JVjJB^BjjB iit^ Miti jtk	flHL^p fe I |# M
If, |i iS^JBflp-
U H	r / - 11
na tbden*
ftT. 37. NO. 37.	CLEVELAND, OHIO, PETEK, 4. APRILA 1913.	VOL. VL
Mastne novice.
Strokovnjaki, ki »o pit gledali
več clevelandsJdh šol, so se ixjaviji, da niso varne.
\ ' *
V ENA NESREČA.
—Nt zahtevo tukajšnjega časopisa Press so strokovnjaki pregledali razno šolsko zidovje mestnih sol, in so se izjavili o Warren seli, da zidovje ni varno ter se lahko podre. V kli j^ 900 otrok, in voditeljica žele, Miss Roberts, se je sam*. izjavila, da se boji za otroke. Sola je jako stara, in pred kratkim je uničil tudi ogenj precejšen del poslopja, 5a vajo vseeno še otroke v šoii. Mogoča čakajo, da pride še ena taka nesreča kot je bila v C .llin-woodu.
^-Družini Turk, v kateri ,'e umrla pred par meseci mati, je umrl 2 letni sin Anton.
—'Umrla je obče znana Ro-zalija Lauše v State bolnišnici, v podel jek zjutraj. Ini^la je bolezen v srcu in v možganih. Družina pokojnice stanuje v Collinwoodu v bližini Srketoeto-vih že 9 let. Zapušča soprogu štiri otroke, 4)rata, sestro in mnogo sorodnikov. Ranjka je bila stara 43 let. doma iz Sa-dinje vasi pri žužembergu, kjer ima še očeta in 3 sestre, V Ameriki je bivala 21 let. Bila je članica K.S.K.J. Lep sprevod
. Sb ji priredili sorodniki \ četrtek, Naj, v miru počiva.
—-Nemila smrt nam je pobrala rojaka Andreja Boltjan-čiča, doma iz Ročinja na Primorskem. Vzrok smrti je bila srčna kap. Pokojni je bil nenavadno mirne narave, in med svojimi rojaki povsod priljubljen in spoštovan. Pogreb s? je vršil pod vodstvom g. Želeta v pondeljek, 31. marca 11a Calvary pokopališče. Cerkvene obrede je zvršil čast. g. Andrej Smrekar. Pokojni je bil avest naročnik našega kakor tudi drugih naprednih listov. V Ameriki je bival enajst let. Tukaj zapušča sestro, omoženo Perše in eno v stari domovini. Bil je član tukajšnjih društev Slovenija in Jadranka Vila. Bodi nvu večeh počitek in pokoj? .
—Pri zadnji predstavi dr. Z. M1. B. je nastopil tudi brihten1 fantiček Ivan Tutin; ki je imel za svoja leta precejšno vlogo, katero je tako dobro izpeljal da so mu ljudje dalj časa ploskali. Na programih je bilo njegovo ime napačno pisanor Kutin mesto Tu t in, radičesar je bilo fantičku jako žal. ker je s ponosom izjaVil, da on je Tu-tin in ne Kutin. Upamo, da bo sedaj potolažen.
—^Zadnjo nedeljo se je zbralo nekaj rojakov v prostorih Primoža Kogoja, da se pogo-vorijo o »pripravah za zgradbo Slovenskega Doma za Cleveland. Vsi udeleženci so bili za stvar jako navdušeni in so sklenili, da se začne z organiza-cijo v najkrajšem času. Izvolili so začasni odbor, da skrbi za priprave. Izvoljeni so bili dr. F. J. Kern, John Zorman in Fr. Hočevar, da dobijo potrebne informacije in skličejo javen shod. da se splošno ljudstvo zavzame za stvar.
—Jako lep in umetniški program ima društvo "Lira" za v nedeljo. 6. aprila v šolski dvorani, To bo prvi javni nastop tega društva, in priprave so tako fino napeljane, da lahko rečemo. da bo Nnelo društvo uspeh. Izbrane^so fine točke. ka-
za katero besedilo je zložil eol- * linwootlski župnik Rev. Smrekar, in pesnico je pa uglasbil ( slovenski organist Ma$ej Hol-mar. Med drugimi proizvodi imajo »a programu sonatino F. Kuhlava, Donavski valovi od 4 Ivanovica, "Radecky-marš'?, nadalje proizvajanje na mandolino in gitaro krasen odlomek iz "Cavaleria Rusticana". Že same te točke so vredne, da se jih pride poslušat. Poleg umetniškega proizvajanja pa ima društvo na programu tudi dve igri, in sicer "Najdena hči" in "Krčmar pri Zvitem rogu", ki bodejo gotovo ugajale. Cena vstopnicam 50, 35 in 1 25 centov. Igra se popoldne ob < pol 4. in zvečer o*> po! 8. Ros jaki so najultrdneje vabljeni. 1
1
H mat sle i Sokol priredi v nedeljo v Knausovi \ dvorani , krasno hrvatsko narodno igro "Baron Trenk". Vsebina te igre j2 tudi Slovencem znana ] iz mnogo povesti j. Pričetek , igre ob pol 8 zvečer. Slovenct , vabimo.
—Plačajte račun v našem uradu, da ne pride k vam kak nepošten kolektor in odnese vaše denarje. Zadnji čas- je do petka. I'i. aprila do 10. ure zjutraj.
V*—The Chisholm in Moore Fondry je ponudila delavcem, ki štrajkajo, nekaj tveč plače, vendar je zboljšanj? tako malo, da delavci tega niso upoštevali.
—-Današnjo številko pošljemo v staro domovino za svoti 5 centov, če nam prinesete naslov.
—Slike, katere prinašamo danes o ohioski povodnji, nam je i« prijaznosti podaril cleve-landski prvi časopis "The Cleveland Plain Dealer" in mu na tem mestu izrekamo našo za-hvalo.
i
o*......
Pred sodnijo.
London, 2. aprila. Danes je ; bila pred sodnijo pripeljan*. 1 glavna sufrageta Emelina ; Pankhurst, ki je obdoliena, da I je zagnala bombo proti neki privatni hiši. Ona pravi, da ni ' kriva. Če bo spoznana krivin^
*	tedaj jo zadene ječa 14 let.
1	—--o--
Pennsylvania je zraven.
Jlarrisburg. Pa., 2. aprila. Državna zbornica je včeraj glasovala. da se strinja s tem. da I se senatorji volijo naravnost od ljudstva. Pennsylvania je že 35. država, ki je glasovala za to. Treba je še ene države, in poteni postane ta načrt postava In zakon.
i --- .
*	-t
•	Volitve v Chicagi.
Chicago. 2. aprila. Demokra-tje so imeli danes sijajno zmago pri volitvah. Izvolili so 37 1 aldermanov, republikanci 11.
naprednjaki tri in neodvisni enega. Socijalistični glasovi so " bili raztreseni. Tudi so demokrat je zmagali pri drugih ura-\ dih.
i	--o-
1 \ ••:.••'
Akron dobi čarter.
1 Akron. Ohio. 2. aprila. Volivci so glasovali danes, da dobi desto nov čarter. Na tiketu za pregledovalce čarterja ije bilo tudi 15 socijalistov, ki so pa bili vsi poraženi. Socijali-r stični glasovi napram drugim so bili i proti 3. Volivci so odo-? brili tudi $125.000 la zbolj-_ sanje mestnega vodovoda. *
Kdor tnalo dobrega bere, ma-i lo dobrega v* Kdor p* veliko
M i.	«	I ■ t	L^^.
Evropa preti Črnogori.
Angleške, italijanske, avstryake in francoske vojne ladije so priplule v črnogorska pnstanišča in zagrozile Črnogorski, da mora pustiti Skfflar. Črnogorci se pa smejejo celi Evropi in nadaljuješ vojno. Zavzeli so vse trdnjave okoli Skadra. Avstrijalhoče Črnogorce oslepariti za krvave in požrtvovalne noje okoli Skadra.
/	"i -ti- . L
OUinje, 2. aprila. Po naj- < novejših poročilih vzete novi- ] ce pravijo, da trdnjava Skader 1 gori. Črnogorci so v strašnem ] naskoku vzeli Turkom tri for- 1 te pri Tarabcšir. in le nekaj ur ! bo še trajalo, da pade cela trd- ! njava.	j
Dunaj. 2. aprila. Sest evropskih velesil. a]i bolj-' rečeno ce- < la Evropa je zapovedala črno- 1 eorski, da nikakor ne sme na- : daljevati naskoka na Skader. Anglija. Italija, Nemčija, Avstrija. Francija in Rusija so za- 1 povedali Črnogorcem, da mo- I rajo pustiti vsake na-daljne napade na Skader, toda črnogorski kralj se /a te poziv? ni zmenil. pač pa je ukazal nadaljevati z bojem. Črnogorci so bili radi nesramnega nastopa Avstrije, ki podpihuje še druge vlade, tako razburjeni, da ?o napnd'i for*e pri Skadru s podvojeno silo. Turški topovi v trdnimi so radi silnega naskoka Črnogorcev morali popolnoma umolkniti, in na več kraiih mesta ie pričelo goreti.
Da se je Črnaeora oostavila po rdbu celi chproženi Evropi s skorp deset milijoni oboroženih vojakov, je dogodek, ki se še ni pris**il v evropski zgodovini. Cmagora danes nima več vojakov kot 30.000 in 1 temi junaškimi mdžmi grozi celi Evropi. Edina luka. ki jo imajo Črnogorci, je Antivar. kjer se je zbralo številno bro-dovje evropskih velesil, ki na-hujskano po Avstriji, hoče povzročiti demonstracijo proti Črnogorcem. Kralj Nik-claj se ie že parkrat izjavil, da se v^ krivičnih zahtevah Avstrije ne bo nikdar podal. S svojimi ljudmi je dovolj varen v svojih črnih gorah, kjer mu ne morejo nikdar do živega. Nad 500 let se je ta mala državica uspešno bojevala proti vsej turški vojski, in dasi bi Črnogorce Turki lahko pozobali, vendar jim niso mogli n&dar do živega. Sedaj se je pa vsa Evropa spraivila nad Črnogoro, pa se Črnogorci tudi sedaj ne uda-jo. Avstrija namreč zahteva, da morajo Črnogorci pustiti trdnjavo Skader, katero so oblegali toliko časa, in je zagrozila Črnogorcem, da če tudi vzamejo trdnjavo Turkom, d* vseeno ne bo črnogorska,, pač pa albanska. Avstrija deluje z vsemi nepostavnimi sredstvi, da bi škodovala kolikor mogoče Slovanom na Balkanu. Slovani v Avstriji bi se pač trikrat raje prej premislili, pre-dno bi šli streljati na Črnogorce, Avstrijski nemški državni uradniki so sami vrsdni boja, ker s svojim sovraštvom proti vsemu, kar je slovansko, so nakopali že toliko gorja nad Avstrijo.
London, 2. aprila. Ravno v trenutku, ko je dobila Črnago ra po obupnem boju najbolj važno trnjavo Skadra, utrjeno stališče pri Tarabošu, ki ključ do Skadra. se zbirajo v edini črnogorski luki evropsk<. vojne ladije. da prisilijo Črnogoro, da se odpove vs>?m sadovom svojega petmesečnega kr-, vavega boja proti Turkom. Po mnogih obupnih b'ojih so Črno-igorci s pomočjo Srbov, dane« že gospodarji Tarabdša.
In zajedno s to novico je prišla drfgn vest, da je Avstrija
dno se je afwrijskim ladijam p pridružilo MH italijansko in s angleško br<«v}e, da povzroči v pred očmi čSjofforcev, na njih n lastni zenfflB demonstracijo, e Zdi se kot 4>i®likan9ki krvoses v se spravil nwfmalo mušico, da p jo zadavi iW®spije kri.	k
Trdnjavo IB^aboš so dobil 1 t Črnogorci v,«rV°i° oblast, po- j; tem ko sulfcprinesli strašne 1< žrtv»f. DvesraKhož se je prosto- r volino oglasK). da se napoti s vsak z dveraK bombama proti c trdniavi/ fjfcatero zaženejo v bombe. Vftl^Kresto mož je bi- v lo t>ri tenjH»redrznem črnu c ubitih, toda^fcnjava je padh Izbrani mS z bombami v r lokah. s^^BipIezali tfrušr.c prrpade iiiBBpOVja, ki Straži Skader. I«|>Bavljeni bjli ( ves čas ogiSBz turških topov, r 1 vendar se mH^ posrečdo pre- f rezati bcxl«l|^Bpe', nakar so med | Turke zag^BborHbe in t;i!«> ^ odprli pot^^»?or>kj armadi,
se pWavalila r.a Ta- 1 baroš.
Avstrijtf^^»rogo prepove- 1 i dala Črnog|^P. da še nadalje < i obstreljt^^Hfer.
-	nogorci ^^^^Blha ušesa za
i Avitrijo. li^fclomatičnih kro- 1
-	gi.h se goyotB|xe demon^tra-1 cija ne bo im*la noben ^a
i peha, tedaj zasedejo velesile i črnogorska mesta Bar in Dul-> činj. Kakor hitro pa bodejo ve-, lesile gotove s Črnogorci, tedaj
-	bodejo imele opraviti s Srbi.
Sirija je naznanila anglvšk'-
-	mu ministerstvu, da nikakor ne i more odpoklican" svoi'h čet iz-
*	pred Skadra, ker bi to pomeni-/ lo smrten udarec za balkansk > ; z-vezo.
Srbija se pripravlja, da si 1 osvoji luko ob jadranskem " morju. Avstrija je seveda Sr-3 biji to naravnost prepovedala.
-	toda Srbija Se ne zmeni za bal-
-	kanske grožnje.
Baje so se Turki in Bulgari že dogovorili glede meje med
*	obema deželama. Kljub temu » pa pošiljajo Bulgari vso svo-e jo armado, ki je stala okoli " Drinopolja. naprej proti Čatalii. a Najbolj senzacijonelno poro
-	čilo pa je prišlo danes iz Ater. "in ki pravi, da bodejo Grki
podpirali Črnogorce v njih bo-ju proti evropsikim velesilam. 1 Iz pirejskega pristanišča je da-S ne s od))lulo 20 transportnih la z dij, ki imajo na ^crovu 40.000 grških čet. Ti vojaki so namen-jeni v Drač. Vojaki bodejo Čr-*m nogorcem pomagali.
Evro'pski poslaniki »v Lon-donu so vsi zbegani radi ne-ustrašenega nastopa Črnegore. " Niti seje niso mogli imeti, ker l» je položaj tako negotov, da bi bila brezuspešna vsaka konfe-0 renca. Črnogorski upor proti d celi obroženi Evropi nima nobene primere v svetovni zgodovini. Velesile so mislile, da bo-v dejo Črnogorci takoj dovolili vse. kar velesile zahtevajo, ker 'i se pa to ni zgodilo, je Evropa 0 prišla ob pamet, in ministri ne
*	vedo. kaj* bi naredili. Poklati v vendar ne morejo celega čmo-
gorskega naroda, j g
)-| Aten?, Grška. 2. aprila. Da-r-Jnes se je vršil pogreb ustrfclje-o ne-ga grškega kralja. Tako ve-)- ličastnega prizora moderne 'i Atene še niso videle.
Pri pogrebnih svečanostih so i- bili zastopani skoro vsi nar.odi a sveta. Vsak evropski dvor je ie odposial svojega zastopnika, da "lo furški sultan je bil zasto-
>an .po svojem posebnem po-dancu, Amerikanci so naredili ^ velik vtis v svojih črnih civil- j nih oblekah, dočim so bili vsi f cvropejski poslaniki v sijajnih j vojaških uniformah. Najprvo so ( >eljali krsto z mrtvim truplom, j ci je počivala na lafeti velikega topa, in katerega so vlekli vo- j taki. Za krsto je korakal novi f eralj Konštantin in prestolonaslednik. Vse ceste, po katerih £ se je premikal sprevod, so bile ( ovite s črnimi tančicami, trgo-vin» so imele žalne znake, in ■ vsa javna poslopja so bila črno , draipirana. V cerkvi, kamor so J prinesli truplo, je čakalo šest- y deset nadškofov in škofov. Ob -času mrtvaškega sprevoda je bilo oddanih kot zadnji pozdrav 101 strel. Sprevod je ko-nečno dospel do železniške po- . staje Larisa, odkod?T so truplo prepeljali v t>ekelejo, kjer ie kraljevo pokop.Višče.
Cetinje. 2. aprila. Turki so zgubili pri zadnjem napadu Črnogorcev na Taraboš 400 mrtvih in še enkrat toliko ranjenih Črnogorske zgub? računajo na 300 mrtvih ki ranjenih.
Tfljiki
Pittsburg, Pa., 2. aprila. Velika porota je obtožila tukajšnjega šolskega vodjo za mesto Pittriburg, S. h. Heeter, da je imel nemoralne razmere z neko šolsko deklico. Deklico so morali operirati.
Nove žrtve.
Dunaj, 2. aprila. Avstrijska vlada zahteva od državnega zbora, da se pomnoži redna avstrijska vojska za 50.000 mož. Če državni zbor tega ne bo dovolil, tedaj vlada razpusti državni zbor. V Avstriji imajo namreč ljudske poslance samo za špas.
Bivši nemški častnik —
hudodelec. •
Bivši nemški poročnik Erb je bil obsojen te dni zaradi na-peljavanja h krivi prisegi na poldutgo leto ječe. Pri obravnavi se je dogmalo, da je Erb že večkrat kaznovani hudodelec. Tik pred.no je šel k vojakom, je bil zaradi nekega umazanega zločina obsojen na 1 leto. drugič je bil ov.s-ojen na 7 mesecev in že kot 13 letni deček je bil obsojen zaradi hudodelstva nenravnosti na 3 mesečno ječo. Toda vse te kazni je Erb zakrival, ponaredil je maturi-tetno spričevalo, izdal se je za sina visokega uradnika — njegov oče je bil ječar — in dosegel je častniško službo.
o
Trikrat na smrt in na pet let ječe. i - •-s. r
Znani večkratni roparski morilec in požigalec Sternikef, je sprejel to obsodbo mirno na znanje. Njegova tovariša, in sicer delavec Schliementz in Jurij Kersen, sta bila obsojena dvakrat na smrt, 18 letni VVili Kersten pa na 15 let ječe.
Naši dopisi
Poročila naših dopi«nikov i z) I v vaeh krajev republike. Delavski položaj v Min-
neaoti in Coloradi.
IZ WYOMINGA.
Ely, Mina Dne 23. marca je bil tu pokopan Mihael .Seli- 1 ga, eden izmed prvih naseljen- 1 c;*vvna EVy. 18. marca iga je na- c padla pljučnica, ki je zahtevala r dva dnij pa/neje njegovo življenje. Pogreb se je vršil 23. marca. Pbkojtii je bil star 63 < let in je do zadnjega delal pri ? Oliver druiibi. Tu zapušča . ža- 1 lujočo soprogo, dve hčerki in i :nega sina. Bil je član dr. sv. 1 Družine, N.S.S., ki mu je pri- 1 redilo pogreb. Mir btt bodi!
Rudarji iz Chandler rudnik* i stavkajo za večje plače in si- 1 cer zahtevajo 12% odstotka povečane plače. Kakor se poro- 1 ča, je -družba že obljubila 10% povečanje, -rudarji so pa pri 1 svoji zaht vi vztrajni, in je ; upati, da bodejo tudi zmagali. Tudi na "Section 30" rudniku, so rudarji zaštrajkali in zahtevali več place, a so se takoj vrnili na delo. ker je družba obljubila, da l>o,upostevala njih zahteve.
V kratkem začne delovati zopet en Chandler rudnik, namr-* reč št. 2. ki počiva že kakih " osem let. Odslej se bo imenoval " "Pettison Mine". V najem ga 1 je vzel kapitan Frank Kent, po-1 Lslovodja št. Jk*' Chandelr rud-*nifca. On si upa spraviti prihodnjo sezono do 50.000 ton rude «r| rudnika.^ '	P.
Cleveland, Ohio. £rosim blagovolite ponatisniti čisto res " nico od men: lastnoročno pod-" pisano, o ustreljenem ranj-" kem Lotls Nučiču. T0 je res-'» niča, ki je pred porotniki tudi ? sodnijsko dokazana. Jaz sem 3 streljal in sicer v silobranu. in rešil nisem samo svojega življenja, pač pa tudi življenje svoj:- žene. ženine sestre in njenega 8 mesecev starega otroka. Od sodnije sem popolnoma a prost, ker sem bil v tedajnem a slučaju prisidjen streljati da a sem varoval druga življenja. 0 Imenuje,n pa lažnika Franka e Čevka. ki Jaže in krivo govori ' o meni. Prosil bi ga. da svoje I' laži prekliče in sicer precej, ker e sicer iga pokličem na o<lgovor Ali ne veš, da si od sodnika za lažnika priznan? in za to bos še odgovor dajal. Vse drugo bc zvedel na sodni j i.
Rudolf Erbežnik. Cleveland, Ohio. Nekaterim b nikakor ne gre v glavo, da so bili moji dopisi o SNPJ kaj a druzega kot napad na sle<lnjo 1- Jednoto, zakar zaslutijo »mrt-e no kazen. Molaki Kužnik, Gra-dišar in Co. ali bolje rečeno h zgage, povejte vendar, kaj i- m zakrivil? Če nečem v »rog >. ti obiti Kužnika in Cradušarja. -- s tem še vendar ni rečeno, da ^ sem kriv. Ako pa glavni urad samo vas posluša in se neče o prepričati o resnici, je glavni b urad SNPJ kot slepec, katere-i- ga slepci vodijo. Vprašal bi a vs!' cenpene oitatelje, ako mi !• more kdo dokazati, da sem pi-)- sal proti SNPJ. Vsak lw> rekel, da ne. samo neka oseJbnost se je vzredila pri zgagah in politika je tako daleč napredovala, da so skovali zvit načrt, ki je vred-11 -bratskega namena Jed-note. skovali so načrt za iz-ci ključenje.
1, Ko sem pisal, kako nujno f^o-a trebujemo v Clevelandu doma-i- če organizacije, ki bi bila v za-1- dovoljnost ljudstva, sem zrl v ia duhu homatije, tožbe, dopise, li prepire in psovke, ki vladajo pri S\TPJ. o<lkar so proglasili
IZDATNA PODPORA.
mestu vedno bolj narašča.
daj, ko je glavna
kako naj se pomaga teško pri^
zave, da posodijo ljudem vetll svoto denarja, namreč onin
je, nai posodijo jo o o.oo0|^^B teri denar bi se naložil v fl ke v Dayton u. in ste^n|ifl denar posodile med ljudi. S jedno s posojilom, na se oblM nava, kako naj se nravnajp^B ke. ki «0 naredile tako veli^M sko škodo. To ste Mad fwH mi reke. Da so oovodetli! Daytonu povzročili vi. mostovi in neuravna^^H je prepričanje vseh inženinH Guverner Cox je tudi^^H nanil Daytončanom. da potH bujejo druga mesta v OtfjofjjJ di velike svote. Za enkrafc|
^^za^ jnesta ^ v Mont^omc^B
napeljavo vode. Doililf^H
plačal nazaj v letnih oj^^H Položaj, ki danes vlada v <■ ko je povodenj delomaJ^H je sledeč: 93.000 IjudiflB nobenega doma. 20.000 bil je razbilo, in škoda .ki. '|M povzročila povodenj, znaŠf^H $200.000.000.
Meščani v Daytonu se še V" |
dno bojijo, da zadene itj^D sto epidemična boleze^fl jaški zdravnik RhoadeljgM telesni zdravnik pr^^^f Tafta, se je izjavil, da šiiH seda i. pojavilo v DiM^H slučajev davice in 3jp9H ošpic. Rhoades je tudi peni® da leži v blatu še vednoSH 200 trupel j in mnogo aH trupel živalij. ObiskevaljU pustijo radi v mesto, bojijo, da razne sej o 1 drugam. Generalni adjutaifl 1 danes dovolil nekaterim t^H nam, da odpro svoje prosto! toda grozil je v>akemti:|^H cu. ki bo zahteval l^e^^S cene za blago, da ga pCH > pred vojaško sodišče. Bil stu je začela voziti tudi železnica, toda samo po aH . sti. in potniki se prevažajq9 1 stonj, ker vojaško poveSH t da železnica ne sme ničesagj i čunath Vse oblasti v mestH i še vedno pod vojaško kostjfl do.
j
DENARJE V STARO DOMOV« ! pollljamo:
50 kron	........ za
100 kron	........ za
200 kron	........
300 kron	........ za -""'IS--3a|
400 kron	.......* za 'MB
500 kron	........ za
1000 kron ........ **iiH
2000 kron ........
PoitarlM J« vitet« pri tah »« Doma M Mk«xan« «vot« m|H ttplačajo brtz vinarja odbitka^ Itato d«nami poši|jatver jlzpil^l
tt Mah.
ti1"
HDSkv.:. ' 1. .,'*!
Epvedski fizik Svantc Arrhe-Kt je Udal knjigo pod nas-lo-SBfri ''Nastajanje svetov". V t knjigi nam odkriva najno-Hppč moderne najdbe o staro-Hf^naše zemlje. Dandanes se H&di, da je bUa zemlja v začet«. HBplmova tvarina, ki se je od-Httsala od solnca. Ko je prišla
II tvarina v vsemirje ra-Inega prostora izzarela bila svojo temperaturo, )ila spočetka ravno taka ona cd solnca. In tako cmlja polagoma obdala s skorjo. Lord Kelvin je M, da «tfi trajalo niti sto se je zemdjska skorja i na ioo stopinj. Sicer Učenjaki ne vrjamejo te-Irdilu, vendar jasno pa
miniti, da se je zemelj-»rja, ki je imela sprva opinj temperature, toli-fcdila, kot je da-nes.'Se se j« pa zemlja ohladila
jrtura, ko se lahko na pojavijo iive stvari, poj za življenje na zem-i vsakem drugem planeti dobiva zemlja ali drug dovolj toplote in »vet« I svojega solnca, drugič toplina neprestano iz- ' v v sem i rj u. Kakor je I solnčna toplota, tako
HNt imo rekli, je porabilo zemlje primeroma Um število let, ker topli-B||y■večji množini zginjala prihajala od solnca. Se« ■Mučenjaki računajo, da ^Bti temu zemlja potrebo-Hwronino število let, da se Kizvija do popolnosti. Joy le v Bfešunal, da je bilo za to milijonov let, samo H|§ morje naraistlo. Toliko ^Hptifireč je bilo tncha. da Hptja toliko ohladi, da so ■lette »vodene pare spre-Hle v vodo. Radi majhne ■fee na zemlji, je bila raz-Hpftčd izžarivanjem in |>ri-Jpnjini topline vedno Hnu:f Jolyev račun temelji IBložini soli, ki se dobi v Ht pa tudi v rekah, in po ] Hpvem računu je 'bilo tre-Ealo milijonov Jet, da so re- j nanesle toliko mndžino soli . f morje, še večje število let pa j raj-etcklo. da se je zemlja Bnpla za človeško prebiva-Br Archibald Geikie, trdi,
^Hp« zemlja delala 30.000 Brc v, da se niso posamezne ^^■bremikalc. Zemlja se je Hffitisedala, razne plasti so Kjale na površje, zopet zgi-Bin se drugje (vsedle. In na Hwi tega so izračunali, da Hotrcboval vsak meter ze-jjfckc spremembe v plasti Kanj 3000 let do 20.000 let.
Hpko bi zemlja potrebovala, H80 Se sesedle vse plasti od
milijonov tet. Btuki geolog Setkrholm pa Rpračunat to dobo na celo ■I milijonov let. V naj nove j -■qfei je lizik Rutherford iz-Hpft! mfueralij naše zemlje »okoli 400 milijon let. 5e-Hptem, ko so bile te zimelj-pBpremembc gotov«, je- 'bil ■fcpogoj, da se lahko pojavi« ■ve stvari na svetu« na su-Hpin v vodi. Nastali soorga-Hmi Ker pa je za nastanek Ip ongana treba večje to-■gtt nego jo imamo danes, za« Biču na jo. da je bila zemlja KvJco so se na njej pojavile Hppvc stvari, potrebovala B| toploto kot jo ima danes. Ktar ta toplota ni imela več mo stopinj razlike od da
i Pavlina K.
■K,1'
■ftftsko leto se je Ducmanov »zopet prikazal v vasi. Cu-p|e izgledali Bos, raztrgan Katazan. Otroci so se ga ta-ibal). da so že od daleč be-Bipred njim. In vendar ne Hpril Ducmanov Sima niko-^^Hp^ič zalega. Nasprotno!
1.
t>ulil in zbežal. ^
Bilo je pred devetimi leti.
Takrat je še živel .Ducmanov
Sima s svojo družinico v vasi. Ime! je pridno žen-ko. Ker nista imela svoje hišice, sta ho-j d>!a skupno h gospodarju na dnino, da sta tako odslužila za stanovanje.
Kmalu sta dobila dečka — Ijcjzeka. Zdaj sta as bolj pridno delala, saj sta imela z* koga skrbeti. Šima je naredil za sinčka vozek, da ista ga lah-ko s seboj peljala na njivo, kadar sta šla na delo. Tako je ostal otrok čez dan na polju v I vozičku, zvečer pa ga je Sima vzel v naročje, da j«? žena li* žje pripravljala večerjo.
Tako je bib dai> na dan. 'v	• *
Ker pa se je žena preveč mučila — po dnevi na njivi, ponoči z otrokom, je kmalu pod- : legla hudi bolezni. Ni trajalo 1 dolgo, že so jo odnieili k več- i nemu počitku.	<
Ducmanov Sima je zdaj ostal popolnoma sam z otrokom. Kamor se je obrnil, povsod mu je manjkala njegova pridna žena. Če je otrok jokal, ga ni mogel utolažiti, med tem, kr je bil pri ženi takoj tih. Tudi večerja ni bila nikoli tako dobra, kakor prej, ko mu jo je skuhala žena, Ni mu kazalo dnuzcga, kot še enkrat se oženiti. Kar »treslo ga je nekaj ob. tej misli, če je spomnil, da bo mali Lcjzek moral dobiti mačeho. Pa kaj je hoteli Moralo se je tako zgoditi!
Na pustni torek je bila gostija. OI> tej priliki je šima prosil svojo drugo ženo, naj bo dobra z njeigcvim sinčkom, Co vendar ni lepšega otroka v vasi, kot je njegov Lojzek. Ob-Jjubila tnu je vse, vse.
V začetku je šlo vse po moževi volji. Pokazala se je pridno gospodinjo in dobro mater. Ko pa so minuli medeni tedni, je tudi nova gospodinja postala drugačna. Nič več ni marala z« malega Lojzeka. Mesto, da bi mu dala jesti, ga je napodila iz hiše. Revček se je zatekel potem k sosedu, ki je bil Simejev gospodar. Tam Jt dobil kos kruha in bil ves srečen.
Ubogi Sima je pridno delal od jutra do večera, a vendar 1 ni mogel vsega dela zmagovati, 1 ki mu ga je naložil njegov go- 1 spodar. Pri prvi ženi je bilo 1 lahko. Sla je z otrokom na po- ^ Ije in pomagala možu pri delu. Kq mu je umrla, jo je težko pogrešal in bil prisiljen, se drugič oženiti. Mislil j<e, da mu
bo tudi druga žena vsaj nekaj dela odvzela. Toda niči Samo dc-ma sedi in niti ne zašije mu raztrgane srajce in ne umije otroka. V začetku jo je profil,- naj gre ž njim na polje delat. Zaman I Potem ji je ukazal, da mora iti. Nič ni pomagalo. Končno sta se sprla in »tepla. Mfesto zadovoljncsti je bil v hiši prepir. Kadar je prišel zvečer Sima utrujen domov, ni bilo nič večerje. Žena pa je kje s kakšno sosedo klepetala. — Dan na dan je 'bil prepir v hiši. Delo tudi ni bilo vse opravljeno, kolikor je zahteval njegov gospodar. Ko bi mu žena pomagala, bi šlo vse dobro, tako pa? Kolikokrat se je ob takih prilikah spomnil na prvo ženo, ki mu je bila vedno tako dobra.
Ko so spravili ljudje zadnje pridelke <9 polja domov, je gospodar Si menu odpovedal stanovanje. Kdo ga bo vzel na zimo v delo? Kam naj gre? Dolj ko je vse to premišljeval, bolj ga je peklo. Nepopisna jeza se ga je polastila.
"Čakaj I Ti si meni odvzel stanovanje, jaz bom pa naredil, da ga tudi ti ne boš imel" — tako si je mislil sam pri sebi...
Ko je postala tema, — jeseni je pa tako že zgodaj tema — se je splazil Ducmanov Sima k sosedu, ki hiši svojega gospodarja. Pogledal je pri oknu v hišo in videl, da so vsi za mizo sedeli. Vsak je imel svoje opravilo. Splazil se je na jo vrgel v seno, zaprl vrata in odšel tiho v hlev. Tamkaj jej zopet vžgal vžigalico, jo vtaknil v slamo, tiho zaprli vrata in odšel v krčmo. V gostilni je hotel počakati, da bi ljudje opazili ogenj. Ni trajalo dolgo, ko so zaceli vpiti:. "Gori, I gori,, pomagajte 1" Pivci so
./, s.	j
i
je rudeč^plamen objemal streho in uhajal pri hkvnem okrni. Bati se je bilo, da se una-
mejo sosedne hiše.
Tudi Sima je šel z drugimi
pivci na pogorišče. Med potjo se je spomnil, da bi bilo dobro, pogledati po otroku in ga vzeti v naročje, če bi se slučajno tudi njegovo stanovanje ušgalo. Sel je v hišo, pogledal na otrokovo ležišče — biCo je prazno. Leti in preišče vse kote, a ni ga bilo najti. Vprašal je ženo, kje je otrok. Ta ni nič vedela povedati. Končno je izvedel, da ga je žena še podnevi napodila vun, ker ji ni dal miru. Vedno je hotel imeti kruha. Gotovo je šel k sosedovim!
Kakor blazen je tekel Sema Ji gorečemu poslopju ter rskal in iskal m zahteval od gospodarja svojega otroka. "Kje imate Lojzeka? Otroka mi dajte 1 Vse vam povem odkritosrčno, kako je bilo, samo Lojzka hočem imeti.'
Zaman ga je iskal. Ni ga bi« lo nikjer.
1 tvo so drugi dan po pogorišču brskali, so našlr v njem 1 |'j)stanke otroških kosti. Ker mačeha Lojzeku ni hotela da-, ti kruha, je šel otrok h gospo-) darju na seno ležat rn žalosti fjačen zaspal. Moral je radi očetovega maščevanja smrt ste. riti.
Tisto noč Sima ni nič spal. Vedno je ugibal, kje bi bil njegov Lojzek. Ko so n>u pa drugi dan ljudje povedali, da je otrok zgorel in mu še celo njegovo okostje pokazali, tedaj bi ga morali videti I Popolnoma se je izpremenil! Oči so m«» izstopile, iz ust so mu -.gledale pene, pulil si je lase 111 vpil: "Zakaj sem zažgal, da sem zdaj otroka izgivbil! Kaj naj začnem brez njega! Lojzek! Kaj sem naredil?' Vedno bolj je postajal blazen. —
Orožnikom ni bilo treba iz-praševati, kdo je užgal — saj se jl1 Sima sam izdal. Odpeljali so ga v zapor. Njegova že-1 na je kmalu zapustila vas in šla daleč služit.
Lansko leto pa so šimeja izpustili iz ječe. Napotil :se je takoj nazaj v vas. Pozna se m a na vsaki kretnji, da ni pri pravi pameti. Kadar vidi otroke, steguje po njih roke, te-1 če za-njimi in vpije: "Lojzek! Počakaj Lojzek, počakaj!" '
Vraže in bajke.
1
VRAŽE IN PRAZNA VERA
Zladnje stoletje se je vršil velik boj proti vražam in praznoverju. Marsikateremu so se oči odprle. Toda za velik del vsa kega naroda, posebno med ni-žnjimi ,s-logi, se pa še. danes lahko reče, <fa neumnost, bajke, praznavera in čudeži premagajo vsako pamiet in resnico. Izobraženci nekako pomilovalno gledajo na praznover-neže in vražarje, vendar če 'bi šli stvari na dno, bi dobili še|( pri marsikaterem "izobražencu" precej prazne vere in vraž, ] katerim se še od otročjih let sem ni mogel umakniti.
Opazilo se je že, da ljudje gotovih poklicov so posebno še danes udani vražam. Za najbolj praznoverne ljudi štejemo mornarja, lovce in umetnike, med njimi tudi igralci. Prazno-vero teh Ijudij si lahko razlagamo. Ljudje, ki imajo vsak dan spremembo pred seboj, so najbolj udani prazni veri, ker njih fantazija je bujna ter si slika najbolj mogoče stvari. Mornar in lovec sta večkrat popolnoma sama v naravi. In iz take samote so s pomočjo pes niške nadarjenosti nastale pravljice in bajke. Iz bajk in prav-ljiv so prišle coprnice, ki po zraku letajo na metljah, delajo točko, itd. Lovci so pa iz- • najdli pregovor, da puška ne bo streljala, če s«' zjutraj naj- ^ prvo sreča staro žensko.	ti
Kar se tiče praznoverja pri b i igralcilj, ima slednje različne 1 f vzroke. Kakor sta lovec in f mornar največkrat sama v na-(c ravi, tako je tudi igralec vsak i dan prodan drugim elementom, j Včasib žanjtf- burne pvacije, 1 ploskanje, drugič pa mu žvižga. | jo, pstijejo in napadajo. Nego- c
nasi zastopniki:
Sledeči rojaki m' pooblaACenl pobirati naročnino, naročati Uakovln« In poblraU oglase v svojih naselbinah.
colorado. ' Rock val la.	Ant. Bole, Box 18
Pushlo.....L. Vidmar, 903 B. B. St.
Colorado City,	Louis Lauahfo.
I	„ 314 »O. tth St.
, Trinidad, J. Notah, 311 W. Main Bi
CALIFORNIA. 8an Francisco,	Jakob I<auMn,
I	2110 —• 19th 8L
J	ILLINOIS.
& t&i 1 it i . -i
LAPBOV GOLDEN ROD
KRUH
je narejen v pekarni tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen krub, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-ceiji.
lie
Jacob Laub Baking
Company 4919 LORAIN AVE
^^^^ ......-T
tovost položaja, posebno pri mladih igralcih, ki ne vedo, ali faodejo obfcinstvu ustreli ali ne, se spremeni pri teh Ijndeh
v fatalizem aH udanost v uso-i do, konečno pa najhujše praznoverja. Dokazano je, da imajo najboljši igralci najbol prazne vere. Nekateri igralci soj prepričani, da imajo le radite-1 ga srečo, ker veruje v vraže in praznoverje. Je mnogp igral- [ cev, katerih ne bodete nikdar j prej pripraviK ha oder, dokler niso pred nastopom trtkrat dobro pljunili. Seveda je imelo j precej takih igralcev žalostno usodo, da so jih tekom slabe igre- ljudje opljuvali. Tak igra-[ lec je potem gotovo zgubil vero v vražo, da mora pred na- L stopoh trikrat pljuniti.
Mnogo tisoč ljudij je, katerim se vraže in bajke nikakor ne dajo izbiti iz glave. Takim Ijtudem so poitale vraže ve druga narava ter nekaka trmoglavost. Praznovte-rje tudi .podedovano, največkrat pa je vzrok vražam slaba izobrazba ali pa popolni neuspehi pri delu. Kdor je vedno nesrečen, kdor) se trudi za obstanek ob potu svojega obraza, pa vedno vidi, da ni nič, tak postane ja-ko rad praznoveren. Misliti začne, da mu nokdo nagaja, da mora storiti gotove stvari, da ga nekdo preganja, i.t.d.
Današnje šole si mnogo prizadevajo iztrebiti /bedarijo pra-znevere in coprniskih vraž iz mišljenja naroda. Ker so pa vraže in praznavera tako stare kot človeški rod, bo vzelo seveda še mnogo časa, da se bo omiki popolnoma posrečil njen namen. Vraže in prazna vera pa imajo mnogokrat tudi ja-ko slabe posledice, in marsikaterega je že veljalo življenj?, ko je bil prepričan v kaki bajki. Mislimo torej* resno, ker narod sam že, kakor je včasih praznoveren, je iznajdel pregovor, da je strah votel, okoli ga >a nič ni,
Dr. S. HOLLANDER, ,	zobozdravnik.
Vhod na 55. ces^i, nasproti t Lake Shore Banki, nacf lekar-
i no. Isti vhod kot za dr. Schotta t FH.-15-25.
i------ . .
POZOR I
•Spodaj podpisani se priporočam rojakom v Clevelandu za vsakovrstna zidarska deia. Sprejemam mala in velika dela, zidanje "frajhanje" in cementna dela, katera izvršim v popolno zadovoljnost. Dela so narejena garantirana in po najnižji ceni. S spoštovanjem John Moile, 5608,Bonna ave. Fri-17-31.	' mm ■ —--
POZOR!
Spodaj podpisani se priporoča rojakom v Clevelandu za vsakovrstna zidarska dela. Sprejemam mala in velika dela, zidanje, "frajfoanje" in ee-mentiranje. Vsa dela izvršim v popolno zadovoljnost. Vsa dela so garantirana in po najnižji eeni. S spoštovanjem J. Mole, 5608 Bonna ave.
—"•-23-35-hI-
i
1201 80 10th 8t John Jevltz 1306 Cora^L
(t	*	OkO"l202\!inUk8t
y. South Chicago,	John Oolob,
: - «.„„.„„ F, O^ Box" 5« No, Chicago, Fr. Oared kar Box 546 58« No. Broadway.
"	INDIANA.
0	Intflanapolia,	Al. Rudman, !• .737 Holmaa ave.
I Clinton,	John Jaro, Box 183
1	KANSAS,
~ B. Mineral, Ig, Schluge, Box 47
r j Kanaaa City,	Peter Schneller,
r	i 613 North 4th Bt.
Breezy Hill, John Lapajne, Box 61
-	Radley, Kana. L. Mlinar, P.O.Box 9« Q Mulberry,	Fr. črepiniek
MICHIGAN.
0	Ironwodd,	Joe. P. Mavrln, C 183 Luxmore St. _ Mohawk In okolico, J. Kocjan Box 2S
MINNESOTA. Ely,	Jo«. J. Peehell Box 165
" Gilbert,	Louis Veeel.
Chisholm,	John Arko, Box 836.
MONTANA. Qreat Palls,	Math Uralc.
r	8326 No. 6th ave.
! Anaconda,	M. JN Kracker,
613 flL 3rd St.
-	Klein,	Mike Burger, Box 32 . Roundup, Frank Koren, Box 489.
B. Butte, F. Bounchar, 30 Plum Bt.
-	Red Lodge, Louis Jeller, Box 47.
:	OHIO.
1	Barberton, In okolico. Al. Balant,
11S Sterling ave. • Newark,	John Gabroviek,
24 — 18th Bt. ,	OREGON.
Oregon City, M. Vldlc, Box 241
PENNSYLVANIA. Foreet City, John Oeolin, Box 492 ■ Moon Run, Fr. Strmljan, Box 238. Manor, Frank Demiar, Box 2fil Crab Tree, John Tome, Box 94. . Meadow Lande In Cannonsburg,
L. Lenasl, Meadoy Lands, Box 58. Broughten, inn okblloo, Ant. Demiar,
Box 135.
Johnstown, Fr. Prestavec R.D. no 2 Conemaugh, Fr. Preatavec, Box 174. Steelten, A. Hren, 229 So. Front St. Luzerne, A. VozelJ, 839 Bennet 8e. Pittsburgh In Allegheny, Ignav Pod-vasnfk, 4734 Hatfield St Clarldge In okolico A. Pratchek.
Box 361 Clarldge Pa.
UTAH,
Kenltworth In okolico	1
Frank Malovich Box 405 ,
WYOMING. Rook Springe, A. Justin, Box 563 !
in Fr Brien, 750 — 9th St. Superior,	Ant. Vehar. Box 152.
Olamondvllle, J. GloboCnlk Box 35. '
WASHINGTON. Bnum Claw, . Joe. Malnaritch. < tssaquah,	Paul Kob, Box 123
Black Diamond, O. Porenta, Box 701. (
WISCONSIN.	1
Milwaukee In Weet Allle, Ant. Hren,	^
493 Park St. Milwaukee.	1
Sheboygan,	John Grnndie,	[
1119 North 8th St.	1
DRUŠTVA S. D. Z.
' Društvo K. f. Cleveland, Ohio.
Predsednik John Bullfi, 1197 B. 61 Str.; tajnik Anton Ofttir, 6030 SL Clair ave.; blagajnik Ant. Vardjau, 6401 Bonna ave. Seje ee vrie vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdinovi dvorani 6021 St. Clair ave. ob 2. uri popoldne. Zdravnik Dr. T. M. Sellft-kar, 6127 St. Clair av«.
Drultvo AL 2. Cleveland, Ohio.
Predaednlca Helena Perdan, 1114 E. 63 Str.; tajnica Jos. Raslnger, 1164 Norwood Ed.; blagajnioa Helena Mali, 1101 B. 63 Str. Seje se vrie VBako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knauaovi dvorani 6131 St. Clair ave. Zdravnik J. M. 8eliikar, 6127 St. Clair ave.
DruMve it. 8 Cleveland, Ohio.
Predsednik John Hpdnik, 5611 Carry ave.; tajnik Adolf PetriC, 6127 St Clair ave.; blagajnik Jos. Kalan, 6101 St. Clair ave. Seje ae vrie vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern 6202 0t. Clair ave.
Drultvo It. 4 Cleveland, Ohio.
Predsednica Ivana Gornik, 1075 B. 61 Btr.; tajnica Mary ColariC, U188 B. 61 Str.; blagajnlca Ang. Slbert, 6124 Glasa ave. Seje se vrie vaako drugo sredo v mesecu v J. Grdinovi dvorani ob 8. url zvečer. Zdravnik , Dr. f. M. Selilkar, 6127 St. Clair ave.
Drultvo it. 5 Cleveland, Ohio.
Predsednik Frank Lento, 6401 ; Bonna ave.; tajnik Frank Cvar, 3857 Lake Side ave.; blagajnik Fr. Centa. 6009 St. Clair ave. Seje ee vrie vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uH , popoldne v mali Knausovl dvorani na 6131 St. Clair ave. Zdravnik Dr. 1 J. M. Selilkar, 6127 St. Clair ave. ;
Drultvo it. 6 Nottingham, Ohio. ^
Predsednik Jos. Kapudija, box 148. | tajnik Frank Lopati«, box 465,; bla» , Rajnik John Fabec, box 143. Seje se • vrie vsako prvo nedeljo v mesecu ; pri br. Jos. Drugovlču ob 9. url zju* j traj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Drultvo it. 7 Cleveland, Ohio.
Predsednik Jakob Fortune,; tajnik Josip Berkopec, 1887 E. 39 Str.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 St. Clair ave. 8eje se vrie VBako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Selilkar, 6127 St. Clair ave.
Drultvo It. 8 Colllnwood, Ohio.
Predsednik Tool p Demiar, 695 B, 162 Btr.; tajnik Ig. Medved, 15511 Saranac Rd.; blagajnik Al. Levar. 1018 Ivanhoe Rd. Seje ae vrie vnako drugo nedeljo v mesecu na 15507 Saranac Rd. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. Fr. Fowler.
Drultvo it S. Cleveland, Ohio. ..Predsednik John Menard 1127 B. 63 SL, tajnik John Brodnik 897 Addison Rd.. bhumjnlk Jos. Luhder 891 Addison Rd. — Seje se vrie vsako 3. nedeljo v mesecu ob S. uri popoldne v John Grdinovi dvorani 6021 S*. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Selilkar 6127 St Clair ave.
Drultvo it 10 NewtMirg, Ohio.
iPredeednlk Ig. Baznlk. 8117 Aetna Rd.. tajnik Frank Stavee, 8117 Aetna Rd., blagajnik Jacob Jančar, 3600 B. ti St — 8eje ee vrie veako 3. nede-r?nVr2r?U77V J^SlWjjHevI 4vo-
: B. 60 st, SuSftvSl? jSai: 15J?
Addison Rd blagajnifiarka Funy Turk J 1127 Norwood Rd. — Seje »e vrae
-	vsak 2. torek V mesecu ob 8. url iVe-1, Cer v John Grdinovi dvornnl. Druitve-, ni zdravnik dr. F. J. Kern.
i
i Drultvo It. IZ Cleveland, Ohio. Predsednik L. J. Pire, 6119 Bt. Clarir uve. tajnik John TomailC, 6026 St. Clair ave., blagajnik Nik. Vidmar, • 1145 B. 60 at. — Seje se vrie vsako
-	2. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne 5 v John Grdinovi dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Društveni oglasi.
; .	"	1
EDINOST
SI. Nar. Pevsko Pod. Sam. drultvo
' ima svoje redne mesečne seje vsako [ drugo nedeljo v mesecu v Marko Bra-teljnovl dvorani, 31. cesta in St. Cl*ir. Rojaki so uljudno vabljeni k obilne- 1 mu pristopu. Sprejemajo se od 16. do 40. leta. — Predsednik John fttraus, 1 1371 B 41 8t.; I. tajnik Pr. Makie, 1405 B. 41 St.; blagajnik John Turk, ! 3956 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje 1 druitvenl tajnik.	29 mar. 13 M
SV. JANEZA KRSTNIKA, It. 87 JSKJ ' Predsednik Louls J. Pire, 6119 St 1 Clair ave.; tajnik flvan Avsec, 3358 J St. Clair ave.; blagajnik A. Zakraj-iek, zastopnik Ant. Grdlna, 6127 St. Clair ave. — Drultvo plačuje lepo tedensko podporo. Seje se vrle vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grdi- 1 novi dvorani. 6021 St. Clair ave. Dru- i itveni zdravnik J. M. Sellikar, 6127 1
St Clair ave. l. »pril 13. < --- f
BAVA it B7 B. B. P. Z. J
ima svoje redne seje vsako tretjo ne- ( del jo v mesecu pri John Grdlna 60*11 h St. Clair ave. — Predsednik Job. Po- t lanc 1101 B. 63 St.; tajnik M. Golob, L 4714 St. Clair av; blagajnik T. Jereb, t 1268 B. 55th St. — V drultvo se L sprejemajo rojaki od 16 do 56. leta j i Torej Imajo rojaki, ki so prekoračil L 45. leto, lepo priliko, stopiti v dru- a itvo, ki daje 88.00 na teden bolnllke podpore ln |600.00 Bmrtnine.
1. feb. 13. "
---
Dr. SRCA JEZUSA
E, Ima svoje redne seje vsako drugo , nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne v Knausovl dvorani. — John Pekolj predsednik, 6011 Bonna ave.; Math Oblak tajnik, 1233 B. 60 bi.; J. Brus > rač. tajnik; John Levstek blagajnik 1121 B. 66 St. F. Levstek In F. Ko-mldar odbornika. Marlal A. SkulJ. 1 Druitvenl zdravnik J. M. Sellikar. • 6127 St. Clair ave. * 31. dec. 13
SV. J02EFA Sam. kranjeko kat podp. drultvo
' ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2 url pop. v Knau-' sovi dvorani. Vstopnina od 18 do 30. leta $1.50od 30. do 35. leta 82.00 <n od 35. do 40 leta 82.50. — Predsednik , ' Frank Koren 1583 B. 41 St. prvi taj- , nlk Fr. Kolmerlj 455 B. 152 St. Col- , ' linwood. n. tajnik Ant Bolka, 1131 B.
63	Bt, blagajnik John Grm 1089 B, <
64	St. Rojaki se vabijo k obilnem h pristopu. Zastopnik za zapadno stran < (West Side) Georg Kofalt, 2038 W. , 105 8t. N. W.. Zaatopnlk za Nevburg John Lekan 3514 B. 80 St. S. B. h
1. Jan. 14.
SV. ANTONA PADOVANBKEGA Mlad. podp. drultvo v Newburg, O., '
Ima svoje redne mesečne seje vsako , četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Plutovl i dvorani na 8611 B. 81 St. — Predaed- ! nlk Jos. Lekan 3556 B. 80 St.; tajnik M Dom. Blatnik 3638 B. 82 St.; blagaj- M nik Fr. Plut 3611 B. 81 St.; Načelnik c Louls Gliha 3572 B. 82 St.
1. Jan. 14. -
LUNDER ADAMIČ it 20 B.S.PX
Dramatično In podporno drufttvo	!
Ima redne mesečne seje vsako drugo	)
nedeljo v mesecu v veliki Knausovl	;
dvorani dopoldne. Drultvo daje 88.00	f
bolnllke podpore na teden In $500.00	1
Bmrtnine. Redni mesečni asesment Je	'
$1.00. Predsednik J. Marn 6401 Bonna	'
ave. 1. tajnik A. Groboliek 6312 Carl	■ ave. blagajnik A. Bolka 1131 B. 63 St. Natančneje poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vptopu.
Sprejemajo se tudi lenake.	r.
1. Jan. 14.	| -----ti
SV. ALOJZIJA Slov. kat vit. sam. drultvo Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. url in redne vaje vaakl drugi in četrti torek ob 8. uri zvečer v Knausovl dvorani. Predsednik John Gornik. 6105 St Clair ave.; podpredsednik Frank Gornik, blagajnik Jak. Mauser. L tajnik Fr. Strnlsha, 1009 B. 62 St. Druitvenl zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St. Clair ave. Vaa pojasnila daje prvi tajnik.
1. Jan. 13.
SV. BARBARA ftt t. P. C. PA.
Ima svoje redne meeečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri v John Grdinovi dvorani. V drultvo se sprejemajo Člani od 16 do 45 letta. Vstopnina je po starosti, Bolnllke podpore ae plača $7.00 na teden in takoj po vatopu. — Predsednik M. Colarič 1188 B. 61 8t.; tajnik Jos. Trbovec 1636 E. 38 St.; blagajnik F.' Kaplan 1366 E. 41 St. PojaBnlla dajeta predsednik In tajnik.
t Jul. 13.
Ill |.M|| —i .11. ■ I..,,... n .um II
SLOVENSKA NAR. ČITALNICA.
Ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. url zvečer v či-talnliklh prostorih na 1157 B. 61st St. Knjige se izp0B0ju>j0 vsako nedeljo od 9. do 11. ure dop. in vsak četrtek od 7. do 9. sveč. Vsa pojasnila dajejo: Ivan Marn 1107 B. 64 St. predsednik. K. Lenče 6218 St. Clair ave. tajnik.	1 jan 13.
VRH PLANIN
Sam. pevsko In podp. drultvo
Ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ln pevske vaje vsak torek ln petek zvečer ob 8. uri zveč. Predsednik Fr. Grdadolnlk, tajnik J. Rotanc 426 E. ir.H St.. blagajnik K. Mandelj 15712 Waterloo Road.
1. april 12.
CIRIL METODOVA PODRUŽNICA
It 24. ustanovljena 25. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci alt pa Italijani ker ne morejo priti v slovenske Sole. Letni prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo
SLOV. POLITIČNI KLUB
J j	- 'V ', >■.'
J i Sk v mesdou v Knausovl dvojini ob i 8. uri zvečer. — Predsednik Joe. Jarc .. 1140 Norwood Rd. tajnik John Pekolj J 6011 Bonna ave. blagajnik John Gor-! silk 6105 St Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu klubu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba
4. avg. 13.
i---------
2U2EMBERG J	Sam. podp. drultvo
Ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Brateljnovi dvorani, vogal 31 ceete in St Clair ave. Kdor hoče
k druitvu pristopiti naj se obrne na J Roman Maver, predsednik 1562 E. 43 St. John Ublč 1562 B. 43 Street tajnik, Joe dlogar 1149 B. 63 St. blagajnik. Druitvenl zdravnik dr. SUber-man, B. 40 Str. in St. Clair ave. >	L jan 13.
) 'i .
DELAVEC, tt. 61 S. D. P. Z.
; ima redne seje vsako zadnjo nedeljo , v mesecu, ob 2. pop. na 6006 St. Clair ave. — Jos. *ile, 6108 St Clair ave. predsednik. Primoi Kogoj,. 6006 Bt. Clair ave tajnik. John Svete, 6120 ; SL Clair ave. blagajnik. Druitvenl zdravnik za pristop Je dr. White. V drultvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta Za $1.25 na mesec ee zavarujete sa $7.00 bolnllke podpore ln $60040 smrtnine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na druitvenl odbor.
15. mara 13
BV. VIOA. «L 29. K. S. K. J.
ima svoje redne meeečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani. Predsednik Mike Sethlkar, 6121 8t. Clair ave. I. tajnik Joe. Russ, 1306 B. 55 St. druitvenl zdravnik J. M. Selilkar 6127 St Clair ave. Jer. Knaus, zastopnik, Člani se sprejemajo od 16. do 45 leta. Usmrtnlna $500 ali 1000 in $8.00 bcflnllke podpore na teden. Novovpisani član mora prinesti zdrav niike liste prvemn tajniku pred aejo, nakar se pošljejo vrhovnemu idrav-nlku; če ga ta potrdi,, drultvo prt prihodnji seji o njegovem sprejetju glasuje. Isto velja sa članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
1. avg. 13.
DR. "SLOVENIJA"
Ima svoje redne seje vsako prvo ne-, deljo v mesecu ob 2. url popoldne , v prostorih na 3044 St Clair ave. f Kdor lell lahko prlatopl bres da bi l bil pred meseoom dnlj upiaan. vstop-, nlna od 17—25. leta prosta od 25— : 30 let $1.00. Bolnllka podpora je $6.00 . na teden. Vpraiajte pri predsedniku , F. Spel ko, 3504 St. Clair ave. ali Fr.
Rusa, tajnik 6104 8t. Clair ave. Za ! brate kateri prltopajo Je zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
• 31. dec. 12.
2ALOBTNE MATERE B02JE Slov. mlad. sam. podp. drultvo
ima redne meeečne Seje vaako tretjo nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak pondeljek ob sedmih zvečer v veliki Knauaovi dvorani. — Predsednik Jok. , Sadar 1157 Norwood Rd. tajnik Jon. Glavič 1334 B. 55 St. načelnik F. H. Mrvar, 1361 B. 55 St Društvo sprejema osebe od 16. do 30. leta, in plačuje $6.00 bolnllke podpore. Udnlna znala 50c na mesec.	i. avg. 13.
SV. FRANČIIKA, it 66. K. J. S. K.
Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 E. 79 St Predsednik Bgldij Vrhovec 2562 E. 79 St; prvi tajnik Josip Perko, 6914 Grand ave.; zastopnik A. SuSterilč, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem priatopu.	L marc, 11
..... i ■ ■
SLOVENSKI SOKOL
telovadno in podporno drultvo
Ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 6131 SL Clair ave. ob 2. pop. Starosta Fraak Hočevar,; tajnik Fr. Hudovernlk 1243 B. 60 Bt; blagajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. Druitvenl zdravnik F. J, Kern.	l. Jan. 14.
SV. ALOJZIJA (Newburg)
Kranjeko elov. kat. podp. drultvo
Ima svoje redne mesečne sej« vsh-ko prvo nedeljo v mesecu v M. Plutovl dvorani na 3611 B. 81 "8t — Predsednik J. Vidmar 3566 E. 81 Bt, tajnik Joslj Trček 3596 E. 78 St 8. B., blagajnik Ant. Fortune 3593 K. ;#1 St 8. B.	l. jan. 14
anr.a mamic
[ ionsko sam. podporno drultvo
Ima redne meeečne seje vsak drugI 1 četrtek v mesecu v Knausovlh pro-r štorih ob 8. url zvečer. —^Predsednica Frančiška Lausche, 6121 St. Clair av*>; • podpredsednica Mary Grdlna 6025 8t. . Clair ave.; tajnica Fany Simončič 1170 B. 61 St.; blagajnlčarka Ma* Haffner; II. tajnica Franja Trbeinlk, zapisnlkarca Joelpina Jaklič; pomol, tajnica Terezija Vidmar, odbornlea Neilka Palčič. Nadsornl odbor: Ana ; Blatnik, Helena Mali Ana Skodlar. , Druitvenl zdravnik Dr. F. J. Kern.
19. marca 13.
SOKOL, tt. 62. S. D. P. Z.
Slov. teneko podp. drultvo
ima svoje redne mesečne seje vsak ' prvi torek v mesecu v Setnlkarjevih •
prostorih ob 8. url zvečer. — Staro-. stka Zofija Blrk, 6029 Glass ave.; . tajnica Mary Smock 1564 E. 41 8t. blagajnlca Mary Poznik 1259 E. 59 8t
L avg. 18
CLEVELAND9KE SLOVENKE ieneke podp. drultvo B. D. P. Z.
Imajo svoje redne mlečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Drultvo daje $7.00 bolnllke podpore na teden in $500.00 smrtnine. Slovenke se vabijo za pristop. — Marija Polončlč predsednica 8100 Union ave. Fmnči-ika Penko tajnica 3657 E. 81 Bt. Frančllka Juh blagajnlca 3533 E. 82
Street.	1. jaa. 13
1 '■" ■"■ 1 ................ "■' 1 1
COLLINWOODSKI SOKOL" Samostojno društvo
Ima svoje redne eeje vsako četrt« nedeljo v D. Staniiičevl dvorani, eedaj Joe. Gornik na Calcutta »ve. Odborniki eo: F. Velkavrh starosta, Vinko Starman tajnik, Kr. Mandel blagajnik. Ant Dolinar Zapisnikar, M. In t i bar dr. sastognlk.
Drultvo je, fikJeniH^ na opuwii
(Spisal Iv. Bal oh.)
0 gospodu graščakui so iizkii ljudje, da jc ču<te~n človek. Graščina njegova je ležala bi»zu trga, toda kar je bilo mlajših tr-žanov, so gospoda graščaka — taloo so iga imenovali — poznali le po imenu. Zapustil ni svojega grada in svojih posestev, da bi stopi! med domače ljudi, £e wliko let in če je imel v mestu kak nujen opravek, tedaj je .šel ponoči z vozom fkozi trg v mesto in ponoči zopet nazaj. Odtujil se je ljudem, med katerimi je zrasel, popolnoma, ljudje se zanj niso zmenili, in 6? je kdaj slučajno prišel pogovor na grajskega gospoda, tedaj so rekli starejši, da je mož nesrečen, drugi pa, da je čuden človek.
In vendar gospod graščak ni bil tak čudak, kakor so sodili iljudje. Njegovi posli v gradu, ki so ga dobro poznali, .so drugače mislili o svojem gospo-dar ju. Vedeli so, da je igiospoti včasrh res pust, dolgočasen, sam zase, da z nikomer govoriti ne mara, da še ne odzdravi, poznadi so ga tudi od druge strani: bil ji dobrega srca do svojih poslov, nikdar ni nikomur rekel žal Ibesede in o Novem k'tu je vse posle obdaril z bogatimi darili. Kadar so pa prišli njegovi časi — kot so rekli posli — takrat je pa dejala grajska hišinja, ki je bila pri gradu že nad petdeset let ter vedela *a vse že davno minule in pozabljene grajske zadeve, naj puste vsi posli in delavci gospoda pri miru. ker so bolni... Drugače pa so ga vsi spoštovali in ljubili, ker je bil natančen kakor ura, včasih s svojimi delavci in posli - celo prijazen in Ijttbezniiv
mirno v gradu naprej dnev!,
meseci in leta.	,
Včasih pa ni bilo tako. Po smrti svojih starišev, ki so dosegli lepo število let, je ostal graščak sam na svoj.Mn posestvu dokaj časa. Spoznal je pa, da tako naprej ne more iti, da 1 potrebuje nadomestila za svojo mater. Težko se mu je bilo odločiti, ker je le malo hodil med svet. Vedel jfe pač, da -jivi na sosednjem gradu prijatelj, njegovega očeta, ki ima dve hčeri. Posestvo je bilo sicer lepo, toda zadolženo, in ko bi poprosil za n:ko en>; izmed hčera, bi mu gotovo njegov sosed izpolnil željo. Bilo je v na* vadi, da sta si oba soseda ob začetku .leta menjala posete. In to priliko je porabil grafiki gospod, da je po-ovinkih vprašal soseda, ali bi bilo nfqgoče. Dobil je najprijaznejši odgovor. Par tednov pozneje je pripeljal njegov sosed v posete svojo mlajšo hčer. Hitro so se dogovorili in poroka je bila v par tednih. Nevesta, ki je bila dosti mlajša, kakor ženin, je bila izredne lepot?. Vzgojena v mestnem zavodu in navajena mestnega šumnega življenja, se je težko privadila samote, ozkega obzorja na starih graščinskih tleh. Zdelo se ji je spočetka, da je zaprta kot ptica \ kletki, toda udafa se je, tembolj, ker je vedela, da bo rešila svojega očeta...
Mirno je preteklo prvih pet mesecev. Vsakdo bi sodil, da vlada med obema grajskima najlepše življenje: toda ni bilo tako.. Njej se je zahrepenelo po mestnem življenju.
Prišle so počitnice. V graščino so prišli za več tednov otroci njenega brata in ž njimi njihov učitelj in odgojitelj.
To je bilo življenja in vrvenja v nekdaj tako mrtvih prostorih. Otroci so skakali po grajskih dvoriih in kričali, da so po^Ii že komaj čakali, da bi minile počitnice, salonu in na verandi se ji* glasil glasovir, doneto petje in elegičnih citer je donel mili glas v tiho, temno noč...
živite sami na svojem posestvu. Skoro si ne upam pred
Vas stopiti s pravim svojim imenom, ker sem kriva Vašega j in svojega gorja;.. Toda sedaj,, ko so šteti moji dnevi, ne moje ure, sedaj, ko mi je, kot upam, odpustilo nebo — prosim milosti še pri Vas — za nesrečno Vašo soprogo Mery. Mladost me je zapeljala. Do-lični nesrečni človek —• imena ne imenujem — je zapravil moje — ne, Vaše premoženje ter mene in moje —1 Va«e dete prepustil največji bedi. Mislila s-.ni neštetokrat že prositi mi-.« sti, da 6i bila zavržena, me je ukrotila. Sedaj pa, ko stojim pred pragom večnosti, sedaj ko sem dovolj trpela za svoje zmote, Vas« prosim milosti ne zase, ampak za svoje dete, Skrbite zanjo, da lakote ne umrje. Usmiljenje! — Nesrečna Mery."
* iDodan je bil natančen naslov.
Odkar je minul tisti nesrečni lov, ni bil še nikdar grajski gospod tako razburjen, kot po tem pismu. Odklonil jc vsa* sprejem za dva dni.
Mislil je in mislil. .. Odločil se je. Pozval je svojega pravnega zastopnika, nakazal mu večjo - voto ter mu ukazal, naj se takoj napoti v daljno Švico ter naj reši, če ni' nje, pa vsaj njeno dete.
Tiste dni je bil grajski gospod nenavadno živahen in razburjen in tudi prijazen.
Pričakoval je poročila vsaki dan, vsako uro. Zopet se bo začelo 'življenje v hiši, vse bo piczablje.no. odpuščeno in videl bo zopet v očesu otrok* svoje — Mery.
Igrali so kot po navadi tarok po obedu. Grajski gospod je imel srečo. Dobil je karte, ket še morda nikdar v svojem ii vi juliju. Sam sebi se je čudil. Tajnik in gozdar sta se že veselila njegovega uspeha ter niti v naprej čestitala.
Gospod šef je napovedal pa-gat ultimo.
KADAR POŠILJATE
denar po Ameriki, priditi k nam, ker imamo money ordere od American Express kompamje na razpolago.
Za lepe tiskovine
*
. . - ■
vprašajte za cene in blago, in videli bode-te da bodete s ceno in blagom zadovoljni.
Kadar potrebujete
oglas, da bi povečali in priporočili svojo trgovino rojakom, pridite k nam in zadovoljni bodete.
'	•	.v
Kadar bi pa radi
brali lepe povesti, podučne članke in vse svetovne novice, tedaj se naročite na list
• • &
"Clevelandska Amerika",
6119 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO
Bilo je ravno sredi igre.
T:daj prinese pismonoša nujen brzojav. Graščak je bil
vzradeščen, ker je vedel, kaj ga čaka. Njegova ihči fl>o došla in zopet bo videl njene oči...
Bil je nenavadno raiztnirjeh
Ukazal je. naj se zanimiva igra dokonča, potem se pa gospoda za pet minut odstranita ter se zopet nazaj vrneta.
Tq pot pa je imel grajski gospod izredno nesrečo. Vse je izgubil: igro in ultimo. Razburjen je vrgel karte po mizi ter še enkrat velel, naj se oba vrneta čez pet minut nazaj. Tajnik in gozdar sta šla v stransko sobo ter tani pušila smodke.
Graščak je odprl brzojav ter čital:
Prepozno došel. Hči se j 2 vsled bede na grobu matere ustrelila, -t-*'Pravni izastopnik. 1
Brzojavka mu je padla iz rok.
Streslo ga je po celem telesu Zagrabil je čašo vina in v hipu izpil.--
Nekaj težkega je padlo v obednici na tla. Tajnik* in gozdar sta skočila v sobo. Graščak je ležal mrtem na tleh. Igral je po*lednjikrat tarok — ultimo.
Zadela ga je kap. #
i........ ..i, .h i i i
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
B. F. PRIHODA
se priporoča Slovencem v vezavo vnko-vrstnih knjig, poitb-no pripovestnih in raafciih. Lično delo, nizke cene. fT 0 W
Naročila ip^j«w
CLEV. AMERIKA,
1119 8T. CLAIR AVE.
7--i—:—-
Tisoč« in tisoče rojakov be-
Vse je pelo, otroci. grajska gospa, gospod in učitelj. Se nikdar ni bil graščak tako vesel življenja kot takrat. Gospa pa je postajala vedno bolj tiha in otožna.--
Za neko soboto je bil sklican grajski lov. Graščak sam sicer ni bil lovec, toda ustregel je tvojim sosedom in prijateljem, da se ima vršiti v njegovih gozdovih velik lov cele tri dni in se zaključi z velikim obedom.
Lov se je vršil in trajal že dva dni. Tedaj se je nenadoma raznesla vest, da so gospa odpotovali. Zakaj in kuni, tega ni vedel nihče.
Ko je povedala hišinja gospodu, da so gospa odšli v mesto, ni spočetka nič slabega mislil, toda ko je pristavila hišinja ibesede: "In tisti učitelj je šel tudi" — tedaj...
Bilo je ravno pred skupnim obedom. Obed je bil odpovedan in vsi gostje so se razšli. -Tisti v »čer je slonel grajski gospod do polnoči mm in till pri svoji pisalni mizi. Pregledal je Avojo blagajno. Izginile so vse dragocenosti in ves razpoložljiv denar. ---
Več kot štirinajst dni po tem dogodku ni videl grajskega gospoda nihče, razven zveste hi-šinje. Tudi 'ž njo ni o tej za-devi spregovoril gospod besede. Oba sta se razumela in molčala. Ko so se pa pomirili živci, tedaj je naročil svojemu pravnemii.izastopniku, naj izve, če mogoče, .saj za sled za njo. Čakal je odgovora, toda ni ga bilo. Od nikodier nobenega glasu/
In tedaj so se pričeli tisti vsakdanjo dnevi z istimi sprehodi in tarokom.
In tako so tekli dnevi, meseci in leta... Gospod je po-abil na vse, tudi na svojo mladost. Venec sivih las je krasil njegovo glavo.
Bilo je nekega dne, ko mt» pismonoša prinese pismo brez ^namke, iTajnika slučajito ni >ilo d»Qfna. tedaj je sam odprl pismo, misleč, da je gotovo pismo kakega . reveža. Pismo Je bilo slabo oka no di pa ie ko-
Posebno sta to poznala njegova dva najožja prijatelja, če smemo tako reči, č-prav sta bila njegova podložna služabni ka. To sta bila njegov zasebni tajnik in njegov gozdni oskrbnik. S tema dvema je grajski gospod veliko let občeval naj. več. Njegov zasefoni tajnik je bil vptekojen nižji uradnik, mož sam zas:. ki je užival malo pokojnino, v gradu pa imel poleg plače še stanovanje in hrano ter bil pri svojem gospodu popolnoma zadovoljen. Njego-vo opravilo je bilo, da je svojemu šefu vodil korespondenco, ki pa ni bila velika, posebno pa da mnn j; slednji dan čital iz knjig in časopisov. Graščina sama je imela lepo, starodavno knjižnico, graščak pa je bil naročen ntfTnnogo domačih in tujih časopisov. Slednji dan mu je čital njegov tajnik skioro dve uri njegov dnevnik od začetka do konca, graščak, graščak pa je sedel v svojem naslanjaču, pušil iz svoje dragocene pipe, poslušal in delal meti čitanjem razne opazke. To se je vršilo redoma; kadar je bilo grašča-ku dosti, pa je odslovil tajnika. Gozdni oskrbnik pa je skrbel za lepa pota po grajskih gozdovih, po katerih se je gospod sprehajal dan za dnem, najemal in plačeval delavce, ki «o -sekali v gozdu les ter gledal, da se v gozdu ni delala škoda. Bil je precej iziobražen i.n v svoji stroki popolnoma doma. Živel je v stari lovski hiši sam s svojo soprogo 'že dolgo vrsto let tier užival popolno zaupanje svojega gospodarja. Ti trije: grajski gospod, njegov tajnik in gozdarski oskrbnik so torej med seboj občevali ožje, kakor z drugimi, Četudi so bili drugače različni po izobrazfbi in premoženju. Vsak popoldan namreč po obedu sta prišla v grajsko obednico tajnik in gozdar k gospodu na tarok. Sicer nista bila posebna prijate-ljaf igre. toda ker sta vedeJa, da napravija to posebno veselje 1 gospodu, da je to edina njegova zabava in raztres. tedaj : ■sta rade volje ustregla svojemu šefitr. Dobiček ali sguba sta zna- i šala vselej le par vinarjev; si- i cer je pa obema bila na razpo-lagp pijača in smodke. da sta i to žrtev oba gosta rada doprinesla. Graščak je imel poseben užitek,'če je komu pagata vzel ali če tra ie sam napflvedal 7a-1
llZHAJA V TOREK IN PKTCK. >
h	x a k oč k in a
'JBii AJMMNpilwi	im •
HL Evropo
Z* Cl.~in«d popiti .............. »2.80
I Vm J»i»ma, rfopwi in d«mr n^J i* p«»Aiy» na:
KLEVELANOSKA AMERIKA,
¥ tilt st, CLA« AVE. N. E. Bfe CLEVELAND. O._
HdWARD 1<ALISH. Publiaher. L0TTIS jr. fine, Editor.
[[bspti ivsdays and fridays.
■i"— 7T, ■ J Hemi! l>y 1.1.0U0 CUo\epUita (K raiser«) in itjfecitv • i ('Wttl nd and clacwhcrr. Ad-er. B^Ljfrhtcw on rrijuawt. ^ ^ ^ ^ ^ ^
tel. cuv. winciton 16»
ml IIUKTIK iNS/EUnMBI
Ifl- iJFKJW'ilfr ""JUWfl/nbTJBj
p ftdtmrt a« Ift-nril-cl"! matter January Hbl ItOO. at the poet ofllM at Cleveland, O. H&arthc Act of &4atch S,	.-.,; ,
Bo 37 Fri7Aprl 4'i3 Vol VI.
HP——------■ ■.!■■- I .1
En milijon.
IV ttfkeni tijiem goždu so se Blcega prijeinegd dneva dobili Bije potniki; neki idealist, op* ■tnist in pesimist. Dan je bil in ker so že dolgo hodili, B bili seveda trudni. Vlegli so B V hladno travo, ob mirnem. Bebinetn potočku. S svežo vo-B; so si ga .-rili vroča grla, la-Koto so pa tolažili t jagodami, Hfttrih je »bilo.polno okoli njih. ■li trije so bili siromaki. I "Ah. svet, kako si krasen!" BncUkne ideal h t. ;
HKvet postaja lepši z vsakim Krom,'' pravi optimist.
Bvet je popolen povsod, ka-B človek ne pride s svojimi . Bsmodartjnmi," pravi pesi- |
■In tako so »e pogovarjali o , p|i, o svetovnih napakah li. 1 s. ^Bktah, prepirali so se, in Hii so i m Iti tako različna ihtte- j Ba, vendar v eni točki to se B&trlnjali, namreč, da bi bili Bhtadi bogati.»»*
ifčt bi ime! jaz denar, veliko , Bpirja, en milijon," tako so ^Bovorilis nakar 40 obmolk-
■ekaj šuinlja vr vejah , in iz sence stopi kra-:a med počivajoče |
Dopisi
__ .
mišijeval sem tudi o krivio»4i. ki so se godile posameznici članom pri drugih slovenskih organizacijah po Ameriki. Le \r mislite na triletne boje pri KPKJ, kjer je samo ošabnost enega človeka odločila Jednot-ni d<>m, radičesar, so se potem metali iz Jednote člani, ki ni-r hoteli poslušati krivih del rtdlw>ra. In dic.kler bo stalo to zidovje bodejo dokazi krivice gl. odbora. In ali ste vi v Chicagi kaj drugače nameravali. Molčali .*te na konvenciji ^a Jednotni dom, potem pa takoj na delo, ker ste mislili, da •mate proste -nt ke, toda Cleveland*,ka društva »o vam načrt pr.križala, da ste se ustrašili uspeha. In kako je ravnalo glasilo obeh Jednot, ko se je slo za dom? Olia glasila sta pisala samo to, kar je prijalo gl. od-'>Oru, vse drugo je šlio pa v koš. To e ravi, da je pri bratskih organizacijah enakopravnost 1 Ni čuda potem, če se morajo člani posluževati drngih časo-. pispv, ko jim lastno glasilo, ka-. ter:;ga plačujejm s svojimi de-I narji, ne da prostora. Ali ste že kdaj priobčili kako resolucijo ' j ali protest, s katerim se vi ne j strinjate, Ali niso člani prisi-l j 1 jeni brati Ust, ker jih držite da jvr-t in govorke: Tako narl
I. --' I
»rostite, gospod," je rekla - kajti res je bila vila, jj$r teško dobite samotno D v gozdu. "Slišale tem »ogovore. Ive žal da pist? ali. kaj bi naredili t deli, če bi ga imelit Jaz sem ienskega spola, in seveda edna, kakor v»e Eve, to-i rada vedela, kaj bi1 vi ogati ljudje naredili. Se-»rez vzroka mi ovojih želj «e bodete razložili, zato >a pri-pravljeria, da svojo' ednest drago plačam. Za »e me vile ne zmenimo ker nima za nas prav no-veljave, in raditega vata izplačam en milijon do , toda samo enemu, ti-ki bo dal najbolj parne-
I ije potniki ostrmijo in po-sačne fpsimist: "Da imam lilijon, bi se sicer ne imel , ker meni je takrat do-kadar mi je slabo. Radi te« i moral skušati denar ka-bitro mogoče zap«iviti, in na tak način, da bi »e la-nad človeško it,* umnost ji in bi jpri tem lahko doka-ia ljudje ne zaslužijo Jo ker j?h ne znajo ceniti.'' 1 kaj i>i ti naredil?" vpra la nervozno.
fekaj bolje," odvrne cpti-"Milijon dolarjev bi tako sil, da'bifoilo veliko stev!lo Isreč dih. Vsdi ljudij se 1 milijonom seveda ne mo-tadovoljiti, in raditega hi \ posiusiti kolikor največ osrečiti."
n kaj ^a ti misliš ?" ga pre-vila.
H bi razdelil milijon." pra* ptimist, "med štrajkujoče |*rje ^ot napitnino s porn. da^ morajo pričeti to-7t delom, in potem hi l>ili Hakarji zadovoljni, jaz. lastil pci hotelov, gostje in policija/ ■ Bp^no {»ogleda vila seda, na
ste ničesar?"
-IVlga gospodični", r^e
dealist, "jar sem ideakn Jlo-vek."
"Vem", odvrne vila, "ali i-\ imate ideale?"
"Milijon dolarjev je krawn ideal."
"Tudi jaz mislim tako." se smeje vila, "in če bi inveli milijon dolarjev, kaj bi narediti z njim?"
"Nič." odvrne idealist.
In vila mu je dala mil'jou. ker ie bila z njegovim odgovorom najbolj zadovoljna. ♦ * ♦
Odgovor idealista je jwHtid plačilo. Ali je res ali ne, da ne bi naredil z milijonom ničesai, c tem se ne moremo prepirati. Vsak človek čuti pritisk dela v sebi, milijonar nič manj kot Mfomak.
In da se vprašanja o milijo1 ni h večkrat ponavljajo, nam priča ona newyorska učiteljica, ki je svojim učencem stavila vprašanja: "Kaj bi nare lil, č bi b«l milijonar?"
Vsak izmed dečkov je moral kratko in točno odgovoriti^ in iz teh cdgOvor^ov vidlmoi kai se rodi v otročjih glavah glede milijona. Milijon dolarje*' v j naju1>ožncjšem nčwyorškem <>- ' kraju I
Najprvo je to S t rasna svota denarja, več kot; si mtere kdo predstavljati. Da. pa šo V^rtdar tudi multi-milijoharji. Da, milijon, otrqci dobrp vedo, da a« piše z številko 1 in s šestimi ničlami.	,
1 v	.	1 ,''*<» Jf '
Milijon, to je veliko, ve||ko. KcJor ima milijon, je milijonar. Morgan, 'Rdfektfeller, Goutd, Vaivderbift in taki lju dje nLso tnilijoharjiVza fije je :n milijon taka bagatela, kakor nam za dolar. I11 kdor ima v ubožnem delu mesta New York desettiso& dolarjev na banki, ta je milijonar. Otroci so sledeče odgovarjali: Če bi jaz imel milijon, bi si ku>pil hišo, kjer bi bilo toliko sob, da bi imel posebej za ^be spaln^o, jedilnico in igralnico,
jaz bi si kupil bairicd, bi . se c|al izvoliti za bančnega pred-'rfedftikii in Vlekel bi veliko plačo. ,
Jaz bi stanoval ne peti ave- j niji, kilp/il palačo in dva avtomobila.	f j Jaz bi si kupil velik parnik in ; liji se dal izvoliti za majorja. , j Jaz bi šel vsak v.čer v gleda-Hšče ' s premikajočimi slikami, j
Jaz bi pogostil vse delavce ir. ustanovil šole za njih otroke. , Jaz bi kupil podzemeljsko že- 1 Jejmipp in dvignil ceno na dp- 1 set centov.	<
•-I'Tako. -so odgovarjali otroci | glede milijona., Pa kdo ,ve! , M ar si kak siromak je v tej de- | želi, kjer je vse mogoče, po- ( stal čez noč milijonar.	|
'1 c
1 , j !;--- ,
1
' ' • • • < Nadaljevanje iz prve strani.
. pišt tega, kar vsem Članom
■ uRaja. pa le to, kar ugaja
peščici zgagarjev, V njem be-. remo vsakdanje napade na trgovce, obrekljive dopise brez podpisa, in vse to se godi v glasilu, ki jc "narodno"!!! Zadnji dopis se očividno norčuje tudi iz vere! Norčuje se iz elev. Slovencev, ki htodijo v cerkev r Ail ni to očitno in nesramno' kršenje Jednotnih pravil, v ka-j terih j-e govori, da mora biti vera vsakemu za se ohranjena, da se ne sme vtikati v Jednotno politiko??? Ali ni nesramno od glasila S.N.P.J., ker se norčuje iz ^Clevelandčanov, ki so opravili svoje velikonočno opravilo v cerkvi. Do 5000 oseb je bilo na praznike v cerkvi, in teh 5000 rseb je napadlo glasilo SNPJ'z dopisom iz Cleve-landa brez podplisa! Tako se »e-je v Jednotne vrMe sovraštvo in prepir, vlači se v bratsko organizacijo plevel in ljulika, glasilo postaja proti-versko, s Či-mur je piopolnoma zgrešilo glavno nalogo, podučevati brate o slogi in bratski organizaciji, o napredku slov. naroda in ga učiti, kako naj se rav na. Toda vsa ta javna kršenja Jednotnih pravil urednika ne 'bodejo fbacili iz Jednote,
In nadalje, ali ste že pozabili, kako so delegat je, ki so se vrnili iz konvencije, vam dokaza li politiko. Jaz nisem začel prvi pisariti, pač pa sem se nau- ' čil od drugih, in vi ste se krive spoznali. Društvu Primož Trubar se tiajuljudneje zahvalju jem, ker tako odiečno zahteva ■ pravico radi izločenja. Gradi-s ar j ti pa svetujem, da naj opu- ' sti misel, da bi ihodil razlagat društvu Primož Trubar moje 1 dopise, ker mu zna sice-r posta- < ti vroče, ker društvo ima le 1 tri člane take pameti kot je ] Kužnik in Gradišar. Kužnlka < naj izločitev tudi malo zanima, pazi naj na sebe, da že enkrat s veje poravna, saj ve kaj. Ce j bo treba, se še vidimo.
Anton Grdina. J
1
Cleveland, O. Po dolgem, večletnem zimskem spanju so
se prebudili rojaki v -prvi spomladi ter otvcrili 1. marca svojo lastnor trgovino živil* V do-lio spanje pravičnega jih je zazibal demon, ki se je pojavil na vseli straneh nesloge neizkušenega delavstva, katerega je usoda "s trebuhom za kru-focfm" prinesla v obljubljeno deželo — zlato Ameriko. Do-motožje se je pojavljalo pri naših pKdnaseljencih. Pozabili smo poznejše čase svoje trpljenje v vosclih družbah,, društvenih veselicah in raznovrstnih predstavah. Samo enega nismo mogli pozabiti, in to je — p^o-kletstvo v potu svojega obraza ____
Sprva smo mislili, da mora tako biti in tako ostati, ker so nas razni Hementi silili do tega. A časi se menjavajo. Medtem ko teče nekaterim pot po licu za" obstanek i 11 boj za napredek, razvidi tekom časa, da kljub svojemu naporu in trudu ni druzega kot pahljača raznih mogotcev, pred katerimi h
tre»l>a včasih vreči na kolena in prositi kos kruha, ka terega si jim napekel ob času žetve proti malenkostni odškodnini.
Prebrali smo v poeziji ja-ijyode "Vodflfkovega vehca' : Po^je, vincgrad|, ruda, morje, zemlja, kupčija tebe rede! Stvarnica vse ti ponudi, jemat le od nje ne zamudi!" Rojaki oprimimo se zadnjega stavka. Zberimo zopet venec skupaj, ki se je v raznih okoliščinah zgubil pri posameznih v tujini, da laihko v kratkem napravimo skupen koncert in zapojemo: "Vstajenja tvojga danes je 1 dan!"
Prvega marca smo otvorili prvo trgovino po daljšem trudu in požrtvovalnosti samih 1 sebe. Ure, ki so nam bile od-! ločene k počitku smo posvetili
>	boju nočnim piratom, da se je ■ usidrala prva rešilna ladija v
•	elevelandskih Benetkah na — - St. Clairu.
; Dne t. aprila je bila otvor-
>	jena prva podružnica v žužem-t bergu, ki bo čuvala napad na
*	jugu. V kratkem se obetajo a zaveznice še na drugih straneh, i. Za otvoritev so odstranjene!
Susie, Wyoming. Cenjen1 g, urednik, prosim mal prostorček v vašem listu, da se tudi jaz izpoveni za Velikoncč. Imam nekaj grehov in vest me peče. Pri nas je res mala "kempa", pa veli«« ljudij ima mo v njej. Nekaj je slovenskih družin, večinoma so pa Japonci. Kar se tiče delavskih razmer, so še popolnoma dobre-. Hvala Bogu, 40 danski post smo srečno prestali in obhajan s|no veselo alelujo, če prav za pečjo, ker gospod sneg nas prav rad obiskuje, in njegova soproga gospa sapa pridno z njim pleše. No pa večinoma gospod sneg nima časa, da bi padel na tla. k* r iga že soproga čez hrib odnese. Jeza nas pa ima, ker se moramo še vedno k peči stiskati, dasi hi bilo Ije zunaj na prostem se greti, kjer je sveži zrak.
Tukaj imamo tucji eiuega štu-diranega človeka, Slovenca z modrimi brkami, ki se pa kmalu preseli za svojo ženo v Evanston.
Po drugih krajih mogoče že drevje zeleni, tu pa imamo rožo divji pelin, ki cvete po zimi in po letu. Prepričan sem, da ni lepše rože na celem svetu kot je žlahtni wyominski divji pelin. Mi smo.že tako privajeni tukaj kakor lisice v brlogu. Delati se pa mora prav pridno, posebno če si hoče kdo počitnice vzeti.
S tem sem povedal vse. K|ar me je težilo. Pozdravljam vas prav lepo, v-ain želim mnogo i».«peha in obilo dobrih naročnikov. S pozdravom vaš A. Klobučar, Box 6, . # Susie, Wyyo.
Pueblo, Colo. Cenjeno uredništvo Cl. Amerike. Samo malo prostora prosim v vašem priljubljenem listu. Rad bi nekoliko omenil o naši hriboviti Co-loradi. Kar sie> tiče dela, gre še precej dobro, po nekaterih krajih so'' začeli osemttrno delo, pa vseeno je plača kakor je bila prej. Ali v tukajšnji "čišarni" pa bi moral človek delati skoro noč in »dan. Kar po 1J ur je delo. Edino, kar je ddbro, da so plačo priboljšali on»m, ki so malo zaslužili, in sicer dva oenta na uro.
Podporna društva 30 vsa dobra. Omeniti moram posebno dr. sv. Jožefa, ki je;30. marca praznovalo slavno dvajsetletnico svojega 0bstan)cs: Ravno i na belo nedeljo se je vršila jakoJ
DESET ZAUOVEDIJ ZA JUGOSLOVANE.
1.	Slovenci. Hrvatje in Srbi so eden narod s tremi imeni.
2.	Ne delaj med njimi nesloge. ker samo v slogi in jedin-stvu Slovencev, Hrvatov in Srbov je naša narodna rešitev.
3.	Spominjaj se vedno, da si kot Slovenec, Hrvat a-li Srb vejica velikega slovanskega dreve«a.
4.	Izpove j -vselej odkrito in brez "Strahu, da si Slovenec, Hrvat ali Srb.
5.	Ponašaj se s tem, da imaš dvanajst milijonov slovenskih. hrvatskih in srbskih bratov, ter da si Slovan, katerih je nad stošestdeset milijonov.
6.	Imej pred očmi, da so ti Bulgari, Čehi, Rusi, Poljaki bratje, in ponašaj sc z njimi.
7.	Imej, v mislih, da j?< naša domovina lepa in velika, toda razdeljena. Spomin na slavno preteklost tvoje domovine, naj te bodri v delu *a njeno bodočnost.
8.	Ne ponižfiij se pred niko-tir in ne zataji svojega rodu.
9.	Narodni ponos in narodna čast naj ti bo nad -vsem drugim* Svoji narodnosti daj vedno ' prednost, spoštuj tuje, ali s svojim se diči.
'io. Vedi, da si z brati vezan po vezeh krvi in jezika, do-čim j* vera stvar tvoje vesti. Imej vedno pred očrni, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi en narod.
0-
33 kmetov in 4 duhovniki pred sodnijo.
V Varšavi je pričel proces proti 37 osebam, med temi je 33 kmetov in 4 duhovniki, in sicer radi nemirov v kriju Blonje. Tam je - namreč verSka sekta Marianitov, ki se je po-lastilarerkve m pregnala župnika iz farovia. Na to sc je vzdignilo proti sekti Marianitov okoli 4000 kmetov, ki so hoteli dati župniku naizaj žup-nišoe. Prišlo je med nekaterimi do pretepa in poboja; kakih 20 oseb je bilo ranjenih, ena ' ubita. Radi tega se vrši raz-1 prava.
Najboljši naročnik Je oni, ki vestno vselej pfs ves
m .ilrLfirrt^J J_lt_J__	vsrlc i
Delavci za šumo
• ' ' '- j ' : -
POZOR!--
ICdor želi dola v farni, naj se oglati pri m«ni
* • ' V '
in dobi vsa natančna pojasnila. Dobra razmere, ugodna plača in delo stalno sa več let
JOHN MODIC,
,
CLEVELAND) OHIO
■■ J. S. Jabiooski,
' BDH SLOVENSKI
: I	FOTOGRAF.
; 'V*
" 1	6182 8T CLAIR AVE. N. E.
1 Izdeluje slike za ženitb* in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
1	1--
Najooljša SUnrensko-angleška slovnici.
Prirejena m slovenski narod, • sodelovanjem Te« > strokovnjakov, Je saložila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt SL, New York, N. Y. Cena ▼ platnu Temi >1*
- 1 __________________!_______!J!UL_____■gjggg^H'WW^qqggaWMBg^g^HffaB^
1	11-	1-n ♦
e tr ob U f ^ 'IC j e r i h o n s k i m i tromba-11 mi. Zajamčen je prostor, c*kr-a bljena oprava, flnancijelne te-!- žave so pa po zavednih rojakih ugodno rešene. Ddavci, tovari-z si, »so se prijavili, da za slučaj v primankljaja prihitijo na pomoč
-	s teško, a častno prisluženimi e denarji, in sicer dva meseca . brez obrestij. Za svojo požrt-r vovalnost ne zahtevajo niče-31 sar druzega, nego da stopiš »J v skupno armado boja za ob-i staničk. Venec zmage pa polo-, žimo skfipno na oltar delav 3 stva,
1 Razumno pa je pri tem, da . ne moremo delati hipnih čude-
>	zev, kakor tega ne bodejo mo-) gli dolgo delati nasprotniki, če-
>	ravno so bili svoječa.-mo mo-i derni svetniki. In ker so nam
-	nasprotniki obljubili v slučaju
-	propada "Todten Marsch" ; bnezplačno, smo pa mi najeli ) ob priliki otvoritve podružnice . v 2užembergu /a isto ceno koračnico: "Naprej, zastave sla-
. vel" Tako se je naredila pri-
>	merna podoknica novi zaro-i čenki v Žuzemlbergiu.
Za vsa natančna pojasnila se ■ obrnite na odbor, ki zboruj* vsak torek od & do 10. ure zvečer v K na ti sovi dvorani.
Članom Zveze priporočamo, da polnoštevilno zahajajo v-a-ko tretjo nedeljo k zvezinitn sejam, kjer se jim prečitajo natančno računi o zvezinetn poslovanju. Na sejali ste opravičeni do temeljitih pritožb gle» de poslovanja, da se ognemo nepotrebnega govoričenja v prodaj akni škili prostorih. Kpr so uslužbenci po večini iz naši. sredine, upamo o njih, da po najboljši zmožnosti in enakopravnosti postrežejo odjemalcem. za kar se jim plača po delu. Agitirajte pridno med de- < lavci. da že letos z veseljem praznujemo prvi majnik nove dobe.	Zapisnikar.
tnanje vlada tudi *a novo drnll štvo "Mladi Slovenci ', h kateremu društvu rojaki ; obilno 11 pristopajo.
Vnime imamo tako dobro ka- I kor božiču. Snega smo prav I dosti imeli, tako da se prav nič I ne pripravljamo na spomla- I danske dneve. Konečno poz- I dravljam vse naše naročnike, vrlennt listu pa želim mnogo uspeha.	L. Vidmar.
-o-
PESEM "URA.	j
Bas:	1
Ptvabi mvas, oj, mili bratje, i Nie v divji boj, le »v mirni j zbor,	j
Vi ste nocoj nam dragi sva- * tje,	j
A nas je mnogoglasen kor. j .' . , - t Alt:	i
Kar ti nam poješ, pevec
sladki,	^
Kaj pesem tvoja nam je mar! i Znabiti, da se v pesmi gladki j Zakriva m^ogo nam prevar! j
Sopran in Tenor:
In vendar vaju "Lire" petje j Zdi nama se tako lepo. Goric je naših prvo cvetje: ! Tako le "Lirjani" pojo!
Cetverospev: ' Saj res« naj poje naša "Lira", ! Naj blaži um nam iti srce, ; Krog "Lire" naj *e pevec « zbijat
I'll v p^tju zabi naj gorje! ! Zbor:-
Mi peli bomo skupno pesni ; Ob žalnih in veselilh dneh, j Naj-pridejo nam dnevi resni: j MH pojemo za jok in smeh. j Rev. And. Smrekar. ]
I I 1 141/ V _//^^s,	I
111	t-7 j^m. v
1__/ £\	F»aj|iipelnejie I
Vsakdo k,di f'wTf^A	« k« NEBO H^^sUrLlii- I w dobrc- I
10 o Sc. fNEBOl
I ff - _fjr	I
Vsak prodajalec proda I nffl/^fc^nG^J^jlJ	P 1760 H I
vsak dan več NEBO ImBLJ1!	Jgj I
cigarct. ^raP^KHWM	VHlJj/ I
_ IBIF 11 n ~ -~tts—f — -I	:
KDOR HOČE DELA	j
ST Veliki Slo« enako - Analeiki ToluaA "VI	|
d« K bo lahko In hitro brtu uMtelja prlu«l »nglcMt«. Kajla« ohm** fllor.	*
•o*l ruioforM vMhdn»io potrebo, n Todila ta angl. pl»aro, aplaov*o|c	3
angleikth plaem In fc.ko m uoatan« ameiihanakl drinvljaa. Vrhutega kixHf*	'
Ima doadaJ največji «1ot, aagl. In angl. »lo*. alovar. Knjiga trdo In okaaao v	j platnu Tcaana (nad 43U atranl) stane S3 00iu *c dobi pri:
V. J. KUBELKA, W t, MS St, De« Y«rt. It 1.	|
ttdtflo In oajTdf« aaloiaUtro Hov. angt. In ra«nl)» Mot. k^J g. Pilit« pomnik.	\
fine pijače.
Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste^ Mi žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom, ker «icer vam vrnemo denar. 'Poskusite samo enkrat, in zadovoljni bodete.
^prejemamo vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust:
NIZKE CENE.
Najboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodom $13.50
Drcžnik. finega okusa, 5 galon s sodom.....$13.50
Najboljša' domača slivovka, 5 galon s sodom $13.50 Naibotje rudeče žganje, 5 galon s sodom ,...$12.25
Pravi rumr 5 galon 3 sodom . ........... .$12.50
Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50
VINA:
Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00
Belo naravno domače vino, 50 galon v sodu $30.00 Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.00
Ako zeli kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj niso označene, naj se obrne na nas, k4r imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številna naročila.
Prva Hlovenakn družba
i OHIO 1RANDY DISTILLING *
6102—04 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND. OHIO.
' ' ' ' ; ' ■ V ' "
Predsednik: JOHN GORNIK,, ,«105 St. Clair Arenue. P Podpredsednik: MARTIN COLABIC, 1188 B. 61st Bt | Tajnik: PRANK HUDOVBRNIK, 1243 B. 60tb Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 Baat BSth Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVBC. €424 Spllker Av«nue. I Nadzorniku ANTON 0*T£R, «080 Bt Clair Ave,; FRANK tORIO. 186b Eaat 55th »t; MIHABL WINTER, «030 tet. Clair Avenue. .	JOHN MAJZELJ, «128 Olaaa Arenue.	...
■	Porotniki-j ANT. AHOIN. «218 St. Clair Ava.; FR. 4IBERT, 6124 Olaaa Ave.
■	Pooblafttenec: ANTON ORDINA, 6127 St. Clair Arenue.
■	Vrhovni [zdravnik: J. M. SELIftKAR, 6127 St. Clair Avenue.
■	Vsi donosi in drage uradne atvari. naj ae pošiljajo na glavnega tajnika, K' J denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika.
1	/ Zveslno glaeilo , "CLEVELANDSKA AMERIKA"
JM oglasi.
j/ NAZNANILO.
Jfeestrani društva Srca Mari-staro) se naznanja, da se fttovo udeležijo seje io. apri-R. Razpravljalo se bo glede "oglasa" v št. 68. Glas Naroda, medalje še enkrat ponovno opominjam vse sestre, da poravnajo dolg, ker je sedaj za* pnji čas, da se knjige w^vna-jo. Katera cenjena ss-stra ni 4>ila -pri zadnji seji, naj vzame naznadje, da se je pri zadnji mies. seji sklenilo, da katera Jrlolguje tri mesece, je Izven /podpor« ako zboli, katera pa dolguje štiri mesece, in bi slučajno umrla, ne dobijo njeni sorodniki nobene smrtnitfe. (FMagdvolite sestre upoštevati sklefjf seje, in bolje je, da »= vsakra ravna po pravilih in točno /izpolnilje svojo dolžnost. Ct jpa/ima katera sester kaj pripomniti o nerednem poslovanji! odbornic, se isto prosi naj pride na sejo in vpričo vseh članic pove, kar ni pr^v. Osebne mržnje pa naj se poravnajo i^,ven društva.
\ Pripomnim š$ to, da vse ti-jSte, ki mislijo pristopiti k društvu. da grre vsaka k zdravniku lir. Fr. Kisrnu, ker noben drug ^idravnik pooblaščen za to . društvo, in ne upošteva se no-lidno drugo spričevalo, katero nI od našega zdravnika. Vsem aekletam fn ženam priporočam Wajiskreneje to društvo, nobe-Mna naj se ne da premotiti ali lodvrniti od društva, in to le lod nekaj slabih , hujskačev. DnuBtvo je na dobri podlagi in tudi ostane neomajano kljub vsenfi viharjem. S sestrskim k pozdravom Fnu^ja Trbežnik,
II. tajnica.
—--------
ZAHVALA.
yem potom izreka društvo sv/ Ane, št. 4. S.D.Z. najpri-sdcnejšo zahvalo vsem cenje-pin udeležencem naše prve v**-Aelice, posebno pa še dr. Slovenec in dr. Slov. Dom ter glavnemu odboru. Zahvala br. Ordinata za lepe dobitke, A. Vardjanu za njegovo delo ter kuharici Josipini Kolenc in j&vsem ostalim, ki so kaj pripomogli, bodisi z delom, dobitki ali udeležbo, da se je veselica lepo zavrsiki. Še enkrat vsem 'srčha hvala.	ODBOR.
*	Čakajo uspeha.
Sporočali smo, da se je našlo iubvo zdravilo za zdravljenje je-tflce, in da se sedaj delajo poizkusi, da se dokaže-vrednost te-'ga zdravila. Mi čakamo uspehov. In tudi če bodejo ti-uspehi popolni, vendar bo treba okrevajočemu bolniku, da utrdi svoj sistem, kar je le mogo če z dobro pH^bavo in z dobrim apetitom. Za & bi priporočali Trinerjevo ameriško grenko Vino, Očisti popolnoma prebav-. Ijalne organe, jih l>o poživilo, ,fradičesar je to zdravilo tolike vrednosti. Trinerjevo ameriško grenko vino bi morali uživati vsi, ki imajo slab apetit, slabo pref>avo, zaprtje in slabost. Po lekarnah, fes. Triner, 1333-39 So. Ashland a ve. Chicago, III. ^Revmatizem v mišicah naj se /zdravi s Trinerjevim linimen-*torw*	(Adv.)
Vsi oni naši naročniki v Lo-rainu, ki kaj dolgujejo na naročnini in katerim smo poslali opomine, da poravnajo naročnino, so prijazno prošeni, da se obrnejo na g. Joseph Sveteta. ki bo rad vzel naročnino in jo
$100 nagrade.
Sto dolarjev nagrade dobi, kdor mi pripHje nazaj sina, ki l se je zgubil 19. marca. Star je 14 let in pol, ima črnkaste lase, srednje postave. Sporočite ali pišite 11a Jos. Roje, 6114 St. Clair ave.	(3O
Takoj dobijo delo moški delavci. Vprašajte National Screw in Tack Co. Stanton ave. «n E. 75tli St.	(29)
Slovensko dekle išče službo pri zasebnih ljudeh. Dobra kuharica in vseh del zmožna, govori tudi nemško, Vprašajte pri K. Bavzon, 6ieo St. Clair ave.
Slaba, nečtoa kri.
Ali imate tako kri? Potem ste nadlegovanj z grdimi opali-ki, bulami, tvori, živim ranami in raznimi kožnimi boleznimi. Slaba nečista kri pomeni onemogli občutek in splošno slabost. Spremenite svojo sla* bo pičlo kri v zdravo, rudečo kri, z ulživaTijem Severovega Kričistilca (Severa s Blood Purifier.) Počasi bo tisti občutek onemoglfsti izginil, barva prišla nazaj v vaša lica in ceH ustroj, bo ppstal zdrav in čil. Naprodaj je v lekarnah. Cena $1.00. Ne vzemite drtuyega,' kakor tistega, katerega izdeluje \V\ T. Severa Co., Cedar Rapids, la.	(Adv.)
NAZNANILO.
Slovenkam, ki se zanimajc za novo ustanovljeno žensko društvo "Lunder Adamič" št. 120 9SFZ, se naznanja, da se vrši prihodnja redna mes. seja v sredo, 9. aprila zvečer v prostorih Josipine Vehovec, 1367 E. 43 St. Slovenke, ki nameravajo pristopiti k društvu, naj si izvolijo društvenega zdravnika dr. F. J. Kerna. Prvi od|»or> društva zastopajo: Josipina Ve hovec predsednica. Mafija Trampuš podpredsednica, Ivana Punčoh tajnica. Marija Ro-kar blagajnica. Vabljene ?o tudi sestre dr. Lunder Adamič št. 20, da prisostujejo seji novoustanovljenega društva, da V sestrski solidarnosti uprepa-mo v prospeh Zv^ze,
Ivanka Punčoh, tajnica 1386 East 43rd St,
- (28)
ZAHVALA.
Iskreno se zahvaljujem za izraze Sočutja ob priliki žalostne smrti moje' žene Frančiške Koren. Posebno se njoram zahvaliti vsem darovalcem krap niih vencev, in sploh vsem, ki so truplo moje ranjke žepe spremili k zadnjemu počitka*. (Zahvaliti se moram tudi pogrelbniku A. Grdini, ki je dostojno vše uredil. Ti pa, ranjka, ne pozabi nad zvezdami svojih bratov in sester. Frank Koren, žalujoči soprog
HIŠE NAPRODAJ.
Okoli slovenske cerkve. Hiša, 7 sob, za 2 družini, velik lot, cena $2300. $400 se plača takoj, drugo pa na majftiK obroke. H&a za dve družini na 61. cesti, velik lot, hlev za konje, cetia $3000. Plača se
$500 takoj, drugo na male obroke. V slučaju bolezni se počaka. Nova hisfc v Notting-hamu, za 2 družini. Proda se ako se plača le par sto na njo,, drufco na obneke. Dvonadstropna hiša in šest lotov, proda se poceni, lega prilika za Slor venca. Se mnogo drugih^ in 16 lotov naprodaj. Na 45. cesti imam hišo za dve družini, škriljeva streha, cena samo
lahko ^zapi »ane na
ni, pcrabljivi možje za vsakovrstno delo v foundry in strojnici. Potrebujemo mnogo dobrih in močniih mož za molder-je helperje. Lepa prilika za iz-učenje. Vprašajte pri The Fer-ro Machine Co. Hdbbard ave. in E. 65 th St. Vzemite Broadway kano,	(27-34)
PAZITE!
Kupujte žertjke in otročje potrebščine, suknje, dbleke z i)eketom, krklje, bluze, korzete, spodnjo obleko in vSe drugo pri meni, ker so cene mojemu blagu: vedno najnižje; Torej, če si želite pri nakupovanju prihraniti kaj denarja, pridite k meni, predno greste drugam. Oglejte «i fino izbero omenjenega blaga, in prepričali se bodete, da imam bolje blago, in da so cene v resnici nižje kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega pod-tizetja se najtopleje priporočam, in vam Ibom vedno hvaležen.	(34) BENO LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave.
Pazite na pravi naslov. Tretja vrata od Add i sort Rd.
"SEZONA".
Sezona bo zahtevala svojt in ne bo drugače, kot treba bo marsikaj. Gotovo ni nihče izvzet, bodisi gospodar, gospodinja ali mladež. Prvi potrebujejo veliko stvari, da si uredijo svojo hišo zunaj in znotraj. Hiše so 'trpele radi zimskega vremena. Treba je bar-Ve, žekznine, stekla. Nad vse pa priporočam gospodarjem barvo, ki je velikega pomena za vsakega, ki hoče imeti hišo v dobrem stanju. Imam veliko vrste barv, različnih cen, kakor tudi varniša. Barvo kupite ie od $1.00 ga tono naprej, rabi se lahko za »etri ali zunaj hiš.. Nadalje so cene barv p« $1.15. $1.35 in $1.75, in ta je najfineja, ki se more dobiti. Kdor potrebuje 'barve, naj ne pozabi zglasiti se pri nas. Imamo tudi olje in druge tekočine v zalogi. Steklo, strešni papir, ključavnice, razne črvi m vodo in plin, kakor tudi korita za vodo (sinke). To vse je treba pri vaši hiši, in vsega dobite v izobilju pri nas. Gospodarjem i" posestnikom se prav toplo priporočam. Prihodnjič se pa hočem razgovarjati z gospodinjami.
Anton Grdina, trgovec.
\ .
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom dr. sv. Ivana Krstnika št. 37 JSKJ, da sem se preselil na 1012 E. 64th St. Torej ste člani gorej omenjenega dr. prošeni, da se v vseh zadevah obrnete na omenjeni novi naslov. Prošen je tudi br. Lekan, da se- zglasi pri meni radi važnih zadev društva iz Jolieta, 111. Prošeni ste, da to naznanilo upoštevate.	(28) Ivan Avsec, tajnik.
ZAHVALA.
Tem potom se srčno zahvaljujemo vsem onim, ki so nam stali na strani v času smrti našega drazega brata Andreja Boštjančiča. Prav srčna zahvala društvom Slovenija in Jadranska Vila. Vse prijatelje in znance prosim, da t'lxlriie pokojnega v prijaznem spominu.
Frančiška Perše,
soprog in hčerka.
Delo dobi slovenska deklica, ki zna govoriti angleško ali nemško. Lahno hišno opravilo skozi ves dan ali samo nekoliko po dnevu. Vprašajte dr. Fink. 6202 St. Clair ave.	(27)
NAZNANILO.
Bratom društva Clev. Slovenci, št. 14 se naznanja, da se
vrši prva mesečna seja 13. aprila ob 9. dopoldne v Grdi-novi dvorani. Člani *o prošeni, da se polnoštevilno udeležijo, ker se bo volil odbor za leto 1913, in na vrsti je tudi mnogo drugih važnih točk. K obilni udeležbi uljudno vabi začasni tajnik
<27) ^	Ant. Ltn^
Ceojenirm rojakom v Cleve- } landu in okolici se naznanja, da j je g. Evstahij Brezovar, 1173 J E. 60th St. zastopnik za list \ "Ave Maria" in je pooblaščen j pobirati naročnino in izdajati \ tozadevna potrdila. Rojaki na- \ ročujte se na list. Uprava "Ave \ Maria".	(27) ]
Delo dobijo delavci v "fondri".	I
Najlepša prilika za dobre de-	-j
lavce. Začetna plača 20c na uro	h
Stalno delo za vedoio. The	h
Ferro Machine Co. Hubbard	<
ave. in E. 66 St. Vzemite	j
Broaway karo do -6. ceste,	j
-:- (29)	j
Dve posamezni sobi se oddajo	j
v najem. Postelje so v sobah,	j
Vpraša naj se na 5919 Grosser	j
ave.	(32)	j
FARME!	I
H
Kupite farmo! Aker samo h $10.00, če so hiše na farmah, < velja aker $16.00. v Chase«, . Lake, N. V. Očiščena sfcmlja in jako rodovitna. Bliztl velikih j mest, ob progi New York Central železnice. V mestu je pošta, telefon, šola, cerkve, tovarne, žage. Nizki davki, ev-ropejska okolica. VprS*ajte ali j pišite E. MHialyi, Chases Lake, 1
N. Y. t (30) , -^- ■
Pojdite	I
k Harold E. Emerich, kadar se ! hočete zavarovati proti ognju. J 16205 St. Clair avenue Collin-wood. Tel. Wood 58, Eddy 649 J.	y m (*8>
POCENI VINO.
Ker rabim denar, prodam ( svoje najiboljše domače^ vino in | sicer za Cleveland in okolico | po $16.00 barel, za poŠjljatve v ( druge države pa računam $18 . barel, posamezna galona 50c. Naročilcm naj se priloli denar. ' Vino je finega okusa tiv vse doma delano. V obila naročila [ se priporoča Jos. Drugovič, -Nottingham* O.	(27)
Dva kroja&ka pomočnika do-
bita takoj stalno deli «* do-1 bra plača. Oglasite se pri [ Math the Tailor, 412 E. 156th
I St. Collinwood, Ohio. ,(27) .......—........—1 ■
*	Hiša naprodaj, ima 12 sob, plin ' vodo in vse udobnosti. Prine-" se renta na mesec $22.00. Jako
lepo mesto. Cena nizka. Vprašajte na 3541 E. 82nd St. New-burg.	(27)
*
NAZNANILO, i
Spodaj podpisana sva prevzela mesnico od L. Rokavca. Občinstvu zagotavljamo vedno pošteno, točno in fino postrežbo. Priporočava se slovenskim gospodinjam.	(28)
Strnen in Močnik, 1311 E. 55th St.
Dekle išče službo, sposobna za ^ vsa hišna opravila. Pridna delavka. Vprašajte na 1026 E. 61. cesti.	(28)
POZOR!
•	Za Collinwood znižane ce-
-	ne. Naznanjam visem, posebno a	tistim, ki so popraševali za ene "	ali druge vrste čevlje, da imam "	sedaj v zalogi vse vrste, rober-1	je in druge. Tudi poletno bla^
•	go. Se priporočam rojakom za
•	udeležbo.	(41)
Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 11 d.
m	n fmi 1 ,
'	POZOR!
Ako hočeš da ti denar prine-" se velike obresti, je tu posestvo 5 naprodaj, ki nese renta $55 np
•	mesec. Proda se za $4500, po-) lovica se plača takoj, drugo po-
-	lovico lahko čakam 10 let. Zamenjam tudi za farmo ali pri-
-	vatno poslopje. Je na vogalu e v slov. naselbini, pri glavni ce-
sti. Dobra prilika za vsako tr-
-	govino. Več se poizve« pri A. i, Stermole, 4526 St. Clair ave.
S--— (27)
d Rad bi dobit eno ali dve sobi
-	v najem brez hrane. Vprašajte
-	Ipri John MKlavec, '6121 Sft.
-	Clair ave. zgorej ali v saloonu
Našli ! smo
da Je alovenakl soboxdravnllkl	|
aavod imel kraaen napredek le-	!
ta 1212. Poal! ao aa povedali sa	! 40%, cene »o ostala lata. Ena cena vaem ljudem vaelej. Tu ae
ne poganja, vi dobite sa kar	j
plačate. Najbolje delo ta are-	j dnje cene. Nekaj varokov, i^jfti smo vedno sapoaljeni. W]
1. Mt ne rabimo slabega, dro-	]
bnega zlata. 2. Inštrumenti so	;
čisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene	| zmerne. 5. Občevanje uljodno. Vaft jezik se govori pri naa.
7.	Izkušen zdravnik sedmih lat.	;
8.	Naši bolniki naa priporočajo.	;
9.	Samo najbolje blago se rabi.	)
10.	Največjo pozornost posveča-	j mo Slovencem. 11. Vrednost da-	j narja dobite pri naa. IS. Dara-	| mo soba brez bolečin. 12. Delo	! garantirano 10 let, Ce se kaj pokvari, zastonj popravimo.
14.	Vi ste v tam wadu doma. !
15.	ftenska poftrešba. II. Zdrav, čist urad. Vprašajta svojega ao- | seda. Prosta preiskava. Kjer naredimo drugo dek>, na računa- ■ mo za puljenj« sob.
Dr.U.KalMleisch
WhH« Crw» zoborf^na.
A^^d at CI«Ir>av. ]
J j
DOBRE PLINOVE ' PRIPRAVE
Ali veste, Če imate prave plinov« putitbghc v vali kuhinji? Ali imate najbo|ii kuriinik, p^mik in kuhalnik? Pridite k obiMtte mmko
IZLOZBO PLINOVffl PIIHUY.
Prva vrata od pfiaovega urada, SSI Superior | An. nasproti HoOendest hotelu. To Je največja *M trgovina saplinovepotiebštiee v Ofcio. Ta« dobite rse, kar potrebujete akupeo 1 uporabo	l'
Mnogo novih isu^db dobite ▼ tej trgovinL Pridite jutri.
TOE EAST OHIO CAS COMPANY,
•V uri mer ššl, cvmtt	f f
.•• "Ta .1441 tab* m 31IU1.
*
Pozor Slovenci!
o	» :
no barvanje hil, po jako nizkih cenah. Ddojeis-vratno. Nadalje papirava vsa sob« ? nit pppolua zadovo^jnost. Slovencem trn priporočata
M.Žorž & J.Boncha
COMPANY
5911 St Clair Ave.
POROČNI PARI • POZOR!
Zastonj I Zastonj! Zastonj!
Fotografski zavod Liebich Studio van da na razpolago en avtomobil saatonj, U s« fotografirat« pri nas. Prosimo, da prid«te. Popolnoma aaatoaj.
LIEBICH STUDIO, 1841 EUCL1B IVE.
TELEFON NORTH 11suj
I
<: Aostro-Americana
j: s. s. co.
\Direktna vošn|a med !
^; N«w Yorkom lu h	Avatro-O^rako
];	NIZKE CENE.	;
t Fina podvorba, elektrika	;
V luč, izvrstna kuhinja, pros-	;
t to vino, kabine tretjega raz-	;
reda na lady i Kaiser Franz
h; Joseph I. in Martha Wa-	;
h> shington. Govorijo se vsi	; h • avstrijski jeziki.
j;	Koinpaaija ima sledeče dvov^ake:	|
A ■	Kalacr Prana Joeepb I., Martha	;
h !	Washington, Laura, Alka, Argen-	-
^;	tlna, Oceni«, in nove ladfcssle	i
H1	delajo. Za vse podrobnosti se obr-	; j r nite na generalae agenta.
j i Phelps Bros. & Co. i
H •	' "	" '
ji 2 Waskifl{tM St New tsrfc, N.T. ;
H •
H - ali pa na priznane agent«
^	v Z. D. in Canada
■.........................'
»ttttTTTTTTTTTITTTTTITTT' t - ttttttttttttttttttttttttpj
f JOHN Q0RMK.5ffl=™	j
^ Priporočam vsem rojakom * aamp leglh. aslualb la m iS	t
Z nih »pomladnih in letnih oblak ter SSfc«| rinSaJlSi SMalm	4
po uieri in Je aare>*o«. Priporočam sa slavalni rlrsštrasi	1
^ f napravo uniform in lavrtajem vaa drnga kraMka aaraffla.	4
h Priporočam tudi avoje veliko salaga vaab amflkH rnlisfciila	*
H	H
t er Edini založnik vseh aokolakih povebitin. D	e
^	t
t Tel. Princeton 340a W SVOJ K SVOJIM!	+
t	i
1 •« u: u 11111 tuuu. 'ii-ijiit i iinULiiuiur
.............i,	1	■	' '
SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi dovwk lr|iiigi%.t katerih dobite danee tm, kar potrebsjsteiavsi donB in vajo družino.
V naši popolnoma nanors ujasa trgonu4o> bite valiko izbero, pohištva, kakor omare aobls-ko, kuhinjak« omare, omare sa pnrrnib%, stola poateU«, žimnice, postopne pii|Wip» l>iK raznovrstni porcelan, kakor IliJmH rm asaaa ar juho, raxno aklocfcce, vsokiJmirtiii spsa^s^kahm j ponve, lonca, nože, rflic«, Žlica, iale sboisazta r— I nih drugih posod in priprav, ki aa rah«o pnhSL
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE \ g* ' VSAKE VRSTE PO...........................f
Poleg te trgpvino pa lasa— KHJkiitfBF ZAVOD. Sprtjomamo masofifc aa	i»
automobile sa vse prilika. Cn ssifcii s^ nižje. Postrašba točna.
Fran Zakrajsek,
slovenski rouumm m mu »it.
TKGOVMA S POtOtmm
6208 St CUm+e*
OZON
Up jetlčnih.
Ce imate hud kašelj, krehate in pijujete, če imate bolečine v ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in stie sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni — j<?tike.
Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je
OZON
$ samim OZONOM so se
dosegli čudoviti uspehi pri vseh boteznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozonske aparate.	g
Ne zgubite upa:
OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dateč, da dobite ^ravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli <to slav/10 zdravilo v naše mesto, in ozdravljenja po tem zdravilu 30 bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravilo v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgine kašelj, vaš apetit je dober, spanje se vrne, pridobite :ia moči in teži.
Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu
Dr. L. E. Siegelstein,
308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave.
t I L. -1 .............
Slovenski vsesokol-
ski ziet prepovedan
Iv	-ii t	J' 1
Z •epopisniin strmenjem fn ©jMecnjem je Ljubljana izve-dea, da jc kranjska dcw-lna vlaih ' prepovedala za mesec aagust nameravani slovenski vaeaokolaki »let. Vlada je svojo prepoved utemeljila z Lakonič-■wm frazo, ki .se da za vsako «i-louujo v porabiti, namreč z ozi-n »a javni mir in n.d. Seveda j* ta utemeljitev bosa in za la-•r privlečena, ker slovenski otiokoliki zlet u\ nevaren jav-aonii mira in reda niti naj-mam§. To se je pokazalo se pri w&da taki priSki. Taki z let i so •r ie vršiti v Ljubljani in jav-m Kd m mir se ni* nikoli niti najmanj kalil in ni bilo nikdar n»fi sence povoda za kako in-arvvencijo oblastvenih organov, Sokoli skrbe pri takih priHl-fcafc Mini za re<l in mir, bolje, skrtmeje m z večjo avtoriteto talror pa varnostni organi. V Ftagi »o lansko leto Sokoli savni skrbeli za javni red in mir, peficij* jim je to popolnoma < prepustila in red in mir je bil i nad vse vzoren, da$i je bilo na atofitoce Tjndi zbranih. Mir < is ned »ta bila v Pragi v sokol- i dneh idealna — to so pri- 1 mfi najvišji oblastveni organi ; m mm namestnik črškega kra- i Ipstva knez TViun. čast, ugled j m veljava sokotstva zahtevajo, ( da ae vrie sofcolske priredbe mimo Tn dostojno, d« poteče jo c takor nekaki narodni prazniki f nI fe «e ne ugodi ničesar, kar i k* nj^lo le najmanjšo senco na r amkotsko organizacijo. Zdaj pa • pride deželna vlada kranjska m araluči sokolstvu v obraz, da s j* ackohlci sfet v Ljubljani ne- t vanrn javnemu miru in redu. Ta dbdolzitev je absolutno ne-vestrička m mora to biti le pre- \ tveza in izgovor, zlasti ker je s tarfitr Ljubljana tako izrazito \ naetodnonapredna, torej sokol-stm naklonjeno mesto, kjer nasprotniki »okolstva, tudi če tt imeli namen, niso v stanu motili sokolskega zleta in ogrožali jami mir in red. Pretve-m, pod katero je deželna vlada prepovedala dovenski vse-sdtotslci zlet je torej jalova in morajo za njo tičati drogi na-jpb*. A kakšni? Kaj more biti vzrok tej prepovedi. Se nikoli ni bifa v Cislitvanski izdana ta-la prepoved, še vedno so naj-vazTičnejše vlade brez ovir do-voBVa sdkotskemu zlet« v Pražeč f Ta ista centralna vlada, ki hna tudi danes državno krmilo « rokahk je lani v naj slo ve s-nejri obliki priznala velikansko važnost sokolstva za nravno in tekano vzgojo ljudstva. Pri z* nala je to na ta način, da je donela sckolskemu zlletu v Pragi znatno denarno podporo in da te je po oficijalnih zastopnikih sama udefežila sokolskega nleta v Pragi. Ministra TrnAa in Htrssarek sta bila od vbde poslana v l*rago, da jo 'zastopata pri vsesokoMtem zle-t»; ndekacili so se zleta vsi naj-viii> javni dostojanstveniki na :tt9fctin s cesarskim namestni-liana Uranom in deželnim maršalom knezom Lobkovicem na ;cehi in udeležila se je zleta ni praška generality, Lani tj* torej vlada oficijelno izka-jzab aokolstvn svoje <spošto-jnanfe in mu v slovesni obliki
i	pnaitducila, da priznava njegovo važnost ne le za narod,] nego za celo državo, letos pa
- je ta ista vlada temu istemu sdkotstvu prepovedala zlet, češ, * je nevaren za javni mir in *edL Al»i je mogoče misliti vezje protislovje? Ali ni vlada s svojo sedanjo prepovedjo u-darib sama sebe po zobeh ? Pri vsem tem je pa še vedno za-odeto r tajinstveno meglo, kaj je pravi vzrok prepovedi, Te-nnn tn onemu sc zdi, da je vla-** pre|H>vedaIa zlet, ker se bo-fe ae <ga udeleže zastopniki iimnem^cih Slovanov, da pri-*&rjona zlet deputacije srbskih, iwlub in bolgarskih Sokolov. Ik tudi ta misel ne bo prava. Z odrom na vojno na Balkanu jc sploh izključeno, da bi se »ngie ndeiežiti sokolskega zleta večje deputacije iz balkan-s*ih držav, saj je tam sokol-stro ie v povojih in je vse so-fafctvo pod zastavami. Ljudje,
ii	stoje ie vec kot pol leta na ' " . * . '
ojiščih, "imajo pač nujnejša
pravila in nujnejše potrebe,
kakor je dolgo potovanji na sok: liki zlet v Ljubljano. Sicer pa so bile deputacije ruskih, bolgarskih in srbskih Sokolov 1 tudi lani v Pragi, a vendar ni - mela vlada niti najmanjšega 1 povoda se pritožiti. To je tudi naravno. Saj je sokolstvo nepo-1 itična organizacija in za ka-> ke politične manifestacije ni
•	na sokolskih zletih ne časa ne
•	prilike. Kje tiči torej vzrok tej " nečuveni in brezprimerni pre-1 povedi? N« moremo si misliti " drugega, kakor, da hoče kranj-i ska deželna vlada "priporočati' navzgoraj »lovewko sokolstvo, da bi bila i njim "priporočena" narodno - napredna stranka in s tem kolikor toliko opravičena politika kranjske deželne vlade, ki vpropašča našo nesrečno dež. lo. Ker bodo napredni poslanci pri osrednji vladi storili primerne korake, se bo morda izvedelo, kaj natančnejšega. Ugibanje , vsega, kar je na Kranjskem narodnega in naprednega, je dar nes cilj vladne politike — to smo spoznali že Iz tisoč slučajev in to nam potrjuje tudi ta prepoved. S to prepovedjo ie vlada storila tudi ogromno »kodo ljubljanskemu prebivalstvu. V Pragi so lani izračunali, da so povodom sokolskega zleta tjakaj došli tujci pustili v mestu okorglo petnajst milijonov kron. V Ljubljani se ve« da ni računati na tako udelež-
o, a vendar se lahko računa, ila bi se bilo zbralo tukaj ftaj-martj 50.000 fljudi, ki bi bili — če itejemo samo po deset kron na dan — dali v treh dneh ljubljanskim obrtnikom in trogv-tm okrogel milijon kron zaslužka. Kako bi to zaleglo v 1 teh trdih časih, ko vse hira in »ropada, kako bi bilo s tem milijonom kron pomagano slovi nskitn zaslužka potrebnim 1 someščanom, pač ni treba pra- 1 viti. I11 kako bi to povzdignilo 1 tuj »ki promet, tudi ni treba popisovati, saj vendar vsakdo ve, koliko tujcev so ravno sokolski »leti in časnikarski shodi /.ain-teresira»H za dovenske kraje in jih privabili sem, zlasti na Gorenjsko. No, pa morda ima via-da svoje zadoščenje tudi na tem, da se tujski promet na Kranjskem ne povzdigne in da odide ljubljanskim trgovcem in obrtnikom lep zaslužek,
-oh-
Strah.
Milan Dolinar.
Iz velikih oken Poljančeve hiše je sijalo par medlih lučij na cesto. Okna so bila rdeče zagrnjena in za njimi s-? je slišal glasen smeli. Razločilo 'ft je par glasov in med njimi je bil krepak mladeniški glas, ki bi ga vsak vaščan spoznal, če bi ob tako pozni uri šel čez cesto. Začudil Ibi se pa bil ženskemu smeihu, ki je donel iz hiše, zakaj bil je malo preglasen in prisiljen in /a njim Re je silišal prikrit strah. Gospodarja že par dnij ni bilo doma; radi trgovskih opravkov je bil na potovanju in zdaj so ostale ■ženske same v hiši: žena, sestra. mati in dekla.
Kdorkoli bi slutil ob tako pozni uri Brezarjevega študenta v hiši, si bi gotovo mislil kaj napačnega. Jazen je bil že ves večer silno, glasen in dovtipen, ni se mu pa posrečilo pregnati tistega strahu, ki je že tretji dan vladal pri Poljančevih. Norčeva<l «e je in čudil, da so vsi skupaj še tako babjeverni in poskušal zapeti okroglo pesem, pa ni šlo. V najveselejšem petju je tnepal brezmejni strah ki se je skušal skriti za preglasnim, prisiljenim smehom.
2e blizu polnoči so šli k počitku in Janez se je zaprl v kamro, ki je bila v naglici pripravljena ^anj, okrog ene ga pa nenadoma zbudi lajanje domačega psa: šilišal je že nešteto psov, kaj podobnega pa vendar še ne. V tem zamolklem tuljenju je bila nekova nerazumljiva bojazen in prošnja slutnja, nečesa groznega in nepopisni strah.
Janez st vzravna na postelji, prisluškuje neksj časa ter po-
I® -5"' tfi^ • 'iff tl^BHfe^MMaž^S^^M^fc
skusi znova zaspati, vendar za-. man,
r Polotil se ga je čuden nemir
■ in radovednost; včasih lajajo , psi na lune, zadnje dni je bil pa mlaj in vrhutega še zelo
i blačno. Sultan je tulil, kakor 1 da prosi usmiljenja, česar »i Janez nikakor ni znal razlagati in v tem trenotku je razumel, da so se ženske tega tulenja tako brezmejno vstrašile.
Ko je prvo noč pes prebudil vso Irišo iz globokega spanja, so m«u to povedale, a on s.1 jim je glasno smejal. Ko je drugo noč še bolj žalostno in divje tulil, nego prvič, se je še ve^ dno norceva'1 v% njih, vendar je pa obljubil, da pride zvečer prenočevat v (hišo. Ta dan je prišel tudi živinozdravnik, ki je izjavil, da je pe«i zdrav, na kar se je Janez še bolj norčeval; ostal je pa ves večer v hiši, kjer so mu odkazali posebno kamro.
Mislil je, da se morda kdo plazi okrog hiše, in je odprt okno, bila je pa tako črna noč, da ni ničesar razločil in kakor je tudi prisluškoval, ni čul ničesar sumljivega. Ko je nekaj časa slonel ob oknu, so se v veži oglasili zamolkli koraki in koj na to je potrkalo na nje-gova vrata. Uganil je, da je menda t n ali drugih domačih, in je odprl. Zunaj je etala Po Ijančeva žena v dno duše pre- ; plašena; v roki je držala sve- 1 čo, in zdelo se je, da se tudi , v plapolanju sveče razodeva nepopisni strah.
Janez jo hoče potolažiti, čim , je pa Poljančevka spoznala, da \ se ne norčuje, kakor navadno, 1 jo je to še bolj vznemirilo. Vsi v hiši so se zbudili, pričakovali so nekaj groznega ter slutili. 1 da se dovrši v tej noči.	1
Janez »e ckorajži ter gre na dvorišče: seboj vzame svetiv . ko, zakaj noč je nenavadno , temna. Gospodinja je šla z njim t stara Poljančeva in dekleta ste ( se skrivaili v veži in trepetaje j molili, Krasni, dolgodlaki pes je stal na dvorišču blizu lesu « ter tulil tako žalostno, kakor < da sluti pred seboj temno, ne- 1 izb£žn0 usqdo. Janez ga je po« • klical, a Sultan je komaj spoz- i na! študenta in šde, ko sta ga « t gospodinjo skupaj zvala, se 1 ie malo ozrl in nato znova tulil v leso.	1 Janes natanko preišče vs* j okrog plota in lese, pa ne najde ničesar. Mehko in ljube z nji* ; vo boža psa. da ga malo umiri , in ga res spravi par korakov ; seboj. Nista pa bila še pri : vratih, ko se pes obrne, zbeži nazaj in zatuli še bolj strašno, nego prej.
Poljančevi so zdaj molili. Ja- J ne z je s silo odpeljal Sultana 1 v hlev ter ga priklenil. Sele ko so mu dalj časa prigovarjal! in 1 ga božali, je utihnil, nakar so ' odšli v hišo ter legli. Minilo je : pa komaj pol ure, ko se je zno- I va pričelo obupno tulenje. ki je bilo tem strašneje. ker je 1 vsa okolica ležala v globokem 1 miru in neprirodni temi. Žival je s silo odtrgala verigo ter pobegnila iz hleva; v dafljavi je zagrmelo in z vsakim bliskom se je groza podvojila. Se ^ večja nego Janezov strah je ' pa bila njegova radovednost ga je znova [gnala na dvorišče, da dožene. kaj je pravzaprav ' psu. Vodil ga je po dvorišču, "Sultan se je pa vedno obračal ' proti lesi ter lajal v njo. Hotel 1 je ž njim malo na cesto, a ga na noben način ni mogel spra- ( viti skozi leso in šele čez vežo ga je odpeljal pred hišo, ' kjer se je takoj strahovito tuleč obrnil spet v leso.
Janez naskrbneje preišče l mesto, kamor je gledal "pes, pa ne najde prav ničesar «iumlji-vega. To ga je vjezilo, da Ji ' zapodil Sultana nazaj na dvo- 1 rišče in se vrnil v hišo.	>
A komaj se vleže, je zatulilo 1 zunaj in v divjem nepopisnem r strahu, kakoršnega občuti č!o- ? vek. če pogleda' v brezdna več- r nosti in koj na to je bilo vse j tiho. Janez je odhitel na dvo» 1 rišče — v tem trenutku se je J silno zabliskalo — in student s je vztrepetal pred prizorom, ki r se mu je nudil tu: Pes je visel f na lesi, in na tleh je bil vse s krvavo. Preskočiti je hotel r menda plot in je je nataknil f baš na tistem mestu, ki se ga s
je- predrl ^ ves život »n par trčiti notkov po/, ne je je Sultatn po-0 ginil.
il
0	^ —0-
k R^^^RP ' • m Pl 1 h Zanimive stvari, ti ___
l, .
a Tudi še dandanes se zgodi včasih, da zanese vihar kako N ladjo na tuje, samotne otoke '» in jo razbije na pečinah, da se n le redko kdo reši na kopno. D In če se reši, merda nikoli več e ne vidi ljudi sebi enakih. V pu-stinji životari nekaj časa, do-r kler pač najde kaj hrane in r vode in pogine sam, zapuščen ? od celega sveta. Včasih ga
>	najdejo domorodci in če niso
1	posebno krvoločni se zgodi, " da ga sprejmejo v svojo sre
' dino in žki med njimi čudno, ■ posebno življenje. Oženijo ga s kako hčerko svojega rodu in y on postane daleč od omikanih f ljudi enak svojim novim tova-
>	rišem. Večkrat so našli potom* stvo takih beliih ljudij med raz-
' nimi divjimi plemeni. Le red-( kokdaj zanese kako ladjo na ' odlegle otoke, da reši takega samotarja, ki ,ga je morje vrglo na neznan prod. Tako je nedavno neka trgovska ladja pripeljala na Angleško nekega mofa, ki je celih osemindvajset let preživel na samotnem malem otoku nekje v Južnem morju. Leta 1884 je vihar raz-1 bil njegovo ladjo. Imel je rešilni pas 11a telesu in dolgo časa »0 ga metali valovi sem-tertja. Nazadnje ga je zanesel morski tok na neki otok, kjer je preživel sam celih osemindvajset let. Ta ladja, ki ga je rešila, je v nevihti zgrešila pravo smer. Bila je nava-d-na trgovska jadrnica brez parnega stroja in je dolgo blodila po vodah južnega morja, da pričaka zopet ugoden veter, ki jo odnese do pravega cilja. Že jim je primanjkovalo vode, ko zagledajo zemljo v daljavi. Pluli so tja in kapitan je odposlal dva mornarja na kopno, da bi našila kakšen studenec. Potem so odz?t njimi tudi kapitan in drugi mornarji. Bujno rastlinstvo je pokrivalo otok, z vsakim korakom so se odpirale očem nove krasiote. Sredi malega prelepega otoka so za-
>	gledaJi našega moškega, ki je hotel pobegniti in dajal čudne glasove cd se»be. Komaj pa je zaslišal nekaj angleških besed, se je zgrudil na kolena in se
i zjokal. Bil je že na pol di'vji. f ledel je ribe, polže in sadje. Pozabil je govoriti, ker vsa ta leta ni ugledal človeškega obraza. Na ladji se je kmalu privadil na ljudi, spomin se mar je vrnil, naučil se je zopet oblačiti, jesti in obnašati, kakor civiliziran človek. Povedal je svoje ime in ko so ga v Liverpool na Angleškem pustili na kopno, je takoj odšel v domačo občino pogledat, če je še kdo
njegovih sorodnikov na svetu, f' * * *
Bolgarski pregovori nam kažejo, da je bolgarsko ljudstvo zelo duhovito, kakor se naši bralci iz nekterih primerov prepričajo:
Resnica morje preplava.
Ukradena čreda ne bo dolgo os»tala na tvojem pašniku.
Tat ima po noči odprte oči, ampak ,$e vseeno še svoje sence boji. .
Kdor mi da kruha, ta je moj oče. j
Lastna krava in ne sosedova ti da mleko.
Ovco, ki se iz črede izgubi, volk poje.
Kdor na doLg pije je dvakrat pijan.
* » *
Jugoslovani čislajo zelo sestro v svojih pesmih in tudi v pesmi opevajo sestro junakovo, slavijo njeno milo lepoto, njeno dobroto in požrtvovalnost. Kar ti mati ne da, ti bo sestra dala. Kar ti bo žena odrekla, ti 60 sestra storila. Svoje lastno življenje tvega za brata junaka. Se v boju se spo- ' minja hrabri brat svoje ne^ne ' sestre doma. Ko ranjen leži | na bojnem polju, mu domišlija . pričara milo sjiko ljubeznjive ' sestre pred oči, ki ga tolaži in ] mo obvezuje skeleče rane. j
ar 0 ti_ 1 m	m —i — ^mr * 1 11'^ ^m ^^ ■	i»r > ■ . r w ^^ m ^m ur -^mr p »n— - w ■
Prekinjeno delo
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivni | ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave j in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval J celemu teteisu.
I Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bf-pfekinil z delavnostjo ali popolnoma zaostal. Zgodi se, da želodej neo? sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtja je posledica. V takih slučajih je najbolje zdravilo
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO
To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprilike. Objednem daje moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono
ustavi zdrav apetit,
poveča odvajanje in
prežene zaprtje
notranje bolečine in krče
glavobol zlatenico
dviganje in bruhanje.
lOooooooooooQioooiooiiooDOonnQiinrtfififtiiflfifliiti ti^itttiitiiifilr	m 11
JPomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi iželodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri mervoznosti in ženskih boleznih in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer in exporter. f
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ELL.
Prank: Sak^er
Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro ln ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, a
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
sa vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
ni vojski bodo počrnele glave toliko srbskih* in bulgarskih žen! Vdova celo leto žaluje, ne sme na nobeno zabavo, ne na semenj in ne v vasovawje k sosedi.* Samo Še otroci ji ostanejo v njeni žalosti in nesreči. Kdor »vdovo prikrati za last alt 1 aslužek, se je velikega zločina pregrešil in ne bo mu odpuščeno. Sorodniki ne vidijo radi, da se vdova š^ enkrat o-moži. Otroci njeni ostanejo v hiši njenega prvega moža pri moževem bratu ali drugem sorodniku. Le v redkih, slučajih je vdovi dovoljeno, da se vrne k svojim staršem.
1 * * *
Letos se je izselilo v Ameriko toliko ljudij, kakor že zdavnaj ne. Po statistiki priseljeniške komisije v New Yorku se
v prvih desetih meaecih leta : 1912 nič manj kakor 200.000
1 duš več, kakor v istem času , leta 1911, in sicer 750.553 lju-: d i j. Naj več "priseljencev prihaja : v Ameriko iz Avstrije, Rusije
•in Italije, j • * * ♦
i Zanimalo bo naše. čitatelje, j koliko ima vsaka država vojakov. Avstro-Ogrska jih ima v 1 miru 395.000 jnož, kadar je vojska pa r,26l.ooo mož, ki so popolnoma izairjeni. Nemčija ima v mirni dobi 546.000 vojakov, v času vojske pa 4.000.000 z domobranci in rezervisti; ampak rezervisti niso popolnoma izučeni. Francoska ima v miru 598.000 mož, vendar trdijo »nekteri, da jih ima pravzaprav deset odstotkov manj. Ob času vojske da lahko Francija 4.500.000 možem orožje', v
izurjeni. Angleška ima 435
vojakov, v času vojske pa 95c 000.. Lahko si predstavlja« kakšne groze bi se godtf«|H kšno strašno klanje bi nastali
če bi počila evropska vojsk*.
«
Svojega ijubčeka je uibila, raa kosala truplo in je vrgla | v ogenj.
V Drebkinu je vdo^a Keki rit uibila svojega ljubčelAa Froh liha, razkosala truplo W v* gla kose. v ogenj. Obsftala j svoj čim ali rekla, da aa j twnorila, ker je foil bolan in\ pre sil smrti. Tudi njen mož ji b nagloma preminul; sluuti se\ d ga je bila umorila.
I k " |; ii__ mwmmi
■BP- ■' \M'" u ■
■K^NBmci v državi Ohio so ta-KlrAbčni najsibode glede po-Uk&t ali kakega drugega jav-Biega upljiva, da nrs<5 samo vfk* kakor taki," pač >pa jiih HBmestne in državne oblasti HKpcrat vprašajo za svet pri Bsptv ali onem važnem koraku. ■Nemška dfuštva, kolikor jih je ■f?£JHireč <y Ohio, so zvezana [brez razlike notranjega dm-Iptfvega /poslovanja in prepri-B&mja, v/ močno zvezo, kateri ■pravijo / "German - Američan ■Alliance". Pri tej zvezi Nemca |fe dmiži ničesar druzega kot p^upln jezik, skupen rod in ■skupia korist. Le poglejte, ka-■$©nlkrik je zagnala ta zveza, ■co ji hotela državna legislate, ■ ajP?mv]tl nemški poduk iz ■*Mterih sol. Tako so zakri-F8v.s pomočjo svoje zveze, da fi&Bih je celo država ustrašila i stila svojo namero.
Bpo^prih'aja od tega, ker so Hetnci ponosni na svoj jezik ■iti /rod in pred vsem svetom ■ITOprvo pokažejo, da so Nem-■cii potem so pa šde Amerikan-Bp. Nemec ne bo nikdar govo-Jpl, da je Amerikanec, ko je ■J>Oftial državljan, pač pa bo re-Ikel, da je nemški Amerikanec. ■vb ali jim kdo zameri radite-■ga? Ne, ker vsak ima pravico ■organizaciji?, vsak mora skrbe-Ettf, kako pride naprej. Skušati ■[mora, «ia se dvigne nad dru* mmif'ktT kdor se ne bo boril r redrtih vrstah, ta bo kmalu WjOstafl. pozabljen in preziran
m v|ieh.
kaj"pa^čSlnirfnuditi Slovencem, dokler vlada pri njih prepričanje, da branje ni koristna stvar. Ali ni dovolj Sramotno za clovekmteko naselbino, da je pri čitalnici vpl« šahih le kakih 200 članov ? Med tisoči in tisoči naroda v Cle-velandu ima Ie 200 oseb' 25 [centov na mesec> W žrtvuje ■ za izoforažbo in vzgojo. In to je najlepši dokaz slovenske brez-briienosti in nezavednosti.,
Preidimo k Slovenskemu al} Narodnemu domu. Kje pa je r V sanjah. Danes je v Clevelan du 72 društev, podpornih in drugih. In teh 72 društev ne more postaviti poslopja, kateremu bi se reklo "Narodni Dom". Ali radi nemarnosti,' ali radi nezavednosti, ali radi tega, ker nihče neče "prvi" začeti, ne vemo, kaj je vzrok. Najbrž pa raditega, ker se posamezne struje m^d seboj ne morejo sporazumeti. V Cleivelandu jc danes že tako ostro začrtarfa meja med takozvanimi katoliškimi in "narodnimi" drtistyi, da je že misel sama na kako zbliženje teh vseh struj, le prijetna pena, ki zgine, kakor hitro jo hočeš prijeti. No in, zakaj tako? Cui bono? Nikomur. Društva .s«o v prvi' vrsti tukaj, da delijo podpfero, vsaka politika bi morala Ibiti takoj v korenini zadušena; Razločevati bi morali namreč med notranjo! društveno upravo in med javnimi nastopi, oriroma med javnim delom. Notranje društvene razmere niso nikomur nič mar. kakor društvenikom do-tičnega društva, a na zunaj bi morala vsa slovenska društva čutiti, da so samo slovenska podporna društva, katerih zbližan je in skupen nastop bi prinesel Slovencem v Cleveiandu ugled, priznanje in upoštevanje' .
;	_	_	v
' * • ■ $ J • f
skega kmeta.
. Slovenski pradedje, ki so sc naselili okoli 600. leta po Kri-stu v te kraje, kjer še danes prebivajo, so bili večinoma kmetovalci ali pastirji. Živeli so v zadrugah ali srenjah, katerim je načelbval prosto izvoljeni župan/Bili so svobodni, imeli so enake pravice, enaka bremena. Leta 788. pa je slovenske -pokrajine podjarmil frankov ski kralj Karol Veliki. Tedaj so se začeli Nemci naseljevati v slovenske dežele, in od kralja so pa dobili kar cele kose slovenske zemlje v dar, in tako se je začela na krut način germa-nizacija. Odtedaj pa do leta 1848 so nemški plemiči delali s slovenskim kmetom, kakor s sužnjem." Hudo so izžemali slovenske jemete. V 15. in 16. stoletju so v slovenske dežele prihrumeli Turki. SJovenski kmet ni imel ne stanovanja ne hrane. Turki so mu zažgali hišo in mu uničili polje. "Plemeniti" nemški grajščaki se niso zmenili za slovenskega kmeta, pač so se skrili za zidovja svojih varnih gradov. Zraven so pa zahtevali čimdalje več tjake. Nemški vladarji so gledali sa mo na to. da so jim slovenski kmetje plačevali visok davek, da bi ga pa branili pred Turkom. o tem se tej gospodi niti sanjalo ni. Beda kmetov je bila. in lahko si raztolmačimo, da so se v petnajstem in šestnajstem stoletju kmetje uprli. Združeni slovenski in hrvatski kmetje, ki jih ni vezalo samo bratstvo, ampak enaka žalostna usoda, so se pod vodstvom Ma. tije Gulwra, kmetskega kralja, vojskovali za staro pravdo. Toda njihova vojska je bila poražena, in razjarjeni graščaki so se nečloveško maščevali. Veliku tisoč kmetov so takoj pomorili, in jim nalagali zanaprej še večja bremena.
oco coopoe at eouRT« st
■ '.4B	. ii	_ .
NA SLIKI VIDITE STARČKE, PO KATERE JE SE OB PRAVEM ČASU PRIŠEL REŠILNI ČOLN ZA ČASA VELIKANSKE POVODNJI V DAYTON U*. STARA DVA ČLOVEKA STA SE NA KOLENIH ZAHVALJEVALA ZA REŠITEV, KER STA MISLILA, DA JE VES SVET ŽE POZABIL NA NJU V HIŠICI, KI SE JEŽE MAJALA NA VODI.
•'CfcSKBvtf ■ a , v;-'V'''.	' V	'-.. ■* i' ? i m* »fem^Aa• * '•■.■ > V'"v' jfeV>;'..f &	''< ■ ' '	''iBKi
ecee-c oe Rescue go^ts (o* pourth ^t.
RAZNE KOMPANIJE IN DRŽAVA SO POSLALI V DAYTON NAD 500 TAKIH ČOLNOV, KI SO ISKALI PO VODI POTAPLJAJOČE TER OBJEDNEM TUDI POBIRALI MRTVA TRUPLA IZ VODE. PRIZOR NAM KAŽE CELO BRODOVJE TAKIH REŠILNIH ČOLNOV. NAD 3000 LJUDIJ SO REŠILI S ČOLNI PRIPOVEDUJEJO SE JUNAŠKA DELA O RESULCIH, KI SO BRO DARILI PO POPLAVLJENEM MESTU.
gyako je pa pri nas v Cleve-luvdu? Na prstih ene roke 'bi Rihko sešteli one slovensko-
■	ameriške državljane, ki pravijo,
■	da «0 najprvo ponosni Slovenci ■Jjbtern pa šele Amerikauci. Po-Iglejte našo mladino! Pojdite I na plese, k društvenim veselicam, pa je ne bodete- culi mi-Kk slovenščine. V našem jeziku Hbvore danes samo še oni Slo-Hpnci, ki angleškega ne znajo, B kakor hitro se je pa kdo povz* ■pel/nekoliko višjtf, vrže sloven-Išcmo med staro šaro in se le-KpoStiči z nekoliko našminkanimi ja»gleškimi besedami.
f V Cleveiandu prihaja čas, k0 Borašča mladina prvotnih na-laetjencev v moška in ženska Eflta, otroci, t-kaj rojeni, od Klovenskih starišev, prestopajo fidvajUto leto, pa se nič ne na-■redi, da se vzbudi v srcu nase rftnladine naroden ponos na Slo jfvenijoi 'za narodni jezik. Tupa-B tam ae pri veselicah ali pri ko-I zarcuf pive in vina včasih nav-Edušumo nekoliko za narodnost, ipa/ kot prazne sanje, enaka I nalvdušenja kmalu zginejo, in Ijjfred nami leži zopet Jetargija. H||akdanjost, v kateri počasi gi-w nemo.
Mi pri tem ne mislimo na tako združenje, da bi ravno vsa društva morala t>iti pri domači organizaciji. To spada v notranje društveno delo. Pač pa bi morala društva vezati tesna medsebojna priznanja, tolerance, in kadar bi se šlo za pravice naroda, tedaj bi društva sku-paj nastopila! Saj so vendar pri slovenskih društivih sami Slovenci, saj niso v slov. društvih nikjer Turki ali Ho-tentotje, da bi se morali posamezni člani grdo gledati med seboj. Rojak bo vendar rojaka prenesel. Ce se sami ni? bode-1110 spoštovali med seboj, drugi nas tudi ne bodejo, pač pa ostanemo le podlaga zaničevanja in preziranosti od strani nafeih narodnih nasprotnikov. Ali ne bi bila to veličastna narodna manifestacija, če bi korakalo skupaj 72 slovenskih društev. Kako bi strmel svet in se vpraševal, kje se je vzelo toliko naroda, kdo so ti ljudje, o katerih dosedaj nismo slišali? In takih manifestacij hi večkrat potrebovali, kakor n. pr. v trenutku, ko se v slovenski naselbini od strani mesta hočejo narediti kake spremembe. Slovenci hi lahko, skupno združeni, tu dali svoj nasvet, kaj bi bilo njim koristno. V drugih slučajih zopet bi se lahko dvignil enoten protest proti vsakemu škodljivcu naroda.
Kaj mislite, da so to prazne besede? Da. za iste, kat«Tih modrost ne gre čez saloon in postelj. Za druge pa ne, in treba je resnega premišljevanja. Pero natit sili v roke, da bi stvar obširneje razpravljali, pa naj bo zaenkrat dovolj. Goto-<vo se bo tudi kdo cenjenih naročnikov, ki nekoliko misli čez vsakdanjost, oglasil in nam kaj svetoval, kar seveda z veseljem sprejmemo. Medsebojne pre-bujie, narodne zavesti in skupnosti potrebujemo v Cleveiandu toliko, da je preveč nikdar ne bo. Spalo se je preveč, naj
nastane sedaj tudi resno delo.
«
m
Zopet aviatik padel in se ubil.
. Iz Pariza poročajo, da je aviatik Mercier vzletal v Anbe-rieu, ^ en at pa j p
Šele nadvojvoda Karol in potem Marija Terezija in Jožef II. so se nekoliko potegnili za slovenskega kmeta, in mu vsa) nekoliko izboljšali usodo, njemu, ki je bil vedno steber države. Popolnoma pa je bila tlaka odpravljena šele pod vlado Frana Josipa. Prvi državni zbor. ki ga je Avstrija dobila po revoluciji leta 1848, je kmete oprostil suženjstva. Tedaj so se slovenski kmetje prvič b-deležili državnih volitev. Tlaka in druge s-užnjosti so nehale, in slovenski kmet je postal gospodar na svojem posestvu, ko je bil več kot tisoč let suženj drugih. Nemške plemio; in gra-sčake so pa odškodovali. Zato so se morala najprvo vsa zemljišča premeriti in preceniti. Tri do štiri leta je trajalo, predno so se uredili vsi računi in se je s plačevanjem odškodnine moglo začeti. Stroški za to delo so znašali osem milijonov kron. Pri plačevanju odškodnine, so kmetom pomagale tudi dežele. Ustanovili so se posebni zakladi, .in v te zaklad; aH blagajne so plačevali kmetje svoje davke in tudi odškodninski denar, ki so ga morali v dvajsetletnih obrokih plačati. Dežele so pla-čiile 40% dolga. Grajščaki so dobili zemljiške obligacije, n* katere so lahko dobili pri zasebnikih ali pri bankah denar.
Od leta 185s do 1895 se jr odveza povsod že izpeljala. Ko so komisije dognale vse služnosti, so preračunali, da bodejo morali kmetje v Avstriji plačati 590 milijonov kron grašča-kom. Slovenski narod je moral plačati za svojo zemljo 40 milijonov kron in dva milijona obresti na leto. Res, fino je bilo to tedaj izpeljano.
Seveda, potem ko je imel kmet svoje posestvo, je to pomenilo velik napredek v narodnem gospodarstvu. Slovenski kmet se je oprostil nemškega plemiča, ki ,ga je tiščal toliko sto let za vrat, da ni mogel dill niti. Ni čuda, da je slovenska kultura še mlada, ko je komaj dobrih 60 let, odkar Slovenec
lahko diha. -"
K 'Da se vsemu temu pride v 1 pkbm, je treba vzbuditi kore-Hf nko narodrfo zavest. Narodne W zavesti pa ne bodete nikdar I vzbudili, če ne bodete mogli I narodu kaj pokazati in reči: Isg'Giej, to je slovensko, to je Marodtia last, na to moramo bi-K ponosni! V toliko slovenskih Naselbinah po Ameriki imajo oljfoj^ domove, krasne stavbe, a I kajypa ima Cleveland? Dvakrat
t Žačnimo pri Čitalnici. To ILteavod, ki ima namen širiti iz-Bbrazbo in prosveto med slo-Bveaskimi Clevelandčani. člo-p vek, ki kaj bere. tudi nekaj ve, ■L a človek, kateremu mrzi knji-H ga, ostane neveden, dokler <bo |i$tv, in če pride kje do resnej-I 5>b pogovorov ali je treba ka-|j|fco ziniti v spošno dobro, pa ne l j vedo ti ljudje ničesar povedati, iKer se niso ničesar naučili. In BNcolikokrat ravno raditega tr-I vpijo ravno naša -slovenska dru-fatva. Človek, ki ničesar ne ve, J ima rad veliko besedo, in če rma pripraven jezik, dobi tudi I kmalu- večino za seboj, a ljudje, [ ki se v 62m razumejo, raje mol-|č|io, ko vidijo, da kraljuje ne-■jdEednost. In ravno pri Čitalnici Jima vsakdo priliko, da nekaj I več zve, kolikor sedaj ve. Se-i I veda, naša Čitalnica ni taka ket I br morala biti, toda Čitalnica l in nje odbor niso krivi te«ga, ^jjač pa nemarnost ljudij. ki po-
MNOGO TISOČ IIH BODEJO MUKAul rOPKAVlTl, V vfA S i\/MUCJv/
——J	J	___	_ _ „ — _	1 , -1.	m	_ -	Hj	i
JE SPREMENILA PREJŠNJA LEPA ČLOVEŠKA BIVALIČŠA V- SAME RAZVA-
OB ltd HO DE LI »LATA
1—j	POTOPISNI ROMAN. I
■ ■II H------
~Se»or, ali veste, kako raa-nljtnje cte s tem zgowrili T •Najbrž nobeno. Armada lili oricata) me šteje stoti-coet ml, in tudi ni tako moč-da eden ae bi poznal imen is nariovov vs.Jt štabnih ča-i—Bm Meni *o znana vsa incu častnikov, toda «o kakem ■ajnaja Cadcra se nisem nikdar skiaL** •"Torej ste	poučeni."
"•ftaosim, kadar jaz kaj te-ifim, tedaj trdim to z gotovo-s^o. Meni je znan samo neki cnr po ime na Enrico Cadera. 0m x argentinski strankar, o katerem so mi pripovedovali, 4a ahira za čndne namene vo-fJm dbflli sekt S svojimi vo-ph je pridrl že večkrat preko meje, in čudno pri tem je, da m se posestniki estancij po-tcm vedno pritožili, da jim je MMBpcalo veliko živine z njih posestva."
Boječe |K>gle<h major, ko Spvaša;
t) tem čad nem možu Se nisem nikdar dišal. Jaz ga nc po-
~Kaj? Vi kot major nc poznate fakega slraatkarja? Vi, hat Častnik morate vendar vedeti, da je vfada ra<b tega Ca-dtam poslala oddelek vojakov prati Urugaytr, da/ga prime jo. HadHcga s«tn se odločil, da po-cljrm proti Mercedes poslanca, ki aaj pripelje vojake sem, da asa aceiirsjo. In ker to za vas nc fco nič kaj prijetno* vas obdržim <do prihodu vojakov prt tubi *%
Ifkjor se ni mogel več zatajevati Viden strah se mu je tal licu.	'
zlodjevt Tega ne bo-detr naredi lil * zakliče. "Kdo mi more braniti?'' TBa, moji vojaki, ker bo-dfcjb a naskokom vzeli vago
"Kaj, vi hočete s silo vzeti «**&>? Torej se bojite prihoda vfarfaifc vojakov? S tem doka-■ayrtr, da sem jaz prej prav abtfSi, ko sem dejal, 4a ste na-asfra cestni ropar ne pa vojak. Ptafdjte s sobo. Takoj odpoš-ljem človeka v Mercedes, in dokler ae pridejo od tam vojaki, bodete čakali v sobi."
"Kaj *i domišljate I Takoj vam dokažem, kaj nameravam."
In major plane s svojega sedeža t*r plane proti onemu prostoru, kjer ste ležali njegovi pištoli, katere mu je brat prfj odvzel. Jaz sem (bil na to pripravljen, skočim in zaženem majorja z enim iidarceni nazaj proti klopi. To ga spra- < vi popolnoma iz seb?. Zopet plane kvišku in se hoče vreči na mene. Toda brat ga že drži za obe roki, ga trdo posadi na klop in reče: "Vidite torej, da ne m-oTete • ničesar. Udajte sc v svojo u-sodo. Opraviti imate z ljudmi, ki ac nc bojijo navadnih potepuhov. Vendar krut nečem biti a vami. Spustil vas. bom na lirmdo pod gotovimi pogoji. Zahtevam namreč, 4a nam iztočile dmzega ujetnika, ki ga iamjo vaši vojaki."
"Tega ne dovolim. Vi me amate spustiti ven, ker nimate pravice me tu zadrževati."
Ta vi imate še manj pravice aadrževati senorja Monte-sa. lie prepirajmo se. Vojaške čete iz Mercedes pridejo k mala. Senor Burger, ali imate tanesfjivrga moža in dobrega
^Oboje," odvrne rančero. Takoj mo /apovejte, da zasedb" konja, nakar naj pride k mam, da mu dani nekaj pisanih vnt% s seboj na pptw Ta "pa zikriči major: "Stojte! i| Vojaških cetj i* Mercedes ik nikakor, nc bojim, ker so moji tovariši. To^a bta: mšran bi bil pred njimi. Jaz s^^a^ torej vaš po^oj in izročim MVaitesa. Spustite n* ven in jaz vam pošljem Mon-teaa noter."
Brat pa se nasmehne in odvrne:
- /
"Na ta način ne pridete od nas, senor. Jaz odprem vrata, tako vas vojaki lahko vidijo in z njimi govorite. Vi za-povejte, da spustijo j*ert>atera. Kakor hitro je pri nas, silhete vi ven. S tem je izključena nepoštenost. Upam, da sprejmete ta predlog."
"Pripravljen sem."
"Dobro I Toda od vas zahtevam tudi častne besede, da se potem s svojimi vojaki takoj odstranite in sploh opustite vse, kar bi nam škodovala Najbolje, če tudi prisežete na to."
' Ive z obotavljanjem stori major, kakor rečeno.
"No, torej odprem," reče fra-ter.	*
- In res gre brat k vratom, jih odpre in obstoji v sredini odprtih vrat. Mlajorjcvi voq'aki so razjahali tn se vsedli nekoli-od vrat na tla. Obkolili so Montcsa, ki je bil tudi na rokah zvezan. Jaz stojim poleg majorja tei* ga ostro opazujem. Sedaj bi moral oddati dotično povelj*. Njegovo oko zapazi Odprta vratttj prostost stojf pred njun; zdi s* mu, da lahko odide, ne da bi držal svojo obljubo. Hitro slcoči proti izhodu, tbtla cUleč ne pride, ker planem takoj za njim in ga pri-mem za vfat. Skuša se mi iztrgati, toda zaman.
"Noter! Noter!"' kriči svojim Ijtkfcm. "Na pomoči"
Več vojakov hoče priskočiti svojemu poveljniku na pomoč, toda gronioviti bratov glas jih zadrži.
"Ostanite zuntij! Kdo se drzn.,? ustavljati mojemu povelju?"
Potem se pa obrne proti majorju in reče:
"Lažnik in izdajalec! V« hočete fciti častnik, pa nimate niti tolik© časti, da bi držali svojo lastno besedo. Kaznovati bi vas moral, toda kljub temu se hočem držati prejšnje pogodbe. Oprostite Monteaa, potem vas spustimo ven. Hitro!"
"Da," kiha major. "Spustite me."
"Toda najprvo zapovejte svojim ljudem;"	v
"No torej, spustite aduta."
In major mora povelje še enkrat ponoviti,, presno ga it-bogajo. Montesu od vežejo vezi. potem pa prkte na dvorišče.
"Sedaj j>a hočem proč!" kriči major. "Spolni! sem vaše pogoja. Spustite me!"
"Takoj, kakor liitro še enkrat izrečete častno besedo, da se s svojimi ljudmi odstranite in s£ vzdržite vseli sov-ražnostij."
"Častno besedo vam dam. Takoj zapustim to okolico."
Potem pa spustim majorju ki hitro skoči k svojemu konju ter odjaha z kavaleristi Brat je pa še bil toliko previden, da je poslal za njim gav-ča, ki naj se prepriča, če so v resnici odšli, da nas ne bi pozneje. ko se vrnemo na eštancijo jerbaterov, iz zasede napadli. Cavčo je naznanil, da so šli preko vode. gotovo znamenje, da ne nameravajo nobenega napada več.
Medtem je pa gospodinja s pomočjo dekle pripravila vse. kar je treba za dobro kosilo. Ko pridemo v solbo, nas povabijo, naj krepko zajamemo. Seveda smo tekom kosila se pogovarjali edino o dnevnem dogodku. Monteso je bil najbolj jezen in je pripovedoval, kako je ušel. Nož, katerega sem mu vrgel, ga je sicer oprostil toda preganjalci so ibili tako hitro za njim. da na pravo rešitev bilo mogoče misliti. Kottja .je nasanjal k največj hitrosti, toda spotoma se je spotakmi nad neko hiknjo, je padeMn vrgel tudi njega s sedla, Kmalu so ga dosegli ka-vaieristl proti kaberim ?e ni mogel braniti, ker so bili v premoči. v	r ,
V sosednji sobi začujemo klic. Frater vstane in gre tja.
»	* .Av'-.«.1
I	v | »Vi« VV*1	)
I m: nnve j« m» hoče vi-deti bolni strtje. Bolnik je sli-sal, da se je nekz') nenavadtie-
J ga zgodilo in ,me je hotel videti.
Seveda sem z veseljem ugo-
. dil bolnikovi želji. Podam se torej v sosednjo sobo. Rojak počiva na lepi in čisti postelji. Oči mu leže globoko v udr-
■	tinah. lica so mu unadla. Zgle-^ dal je kot mrtvec. Zdelo se mi
je kot bi mož zadnjič dihal.
*	Ko ga pozdravim, me mirno pogleda. Ko pa stopim bližje
l* njega, mi stegne svoje košče-e ne roke naproti, kakor v poz-
*	drav, lahen nasmebljaj se mu ' pojavi na ustih in reče:
"Dfbrodošli, gospod. Seveda prihajate k umirajočemu, To-
*	da nekaj bi vas rad vprašal. 1 Ali mi hočete tako odgovoriti, " kakor mislite?"
"Gotovo. Vse vam povem po resnici. Lahko se zanesetc na 1 to."
Govoril jc počasi in mehko.
*	Njegova prsa so se dvigala počasi in neredno.^Pomagam mjj.
" da se vzpne nekoliko višje. In ko si potegnem stol bližje nje-1 govi postelji, me začne zopet
*	opazovati. Bral sem mu na ob-' ličju izraz strahu, tako da sem ' sc moža v resnici usmilil.
*	"Le govorite," ga navdusu-
■	jem. "Mislite si, da sem vaš f najboljši prijatelj in tako bom
tudi govoril z vami/ ► "Da, da, tako mislite! Ska-k zali mi bodete največje prij-r ateljstvo, in z zaupanjem vam hočem povedati, kar me teži." 1 Mož sklene rok-- in nadalju-
■	je:
"Umreti moram, to vem ( Proč moram, v drugi svet, pa vendar leži na meni teža, ki 1 mi smrt še bolj oteškočuje."
In po nekaj trenutkih zopet začne:
Kaj mislite o prisegi?" "Prisega je beseda dana Bo-gu, katero moramo v vsakih okoliščinah držati."	I
"Da, to je bilo tudi moje 1 nazrranje, in raditega me vest < teži, ker nisem tako ravnal."
"Toda kako ste prisegli? 1 Prostovoljno ?" "Ne." '	1
"Torej prisiljeriS. Jaz bi se ne ( dal nikdar prisiliti k prisegi." ^ "Tudi če bi vam s smrtjo • grozili ?" "Tudi tedaj ne."	'
"Torej bi raje umrli?	1
"Hm! T0 je vprašanje, ki je 1 teško odgovoriti. Včasih je strah pred smrtjo hujši kakor , človeška volja. Jaz bi včasih I sam naredil tako prisego, to- 1 da le tedaj, če bi se strinjala z mojo vestjo. Če bi me pa ta- s ka prisega peljala do zločina ali £ greha, bi pozneje Viikakor ne 1 smatral pravilnim, da bi tako * prisego držal."	*
Ali je to res vaše mnenje?" "Da. gotovo. Prisega, ki me sili do zločina, je kriva prisega, j torej neveljavna."
"Gospod, vi ste mi olajšali * vest.tBil sem priča nekega zlo- N čina, morilec me je napadel in me prisilil, da prisežem, da ' nikdar iv izdani tega dejanja, s tudi na smrtni postelji ne."
"Torej ste bili priča umora?"	•	s "Da, umora. Neki vodnik je c ubil potnika, katerega bi moral peljati preko Kordiljer. Po- 2 tnik je bil duhoven. Bil sem 1 tedaj .v bližini in sem bil pri- s ča celega prizora." f "Ali niste mogli umora pre- c prečiti ?" r "Ne. Bilo je prepozno. 2rtev 1 je bila v zadnjih vzdihljejih." c "Ali niste mogli morilca pre- c strašiti s kakim vzklikom?"
"Ne samo, da sem kričal. 1 pač pa sem celo tulil. Morilec • me je opazil, in kot bi se ho- 3 tel z rn-enoj zabavati, je žrtev ' pred mojimi očmi zadavil." 1 "Ali niste imeli pred seboj r puške, da bi luntpa ustrelili?"
"Da, imel sem jo, toda no- t benega smodnika. Hitel sem s proč, da bi prišel v mesto in morilca naznanil dblasteni. To- i da morilec je menda uganil, J kaj nameravam. Nisem bil do- i sti previden. Ko zavijehi okoli s skalnate pečine, je bil že pri i meni in mi nastavil revolver 1 na prsa."	t
"Ali se niste branili?"	<
"Da. toda bil sem preslab. Zgubil sem se v grmovju, iiv 1 zadnji strel sem oddal na ne- < ko. divjačino, da si dobim hra-
ffi ... i •.?:	' -	; rJij/s-lLi.
' česar zavžd. In morilec b
I prav gotovo umoril tud: mene da ni bil moj znanec."
"Ali ga niste iakoj spozna H ?"
"Ne. Sele ko je bil tik mene : sem ga spoznal. Bik) ga je ne : koliko sram, da bi prijatelja umoril. Bil mi je dolžan hva-. ležnost. in raditega mi je pustil življenje pod pogojem, da prisezem, da ga nikdar rte iz dam. in tedaj sem v svoji slabosti prisegel, in ta prisega mi tišči še danes mojo vest."
Bolnik je utrujen prenehal i govorom. Kar sem čul od njega. me je globoko pretreslo Moral sem misliti na seodador-ja, 0 katerem mi je jerbatero pripovedoval. Ta sendadero je šel s kapucinom preko gorovja, in od njega je podedoval papirje, ko je kapucin spotom i umrl. Ali je mogoče to isti morilec? Saj sem Montesu nekaj enacega že prej pripovedoval.
"Ali smem vedeti, kako je ime morilcu?" vprašam bolnika.
Bolnik pa zmaje z glavo.
"Mogoče b\ mi lahko povedali kraj in čas dejanja?"
Zopet zmaje bolnik z glavo.
"Ali ste zvedeli, zakaj je mož usmrtil kapucina? Ali je bilo to mogoče radi nekih papirjev, v katerih se je govorilo o zakladih, ki so bili potopljeni v jezero, zakladi izza časov Inkov?"
Mož pa zgrabi z obema rokama proti meni.
"Za božjo voljo, bodite tiho!" vzklikne. "Vam je znano! Vam je znano? Kje ste pa zvedeli? Kje?"
> "Znana mi je vse stvar. Redovnik je bil namenjen v samostan v Tukuman?"
"On ve! On ve!" zdihnje bolnik.
"In morilec je jako znan vodnik?"
"Tudi to mu je znano! Toda gospod, vi morate priznati, da vam jaz nisem ničesar povedal?"
"Da, ker sem vedel vse že prej."
M^ž pomislil na tp, da direktno n" ničesar povedal, toda po ovinkih mi je vse izdal. Da pa zvem še kaj več nadaljujem:
"In to vam dela tolike skrbi in težave? Ljubi prijatelj, jaz na vašem mestu bi se že zdav-* nej oprostil takih skušnjav.''
"Seveda, ce tako govorite, vam moram priznati, da imate prav. Toda sendador mi je še več razodel."
"Kaj vas to briga. Glavna stvar je, da niste dolžni držati dano prisego. V pričo smrti, ki vas obdaja, morate 1>iti odkritosrčni. Jaz na vašem mestu bi zaupal vse bratu Hilariju."
"Premisliti si hočem."
"Da, tako storite, dragi prijatelj. Toda premislite tudi. da dočaka vsak človek trenutek, ko nima več časa za premišljevanja." i
"Da, smrt, smrt!" zdihuje bolnik, "Gospod, ali se bojite smrti ?" "Ne."
"Jaz vas ne vprašam glede smrti, pač pa po tem, kar pride po simrti.'
"Ne razumem vas. Smrt je za pravične odrešilni angelj, ki pripelje izgubljenega otroka k svojemu očetu. Za krivičnega pa je smrt huda kazen, ker pride pred sodbo pravice. Kdor je na svetu spolnjeval svojo dolžnost. kolikor mu je bilo mogoče, ta bo lahko gledal smrti v obraz." t
Bolnik zapre oči, kot bi hv-tel premišljevati o mojih zadnjih besedah. -Dolgo, dolgo leži zamišljen pred menoj. Dober četrt ure mine. Potem se pa bolnik nekoliko dvigne in reče:
"""Prav imate. Vprašal bom brata Hilarija.. Prosim, da greste po njega."
Seveda sem takoj spolnil bolnikovo željo. Brat Hilario je z veseljem prihitel k možu. Jaz pa odidem k družini, kjer smo sedeli celo uro v tesnem pogovoru. Potem se pa brat vrne. NjegovO obličje je bilo resno, toda izraz sočutja mu leži na obrazu, ko mi reče:
"Bolnik zahteva duhovna. Pošljite takoj v Montevideo da ga Še dohi pri življenju."
Seveda je rančero takoj od-
....	r
» mem in reee:	m
"Rhlnil - ,,-rvraaal !#/4<»il
Bolnik me je vpraaai, Koaj |
da ostanete nocoj še pri nas." j
"Toda mi moramo vendar
na eštancijo del Jerbatero," ugovarja Monteso.
"Ne, vi ostanete tukaj," prosi rinče ro.
Tej prošnji se pridružijo ^ud: ženske, in jaz sem seveda ^ veseljem obljubil, da ostanem. Montesa pa je gnalo proč. Gotovo so bili njegovi ljudje v skrbeh radi njega, in raditega mu ni mogel nihče zameriti. *Mk>nteso ttorej se napravi a odhodu, ko je še obljubil, da nas gotovo obišče ali pa mi nje* ga.	'
"Toda ježa na eštancijo je ntvarna," ga svarim. "Saj ste slišali, da majorjevim vojakom ni za zaupati."
"Ha, ti so že tako daleč, da m«? ne dosežejo več."
"Meni se pa ne zdi tako. Prosite vendar senorja ratiče-ra, da vam da nekoliko gav-čev v spremstvo, toliko časa, da ste varni.'
"In dal se je pregovorit*. Rančero mu je dal dva gavča. Najraje bi sicer imel, če bi sam jahal z njim,, in bi tako spoznal nevarne sledove, iz ka- j terih bi dognal, <la je bila ježa " bolj nevarna, kakor se je do-zdevalo.	m
' Dalje prihodniič.	I
v/^Ksdar čutite \IM 't prehlad, ne ča-J kajte, pač pa rabi- 1 f tt pristni Pain E*- \ ' peller in zstrite nevar- 1 nost v začetku.
j	SLOVENSKA DVOKANA,
j MIHAEL SETNIKAR, \
5*	Ol31 HT. ULAXR AVE.	\i
T«. PrtnMton IA44 L	\
i	Priporoča rojakom in druttvom prvo sloven.ko dvo
JL	rano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in kr-
•S	stne slavnosti kakor tudi aa vse druge prilike.
I	Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f
GEO. TRAVNKAR,
Old Bank Cafe '
Fina domača slovenska gostilna t najboljšo in točno >ostrežbo. Najbolje pivo, domače vino izv ratni likeiji in ampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
vogal 55 ccitc.
m- GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM.
Domače prodajalce:
Glavna prodajalna: 2329 Ontario, vogal Markat
3367 at Ctalr	<■ 3806 Payna
6001 St. Clair	4723 Broadway
10401 St. Clair	8446 Broatfway
7006 St. Clair	4006 Clark |
i Ta oglas je dober, če ga prinesete ; I b seboj za DVOJNE ZNAMKE s; vsakim nakupom čez 11.00.
! ZELENE ALI RUDEČE ZNAMKE.
! Ml smo preselili svojo prodajalno, ! ki Je bila prej poleg Relmerjeve trgovine na 3367 St. Clair ave. zraven Schellentragerjeve lekarne,! štiri vrata zapadno od E. 34. ceste. |
Najbolje, za otroške bolečine in bolesti.
PIN-ACUri gre rtu holctiue.dil« hitro, ItiKu rvhltriM mehko otr ČJo kol«. Je pri etncKudui », r.e morrftkodovftt o^eiu fch nc»u. / a otr»>fji pr. hind, pre hlairn vrat. nosnice, hr ithitO, *Knjtf-ten« pliufH. neur-l*Ho in druge bole-«ne, r bite PI N- \ CXJ8 Vnm priliritnl mnog d Inr. Kupiti prt lekarnarju.
m«.4 v^Mat^A« O K i*.	1
NIZKE KOLONISTNE CENE
na Sovero-Zapad In Jugo-Zapad potom
NICKEL PLATE ŽELEZNICE.
Listki so veljavni od 15. marca do 15. aprila.
Vozni listki sa tja in sem vsaki prvi in tretji torek v mesecu. Spalni voxovi, direktna zveza, nizke cene. Jedilni vozovi pri vlakih. Vpral^jte. « '
E. A.iters, G. P.IT.A. Cleveland, Ohio.
NAJBOLJŠE 8M0DKE. , 0(1 OlinillfC
slovenskega izdelka oil oMUUlVt:
8love«s»ke Dobrodelne Zvete,
1 ■.- ■! , ' ' ' ' IZDBLUJRJIH
JOHN BRESKVAH, J528 St. Clair-ave,
war Člani aczitr pO teh smodkah. "•i
Sl^i-'i VŠ'}. ' 1	•• i.? i - Ciil . -	< i '	■ ,1"; 1 .tfM
lOtQICHQIOyjyjMUIUMUMl^^	^.^I^vrv^^r^vr^^v^v^v^
SLOVENSKO PODJETJE.
Zavar^jm proti ognju lu Urugim iioggoclftiu :;
POSEBNOST I Vamoatni bondi za dm*t vene uradnike po 26c od f100.00 na leto. — Javni notar. — Pojaimla ^
Jedini nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade »z Wa-shingtona, da ima najbolj«« zdravila kakoršnih se ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi* gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moikim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-6ne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC, 1093 B. 64 Street.
Najnovejše zt rojake