSKI GODBI OB NJUNEM JUBILEJU. Ne pozabite obiskati našifc poslovalnic in si ogledati naše bogate zaloge. Za dobro kapljico so naša gostišča poskrbela. Na svidenje! SRESMI SAIEZ ZEHUORADNICIfll ZADRUGA TRSTEN1K (Srbija) kupuje in prodata vse poljske pridelke kakor tudi ves gradbeni material Tekoči račun J78-T-14I pri Narodni banki NRS, podružnica Trstemk SLOVENSKIM RUDARJEM BORBENI POZDRAV OB PRAZNIKU »DNEVA RUDARJEV«, 3. JULIJA. PRAV TAKO TOPLE ČESTITKE HRASTNISKIM RUDARJEM OB 150-LETNICI RUDNIKA IN 100-LETNICI DELOVANJA NJIHOVE GODBE! SRESKI SAVEZ ZEMLJORADNIČKIH ZADRUGA TRSTENIK (Srbija) X : Republiški odbor sindikata RUDARJEV SLOVENIJE ČESTITA VSEM RUDARJEM SLOVENIJE IN PREKO NJIH OSTALIM K PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV -3. JULIJU. PRAV TAKO POŠILJA BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE RUDARJEM RUDNIKA HRASTNIK, KI PRAZNUJEJO OB TEJ PRILIKI 150-LETNICO OBSTOJA RUDNIKA TER HRASTNIŠKI RUDARSKI GODBI, KI SLAVI 100-LETNICO SVOJEGA DELOVANJA. NAPREJ PO ZAČRTANI POTI V SOCIALIZEM! Predsedstvo Republiškega odbora RUDARJEV SLOVENIJE it cudacsketHU’ pazniku - 3. \uti\u, 150 letnici rudnika Hrastnik in lOP-letinci obstoia Rudarske godbe v Hrastniku ČESTITATA KOLEKTIV IN UPRAVA »ŽITOPROMETR« PODUZECE ZA PROMET I PRERADU ŽITARICA I TRGOVINA ZEMALJSKIH PLODOVA 1 GRADJEVINSKOG MATERI J ALA ŽUPANJA, NR HRVATSKA UPRAVA RUDNIKA BARITA z obratom PLEŠE in SITARIEVEC-ŠKOFLJiCA it stila U f%za