Poštnina plačana v gotovini Marutonkl Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 38 Maribor, torek 17. februarja 1931 »JUTRA« Izhaja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 ./elja metečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 U redništvo in uprava; Maribor, Aleks and rova ce« ta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4 V napetem ozračju Ko je fašizem napravil pohod na Rim in se polastil vlade v Italiji, je razglasil Svetu, da je to storil zato, da bi rešil aPeninsko velesilo pred grozečo anarhijo« izboljšal njeno gospodarsko in socialno stanje ter dvignil ugled Italije v tujini. Ker je tej revoluciji spočetka zares sledila doba nekake večje urejenosti, discipline in narodnega zanosa, je bilo tako v Italiji kakor tudi drugod mnogo ljudi, ki so trdno verovali v vzvišeno misijo, voljo in silo fašizma in njegovega voditelja Benita Mussolinija. Samo tako je tudi bilo mogoče, da so posebno gospodarski krogi skoraj na stežaj odprli fašizmu svoje blagajne, a zapadni svet ga je slavil kot odrešitelja Italije in s tem vse južne in zapadne Evrope pred bolj-Seviško nevarnostjo. Se več nego optimistov, je bilo pesimistov. Ti v poslanstvo fašizma niso verovali, ker presojali so ga po dejanjih Pred pohodom na Rim in po faktičnem ln nespremenljivem položaju Italije in Italijanskega naroda. Da so ti poslednji in ne prvi imeli prav, je naravnost sipino pokazal razvoj zadnjih let, kajti vsi PrYotni navidezni uspehi so bili le samo-Prevara, lažna fatamorgana. Ko je realnost življenja pregnala idealistično me-je italijanski narod in ves svet spozna, da je bil kruto prevaran, da je vse ™ bila le navadna farbariia patetičnih širokoustnežev in terorističnih fanatikov. d «stega trenotka pa, ko je dozorelo to ffn znante> fašizem nastopil svojo ne- ,.™ot!n0 Pot navzdol, ki jo kljub vsemu fini; Inei?n Prikrivanju hodi še vedno in bob in bolj naglo. , ' cl° Se. 'v zadnjih mesecih mudili 1 JI i*> enakega prepriča-n a, da ]e: na A;Peninskem polotoku ozračje silno napeto in da se mir in red vzdrži?* • Z .°Sromnimi napori fašističnih organizacij, noijcijskih fn vo. hunskih ustanov in z denarjem ki se iz metava v te namene. Kamorkoli se~ob jektiven opazovalec ozre, Povsod vjdi isto obupno sliko gospodarskega pron-i-danja. Konkurzi rastejo v ogromne številke, obrati ustavljajo delo, drugi se o-rnejujejo in odpuščajo delavce, pomorski ■n železniški promet pada, trgovska bilanca je za ogromne milijarde lir pasivna •— in to celo po uradnih objavah. Sorazmerno s tem raste tudi število brezposelnih. Uradni izkaz jih našteva nekaj nad 700.000, v resnici pa jih je več kakor 1,000.000. Vse prisilne odredbe glede znižanja cen ne pomagajo dosti, ker tr«ovcl, industrilalci in obrtniki ne mo-rej° prodati v izgubo, zato rajši ničesar ne Prodajajo. Vslcd tega se ponekod po-nY|ia glad, ki sili ljudi v obup. jo stanje upliva tudi na treznejše fa Kraljev sovražnik — kraljev mandatar SANCHEZ GUERRA, KI JE NASTOPAL NA ZBOROVANJIH KAR OČITO PROTI KRALJU ALFONZU, SESTAVL,A NOVO VLADO. MADRID, 17. februarja. Potem, ko so vojvoda Alba, ki živi sedaj v Parizu, grof Romanones in Cambo odklonili mandat za sestavo nove vlade, je povabil kralj Alfonz k sebi vodjo konservativcev in svojega hudega nasprot nika Sancheza Guerro ter mu po daljši konferenci o notranje-političnem položaju v državi poveril sestavo novega kabineta. Guerra je mandat tudi sprejel, vendar pa ni znano, kakšna pooblastila ima. Politični krogi so mnenja, da ima proste roke in da bo naj-brže skušal sestaviti vlado levice, da tako pomiri skrajno razburjene duho-ve v deželi in ojači monarhistično idejo, ki ie pričela vedno bolj izgubljati na svoji moči in ugledu. Sanchez Guerra se je pred dvema letoma udeležil upora v Valenciji, bil tedaj aretiran in obsojen pod režimom pokojnega diktatorja Primo de Rivere na sedem mesecev zapora. Pozneje je pobegnil v Francijo, kjer pa je ostal le nekaj časa in se nato zopet vrnil na Špansko. Pričel je kar javno nastopati proti kralju Alfonzu, o katerem je zatrjeval na zborovanjih, da ne vživa za upanja španskega naroda. Čeprav je zagrizen nasprotnik kralja, pa je Sanchez Guerra v sedanjem kritičnem notranje-po’it'čnnm ooloža-ju v državi, kljub temu dobil od kralja Alfonza mandnt za sestavo novega kabineta, ker vživa zaupanje najširših slojev naroda. Vrb tega je Sanchez Guerra zn;'11 kot znmnik °rofa ftnma-nonesa, v čigar rokah je mirna rešitev krize na Španskem. Grof Romanones je bil tudi oni politik, ki je izsilil odstop bivšega ministrskega predsednika generala Berenguerja. pa je, da so se vsenemci in socijalni demokrati združili v boju proti hrvatskim manjšinskim šolam. Spremembe u naši ulači Kralj je podpisal zakon, s katerim se spreminja zakon o ureditvi predsedni-štva ministrskega sveta ter se ustvari movo ministrsko mesto pri predsedni-štvu ministrskega sveta. Ta novi minister vodi posle min. predsednika, razun onih, ki si jih predsednik min. sveta pridrži, podpisuje mesto predsednika min. sveta vse akte razun zakonskih predlogov in onih aktov, ki si jih pridrži predsednik vlade. Tudi ta minister stalno predseduje vsem odborom min. sveta. Zakon je stopil takoj v veljavo. Na podlagi tega zakona je včeraj kralj imenoval za ministra pri predsedništvu ministrskega sveta dosedanjega ministra pravde dr. Milena Srskiča. Za ministra pravde je imenovan dr. Dimitrije Ljotič, odvetnik v Smederevu. Kralj je tudi prejel ostavke, ki so jih podali ministri dr. Frangeš (minister brez portfelja), Filip Trifunovič (javna dela) in dr. Ivan Švegel (brez portfelja). Za ministra javnih del je imenovan dr. K«sta Kumanudi, doslej minister brez portfelja. Odstopivši ministri so dobili odlikovanja in sicer dr. Frangeš red Karagjorgje-ve zvezde III. stopnje, Trifunovič in dr. Švegel pa red Sv. Save I. stopnje. Dr. Frangeš in Trifunovič pa sta obenem postavljena za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta, dr. Švegel pa bo te dni imenovan za poslanika v inozemstvu. Rustrijski Nemci in hrvatske manjšinske šole GRADIŠČANSKO, 17. februarja. Do-čim je jugoslovanski minister prosvete izdal širokogrudni zakon o manjšinskih šolah, v Avstriji skušajo zatreti še obstoječe manjšinsko šolstvo. V Gradišču in/ -mo hrvatske konfesijonatne šole. Pohodom proračunske debate v dunajskem parlamentu so avstrijski vsenemci skupine dr. Schobra zahtevali, da se te šole ukinejo in da se na Gradišče razširi zvezni šolski zakon. Vsenemci in socijalni demokrati so že poprej dvakrat — 1. 1926 in 1928 — skušali ukiniti hrvatske manjšinske šole v Gradišču. Njihov predlog je bil sprejet z neznatno večino, ni pa imel praktičnega efekta, ker po ustavi osnovno šolstvo spada v pokrajinsko pristojnost Gradišča, obenem so pa te šole zasebne in se jih ne more ukiniti. V za.'.^i seji plenarne zvezne narodne skup ščine je bil predlog za ukinitev hrvatskih konfesijo^alnih šol sprejet z enim glasom večine. Proti so glasovali krščanski so-cijalisti, med njimi hrvatski župan iz Vo-rištana Anton Probst. Seveda se bodo gradiščanski Hrvati na podlagi ustave borili proti izvedbi tega sklepa. Značilno Is e same, ki vedno bolj uvidevajo, da 0 dosedanji poti ni izhoda. Mussolini se »ne vda, in da bi ohranil svoj režim. idho1/3* sprav'ja v internacijo lastne zadn«? CLel° dovčerajšnie prijatelje. V •veliko x* fi ic 1,1,0 aretlrano izredno faš,stov’kf s° fme» ma- & *> »rifr-U kritizirati politiko oficijelnega vodstva. Med njimi so tudi ze o ugledne osebnosti, posebno iz go~ j farskih krogov, ki so nekoč žrtvovanj za fašizem težke tisočake, na drugi 3111 f° Pa Patrijoti in nacijonalisti, ki *™> ljubezen do domovine izpričali V svet°vni vojni. Kadarkoli in , , 0 1 Pa mora vodstvo zapirati svoje < ■ ne pristaše in zaslužne može, tedaj je o znak razpadanja, znak, da organizem hira in boleha. Fašizem boleha resnično. Še je na zu-naj jekleno močan, še drži krepko v svojih rokah vajeti vse Italije, toda na znotraj postaja votel in gnil. Nobenega novega dela ne more več napraviti, nobenega resnega problema ne more raz-. rešiti. Vse svoje sile mora posvečati samo svojemu obstanku, očuvanju svojih pozicij. To se pravi, da je postal sam sebi namen. Toda veliko vprašanje je, doklej bo mogel iz izmučenega italijanskega naroda iztiskati ogromne milijarde, ki jih rabi za vzdrževanje fašističnih organizacij, za milico, za parade, zunanji blesk in za neprestano in vedno blaznej-Še oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku? In če teh sredstev zmanjka, če postanejo žepi prazni? Tedaj v vrstah milice, edine opore fašizma, ne bo več navdušenja in ne discipline, tedaj bo nastala anarhija v lastnih vrstah. Od bojazni pred tem pa je italijansko ozračje načeto k&]£QCJii£rf Železniška nesreča pri Novem mestu NOVO MESTO, 17. februarja. Stlači so našli pred tukajšnjo postajo truplo strašno razmesarjenega moškega srednjih let. Preiskava je dognala, da gre za delavca Franca Prenika, ki se je vračal iz Mirne peči po železniškem nasipu v Trebnje. Potoma ga je zgrabil iz Ljubljane prihajajoči vlak ter ga vlekel seboj več kilometrov do Novega mesta. Ena noga in ena roka sta obležali na progi, kjer so ju šele danes našli. Lokomotiva, ki je zgrabila nesrečneža. ga je vrgla na železniški plug. ki je bil pritrjen pred strojem, odkoder je padlo truplo na stranski tir šele pri Novem mestu. TOULON, 17. februarja. V mornariškem arzenalu je nastal požar, ki se je naglo razširil na obsežno torpedno delavnico. Kljub velikim naborom se gasilcem drsedaj še ni posrečilo pogasiti ogenj. Skoda znaša več milijonov. Torek 17 Torek 17 Kabaret Konkurenca mask Rou!e — Ples — Bitka s serpentinami Velika__________________ kavarna O zborovanju delničarjev državne obrtne banke, ki se je za ozemlje bivše mariborske oblasti — kakor ste kratko že včeraj poročali — vršilo minolo soboto popoldne v Mariboru v svrho izvolitve treh članov in treh namestnikov v poslovnem odboru podružnice, katera se bo s 1. apr. tl. otvorila v Ljubljani, samo še nekaj besed. G. Zadravec iz Središča, ki je kot poverjenik generalne direkcije vodil zborovanje, je uvodoma izrazil veselje obrtništva nad pridobitvo novega kreditnega zavoda ter se je javno zahvalil zlasti Zbornici za TOI in njenemu tajniku g. dr. Plesu, ki je z veliko vnemo podpiral zahtevo slovenskega obrtništva po lastni podružnici. Izjavil je tudi, da se bo z ozirom na posebne prilike v dravski banovini mogla za novo podružnico doseči tudi nižja obrestna mera nego velja za ostale pokrajine in se bo zavod s tem v kratkem zelo utrdil in postal tudi slovenskemu obrtništvu to, kar od njega pričakuje. Na zborovanju je bilo zastopanih osebno 21 delničarjev z 529 delnicami in 166 glasovi, s pooblastili pa 15 delničarjev z 343 delnicami in 112 glasovi. Izvoljeni člani podružničnega odbora gg. Bureš, Holobar in Zadravec ter namestniki gg, Kravos, Pucelj in Zalar so dobili po 233 do 278 glasov. Iz poteka zborovanja se je videlo, da tudi na ozemlju bivše mariborske oblasti raste zanimanje za zavod, odkar je dova ljena podružnica v Ljubljani in izrečena obljuba, da se bo po možnosti za to podružnico uvedla posebna in sicer nižja obrestna mera. Povodom prvega podpisovanja delnic žal vkljub marljivemu delu dalekovidnejših obrtniških voditeljev ni bilo mogoče na tem teritoriju zbuditi med obrtništvom primernega interesa ža lastno obrtniško banko. V celi banovini je doslej 314 delničariev podpisalo 6176 p n m i k t..4rn V Mar id o ru, GHc 1/. li. iy3l. Mariborskim daeoni drobii Stran & v p n Mariborski pustni film 0 PUSTNIH LEPOTAH IN DOBROTA H, O ŽRTVAH IN PAROLAH, O SVINJSKIH RILCIH IN ŠE MARSIKAJ. Maribor ni karsibodi! Kljub naziranju o draginji, pomanjkanju in krizi, prastare tradicije slavnega Kurenta ostajajo še vedno v veljavi. Sicer dostojnemu licu lepega Maribora dobro hoteči nergači pravijo, da pustne lepote in dobrote prav nič ne prispevajo k izboljšanju in pomladitvi naše »starožitnosti« in »zaplanka-nosti...« Povsem neupravičeno zabavljanje na račun pustnega rajanja, šal, norij in neumnosti! Saj vendar visi nad vsem tem nimbus dobrodelnosti ali če Hočete: obči blagor! • Visoko napetost pustnega razpoloženja so znali temeljito izkoristiti naši trgovci. Maske, polmask«, pokrivala, nosovi, očala, koriandoli, konfeti in serpentine razvrščene v efekten kaos, neizprosno vabijo v Kurentovo kraljestvo. Na precejšnjo žalost naše nadebudne mladine smo očetje kaj malo dovzetni za vse te »neobhodno potrebne« rekvizite. Odigravajo se več ali manj tragični pustni prizori, ki končajo končno z divnim izgovorom: »Saj gre za dober namen...« Ko pa še končno pride račun za Tarla-tan, Silk, Sendel in Lame svilo za najmodernejše kostume, je potrpežljivosti konec! A ko »boljša polovica« prezirno nakremži obraz s povdarkom na »občni blagor«, je vsak odpor odvišen, nesmiseln, — prepovedan! Oj ti pust! • Povsod, na desnem in levem bregu, kjerkoli zasledi bistro oko plesaželjne publike primeren lokal, žrtvujejo veselemu Kurentu čas, vino in smeh. Med drugimi manj važnimi sobotnimi in nedeljskimi dogodki se ob teh prilikah odigrava spaian!e manj ali več rahlih vezi med drhtečimi srci mla'ših in stare;ših mariborskih Adamov in Ev, ki se pa tokrat izneverjajo svoji originalnosti. Kostumi in maske morajo zakriti napake in — vrline. Razočaranca niso izključena nili pri — nežnem spolu. Pravijo, da so vsakoletne Kurentove žrtve v našem mestu več>e, kot sploš o misMmo. Pa ;e ta stvar ma'o opolzka in ni dobro za javno moralo, ako daje kdo mariborsko gledali-'?? REPERTOAR: Torek, 17. februarja. Zaprto. Sreda, 18. februarja. Zaprto. Četrtek, 19. februarja ob 20. uri »Karl in Ana«, ab. A. Premijera Kriza gledališč. Oni pametnjak, ki je nedavno v nekem ljubljanskem časopisu na zelo čuden način pisal o našem mariborskem gledališču in govoril tudi oSiesppsobnosti itd., naj bi včasi pogledal tudi v češke, nemške in druge liste, ki vsi poročajo o splošni krizi gledališč. Saj vemo n. pr., da so morali celo v Linzu nedavno zapreti gledališče. In Linz je vendar glavno deželno mesto! Češki listi pa te dni objavlja;o zanimive številke o gledališčih v Češkoslovaški. Tako n. pr. mestno gledališče v Plznju vkljub bogatim subvencijam izkazuje 800.000 Kč izgube; gledaMšče v Čeških Budjejovicah skoro pol milijona Kč, v Pardubicah enako, gle dališče v Olomucu nad 1 milijon Kč, v Moravski Ostravi vkljub svoiečasni sanacijski akciji pridobitnih krogov Kč 1,750.000 itd. Ali je tudi tu povsod samo nesposobnost kriva?! — Otroško rajanje, ki se je vršilo včeraj popoldne v veliki dvorani Uniona, se je razvilo v pravcato kabinetno predpustno prireditev, na katero so prireditelji v resnici lahko, ponosni. Otroška duševnost in čarobna njihova domišljija sta se temeljito izživela, radostno razposajeno razpoloženje naših malčkov je trajalo prav do konca, ž njimi vred pa so se zabavali tudi niihovi svojci. Vsakomur je lahko žal, kdor ni slišal In videl, kako pogumno, razločno li krasno je zapel srčkani petletni Vlado povod za gotovo razmišljanje. Prav gotovo bi bil v nevarnosti obči blagor... * Parole pustnih orgij so nekaj svojevrstnega! Ni namreč vseeno, če plešešv znamenju »Veveričinega plesa« ali pa pod geslom »XYZ«, velika je razlika med »maškerado« in »reduto«! Vse to se pozna pri vstopnini, ki je več ali manj znosljiva. Prav lahko in poceni postaneš o pustu svetovni popotnik! Od »Pohorskega plesa« v Narodnem domu do ame-rikanske »Metropolitan opere« pri Unionu ni daleč, morda se najde še kje »Že-nitovanje na Marsu« in na svoj račun bodo prišli celo geografski in astronomski gurmani! Vsekakor pomeni tudi to podvig za naš — obči blagor! * Znano je, da ima Kurent tudi privilegij in monopol za posebne kulinarične dobrote ali fresalije. Javna tajnost je, da baš radi te okolnosti izginjajo že več tednov iz vseh mesarskih in špeharskih stojnic svin:ski rilci! Pravbo, da se vse to godi v čast in slavo preljubemu Ko-rentu. Prav tako se je v isto svrho povečal konzum klobas, ne da bi se cene kaj zvišale! Kronisti beležijo celo novico, da je neka trgovina blizu Glavnega trga vrgla na pusti trg pristne »Debre-czinske« po 1 Din za komad. Vsekakor rekord! Posebno dopadenje bo imel pa Kurent nad svojo specija’iteto: pustnim krofom je padla cena za 25%! V okolici so pa celo že po dinarju! Brezdvomno se bo konzum teh dobrot izdatno zvišal na korist sanaciji gospodarskih kriz in za obči blagor. — # Kjer pa vlada za pust po listnicah dolgočasna praznina in kriza, tam bo izostala tudi pokora štiridesefdanskega nosta. Trpki občutki za predpustne gre-' e ne bodo nikojrar vznemirili, kar bodi edina to’ažb vsem onim, ki bi radi‘bili dobre volje... Mi vsi pa, ki hočemo terei"to in vsestransko slaviti Kurentov ^od v smislu nodedovamb tradicii. ne skazimo se nevredne svoiih pradedov! Solidarnost in »obči blagor« — nad vse! —r iz Zagreba Sonnyboya in še več kuple-tov. Uprav čudovit otročiček, ki ima izredne pevske in igralske talente. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. In ko sta nastopPa na odru mlada boksarja Bunk-Sunk in Udri-Budri ter se divje bori'a: i zmago, so drhtela srca in žare'e oči otročičev, za smeh pa ;e skrbel Jokes-Pokes. 1 pi in srčkani so bili tudi ritmični plesi malčkov, narodno kolo pa je razigralo vse. Ljubka in mična je bila deca v maskah, na bolj pa ie vsekakor ugaia'a ruska trojka, ki jo ie vodi’ mali Čedo Otro ško ra jan'e, katero je zamislil agilni naš športni klub Maribor, posta;a od leta do leta bolj privlačna predpustna prireditev na*1*' najm'aiših, ki jim ostane še dolsro v spominu. Da se .e prireditev letos tako izredno posreči'a, se je zahvaliti nad vse posrečenemu programu ter požrtvovalnima aranžerkama gos 'j Zori dr. Rav-nikovi ter eosnici Medi Pečnikovi, plesni učiteljici. ISSK Maribor se pri tej priliki r'reno zahvaluje vsem, ki so na kakršenkoli si bodi način pripomogli k pristnemu uspehu včerajšnje prireditve. V KAVARNI JADRAN na pustni torek FPllltEH PMESTEI Prvi kniižničarski tečaj predvsem za kmetske fante priredi mariborska ZKD v soboto 21. in nedeljo 22. tm. Poleg nekaj teoretičnih predavanj bo v tečaju posebna skrb posvečena "raktični izobrazbi v vodstvu knjižnice, da se tako ustvari sčasoma nov knjižni-ča.. ’:{ naraščaj. Tečaj se bo vršil v Ljudski kmižnici v Narodnem domu. Prijavljenih je 23 udeležencev. Tekom jeseni bo priredila ZKD druži tak tečaj Ljudska štetje 1931. Zakon o ljudskem štetju določa, da se vrši štetje prebivalstva, poljedelskih gospodarstev in domače živine, v mestih pa tudi popis stanovanj dne 1. aprila t. 1. Da bo moglo biti ljudsko štetje izvršeno točno in pravilno ter brez zavlačevanj, poziva mestno načelstvo vse prebivalce, da si oskrbijo pravočasno potrebne krstne liste, poročne liste, domovnice itd— Avtobusne proge razun celjske v obratu. Mestno avtobusno podjetje javlja, da sr> vse avtobusne proge izven celjske z današnjim dnem zopet otvorjene. Danes čistijo kaznjenci cesto proti Hočam, kjer so veliki zameti, in je upati, da bo tudi proga proti Celju jutri že obratovala. — t Dekan Ivan Baša. V Bogo ini, v srezu Dolnja Lendava, je umrl 13. t. m. župnik in prvi v jugoslovanski dobi imenovani dekan dolnje-lendavske dekanije, g. Ivan Baša, star 56 let. Bil je dober narodnjak in koncili-janten mož. Bil ;e svoj čas član oblastne skupščine, sedaj tudi član banovinskega širšega sveta itd. Blag mu spomin! — Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Mariboru 'rosp. Peter Amalietti, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo v sredo, ob 16. uri izpred kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag mu spomin, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Higienska razstava v Ptuju, ki jo prireja mariborski Zdravstveni dom na pobudo in s sodelovanjem ptujskega pododbora ZKD in tamošnjih narodnih društev, je bila v nedeljo 15. tm. ob lepem zanimanju -občinstva otvoriena in ostane odprta cel teden. Vsak dan se vrf. na razstavi tudi predavanja domačih gg. zdravnikov. Kontrola dohodkov se vrne? Ljubl.anski »Jugoslovan« poroča danes, da je minister za promet pristal na to, da se vrne v Maribor oni del kontrole dohodkov, ki se bavi z inozemskimi dohodki. Ni pa izključeno, da se vrne cela kontrola dohodkov, ker v Beogradu ne bo dobila primernih prostorov — tudi ne v novem poslopju prometnega ministrstva! —, dočim so v Mariboru še vedno vsi prostori za njo na razpo!ago. Železo je vroče, in upamo, da ga bodo zainteresiram činitelji sedaj kovali. — Znači'no! Celjska »Nova Doba« javlja, da je ta-tr nji "etnški ’>stič v neki svoji nedeljski prilogi nedavno zapisal sledeče: »Bulgarien, unser alter Kamerad im Welt kriege; das die Lasten des Vertrago.. von Neui!ly ebenso driickend empfindet \vie r Mand das Diktat von Ve“sail'es...« Kai v Ce'ju nimajo državnih pravdnikov, da je taka drznost mogoča?! Isti ’ist iav-Ija, da se je tudi v Celju na podlagi zakona o narodnih Šolah, ki daje manjšinam pravico do man:šinskih oddelkov na or,-^vnih šolah, če je vsaj 30 — v izrednih slučajih vsaj 25 učencev, — otvoril na tamošnii deški osnovni šoli nemški oddelek, da je pa vpisanih s.«mo 23 otrok, tore.' ne zakonito števi'o. Ali veljajo za c ' <-ke Nemce posebni zakoni?! — Tečaj za mizarsko luženje v Ljutomeru. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi dne 28. februarja in 1. marca celodnevni tečaj za mizarsko luženje. V tečaju bo predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Udeležbo je prijaviti Obrtni zadrugi, III. skupina, v Ljutomeru. Vsak udeleženec plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10x20 cm in 6 do 8 mni debele (masivne ali furnirane) in sicer 3 ko.i.a-de češnjevega, 3 hrušovega, 6 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja uradna izkazila o rednem obisku. Družina »Nmpredelr Maribor, Narodni doni. Sklicujem sejo širšega upravnega odbora, ki se bo vršila v četrtek 26. febr. ob pol sedmih zvečer v društveni sobi. Posebno pozivam k udeležbi oba podpred sednika ter načelnika dramatskega in glasbenega od~eka. — Predsednik. fCiNTO ^^Qraiski:^= Od danes dalje: HENNY PORTEN, FRIC KAMPERS v 100% zvočni in govoreči veseloigri KRČMARJEVE HČERE. =s=~r~^ Union: ==■-■■ - Od danes dalje ZBOGOM LJUBAV... Brigitta Helm, Jan Kiepura. Nemški govoreči in zvočni ve-lefilm. Predstave v obeh kinih, ob delavnikih ob 17 19 21. url: ob nedellah in praznikih ob 15. 17.. 19 in 21. *jrl Predorodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blacalnl. XXVI ffiPOLO KINO: V soboto ln nedelio: 3 MUŠKETIRJI. DOUGLAS FAIRBAINKS. Umrl je v bolnici sinoči Anton Kostanjšek, posestnik iz Sv. Petra na Medvedjem selu, star 46 let. Blag mu spomin! — Goljufiv inozemec. Minole dni so nekateri Mariborčani spet lahkomiselno nasedli. Pojavil se je mož, ki se je izdajal za Maksimilijana Pavela, arhitekta in umetniškega kiparja za mednarodno umetnost za pokopališča, vrtove itd. v Zagrebu in je tudi od več strank sprejel naročila za nagrobne spomenike iz švedskega granita. Zatrjeval je strankam, da je sotrudnik kamnoseške družbe v Celju, drugim zopet, da ima sain svojo tvornico v Zagrebu, tretjim pa, da bo dobavil spomenike od tvrdke Ridlinger iz Auerbačha na Hessenskem. Strankam pa so se silno nizke cene vendarle začele zdeti sumljive in so pisale po informacije. Iz Celje in Zagreba se prijele obvestilo, da tam možakar sploh ni poznan. Na podlagi tega je v soboto tukajšnja policija moža iskala in ga izsledila v nekem hotelu, dasi je imel najeto tudi privatno stanovanje. Aretirali so ga in ugotovili, da se mož v resnici piše Maksimilijan Pavel Dillner, da je rojen 1. 1902 v Auerbachu in pristojen v Gdansk. Nima nikakega pooblastila, da bi smel v Jugoslaviji vršiti trgovske ali kake druge posle, in tudi nikakega pooblastila katerekoli tvrdke. Policija iz Zareba je javila semkaj, da tam mož sploh ni poznfi, dasi ima celo kuverte in pisemski papir z označbo »arhitekt in umetni kipar«. Ker se je izdajal tudi pod napačnim imenom, je jasno, da je mož navaden goljuf, ki so mu ljudje zopet nasedli, ker še vedno nekateri mislijo, da je vse boljše, kar pride od zunaj. Mož je tudi na račun naročil že inkasiral 6000 Din. Kam jih je dal, ni razvidno iz nika-kih dokumentov. Pri njem so našli samo še 30 Din. Seveda so ga izročili okrožnemu sodišču. Fantovski uboj na Pahorju. Včeraj se je odigrala v sicer mirnem Sv. Lovrencu na Pohorju prav žalostna trakulja, katere žrtev je postal 20-letni sin gostilničarja Mirko Brezočnik. Ko so se fantje stepli radi nekih deklet, jih je hotel Mirko pomiriti. S to svojo gesto pa je zapečatil usodo svojega življenja, kajti dobil je na vratu tako opasne poškodbe, da je po par minutah izdihnil... Fantje so se po dejanju prestrašeni *az-bežab-, a fHhil orožniki so že na Rude-čer- 1 zasledili pravega storilca.— De;anje je vzbudilo v okolici veliko raz-burienje. — Zamenjano. Neka dama je na družabnem večem Sokola Maribor I zamenjala svoje snežne čevlje. Obe prizadeti naj se oglasita pri bratu Coterju v Vetrinjski ulici št. 11 Nocoj! Nocoj je v carstvu mask SSKM- reduta, m maskami se vne’a bo, o! borba ljuta ko z maskami tekmuje sam princ Karneval —< Če vsi ne pridete — škandal !J — Mariborski flirt IZ PRAKSE STAREGA KAVALIRJA. - KAJ JE »SOLIDNOST«? - SKROMNOST. — MODERNE DAME. - PLESALKAM ZA PUST! Čudna pota mojega že precej razbitega življenja so me privedla v lepo mesto Maribor. Da je mesto lepo, cisto, solidno in civilizirano, sem slišal že pravzaprav pred prihodom. Sedaj je treba vsa ta dejstva na licu mesta ugotoviti. _ Nikakega dvoma ni o lepoti in čistoči mesta in okolice, posebno sedaj pod snežno odejo. Tako je vse snažno, da m treba prav nič škropiti in pometati. Judi o mariborski solidnosti ne dvomim, čeprav si nisem prav na jasnem glede njene globine in obsega. x _ . Solidnost je pravzaprav čudna rec. Em pravijo, da je to abstinenca in puritanstvo, drugi pravijo, da je to vsestranska zmernost, tretji, da je to vse skupaj; pravijo pa tudi, da mora biti oboje dobro in pravilno namešano, v nekem lepem razmerju. Jaz ne vem, kdo ima prav! Videl pa sem, da Maribor v solidnosti ni solidaren! Kar ne morem verjeti, da so mogoče take razlike! Poleg meščana, ki ga ob 19. uri pride klicat soproga in ga po 4—5 četrtinkali s krepko roko spravi domov v posteljo, se baha s solidnostjo dobričina, ki o-krog 21. ure še strumno sam pricaplja domov. Tretji striček-solidnež je vedno doma vsaj opolnoči, če ne sam, pa s fiia-kerjem, kar je še vedno dovolj — solidno .. . Rekli so mi tudi, da moram znati im-bonirati baš s svojo solidnostjo, človek človeku najbolj imponira takrat, ko pri alkoholu zadržuje prvotne živalske nagone. Kdor hoče torej biti danes olikan in soliden, mora biti zlasti nasproti ženskam skromen v besedah in dejanjih. Te zlate nauke sem si globoko zapisal v svoje srce, še predno sem se napotil na mariborske plese. Tu sem pa doživel težka razočaranja! Če stopim kam, ponižen skromen, slišim za hrbtom, da sem — »mevža«, če osrečujem plesalko s svojimi šepetajočimi ljubeznivostmi, ki sem se jih s težka naučil, mi pravijo, da sem — bojazljivec. Če izjavljam, da sem soliden in ne pijem niti malinovca, se me plesalke hitro otresejo. In če kažem ob pozni uri svojo s tolikim trudom pridobljeno solidnost s tem, da predlagam plesalki odhod domov, me ustavi celo »gardedama« in mi svetuje, naj se obnašam olikano, omikano in solidno! Kdo vraga naj se tu še spozna? Sklenil sem, da se za zadnje pustne pri reditve popolnoma spremenim! Dvoriti hočem po novim lepim Sonjam in drugim sladkim imenom, da me ne posade na cesto! Študiram »Kuliso«, »Ci-nemo« in »Koprive« ter zbiram najboljše šale modernega flirta. Dan za dnem poslušam gramofonske plošče, da se seznanim z najnovejšimi šlagerji, ki jih hočem prednašati med plesom ljubeznivim plesalkam na dražestna ušesca: »O, Greta Garbo...« ali »Rio Rita...« itd. Popolnoma se odpovedujem vsakršni abstinenci in razborito hočem vzdržati do zore, kakor želijo to cenj. plesalke modernega kova. Proč s solidnostjo, ki je simbol naše starožitnosti! Kavalirstvo mora ubrati nova pota modernega flirta! Mariborskim plesalkam za pust v premislek. Kavalir. Iz pustne torfeice ZMAGA HUDE ŽENSKE NAD VRAGOM. Bilo je v tistem času, ko so se ženske ernanclplraie in niso pustile več veljati, da bi morala nevesta ob poroki poleg u-sodncga obveznega glasnega »da« še nemo dodati ponižno obljubo: »Glej de- kla sem gospodova, zgodi se meni po tvoji besedi!« Narobe, nekatere neveste zahtevajo ali vsaj gojijo v srcu skrivno željo, da naj ženin prevzame nekdaj od njih zahtevani tajni poročni dodatek in stori ob objemu štole še obljubo: »Glej sluga sem, zgodi se vse po tvoji volji!« No, jn tabo je pač bilo in prišlo, da sta se tam doli nekje pri Sv. Roku ob Šmarju znašla v zakonski kobači dva, ki sta sodila skupaj kakor ogenj in smodnik. On ie bil Karlinov Gašpar, ona pa Klerže-tova Urša, po domače so ji tudi rekli vaška brbra, ker je vsako žensko zapletla ob srečanju v dolgovezno klepetanje. Moških pa se je izogibala liki vrag križa. Pa pride Gašpar k Uršini materi in jo poprosi, ali bi se smel priseliti tja, ker je čisto sam na svojem domu. Mati je bila v skrbeh za odgovor, premišlja in reče srednje: To bo le mogoče, ako Uršo poročiš in seve, če ona v to privoli. Gašpar prosi mater, naj v to posreduje in zgodilo se je tako. Gašpar je moral Urši vneto obljubiti, da ji bo brezpogojno udan. Pa je bila poroka. Gašpar je malo jecljal, zato je pred oltarjem trikrat pckrepil usodni »d« in rekel: d... d... d .. da! Urša je bila zadovolina in Gašpar ji je nemo vdano služil. Pa se je zgodilo, da je Urša vstrelila velikega gospodinjskega kozla (solila je r.amreč Gašparju kislo mleko). Zdaj je tudi v Gašparjevi glavi malo zabliskalo, jezik mu je poskočil in počveknil je svojo nevoljo. Ogenj v strehi! Hišni mir je zamrl. Urša v skok, jezik v bok. »To ste hudiči, vi moški! Vse bi vas skupaj zvezala in na slami zažgala! Beži hudič!« — Sune Gašnaria Pod rebra, da je kar zaieknil in skoči! Prek praga. Tu se je okreni! in rekel s Ponižnim glasom: U.. u.. Urša, n.. n.. nikar! Koi pa, če res pride hudič na tebe! — »Kaaj?! Tisoč vragov se ne bojim, kaj še le enega! Le naj pride satan, roge mu populim!« — Gašpar hodi pobit okrog in pove vse to vaškemu Jurču, ki ie bil korenjak poln ognja in nagajivosti. Saprmiš, si misli Jurč. to se bo dalo kaj ii praviti! — »Tiho Gašpar, čisto tiho bodi, vse bo bolje! Vrni se domu in čakaj, kaj bo!« Gašpar se vrne in molči ko grob, seve, že iz strahu pred Uršo. Pride r.udeUa, služba božja, večernice. Na večer pospravlja mati po kuhinji, Gašpar pa sedi molče za pečjo, kakor kaznovan deček. Urša prebira za mizo pri luči neko staro evangeljsko knjigo. Ravno pride do vrstic: »Blagor jim, ki so u-bogi v duhu, kajti oni bodo zasedli nebeško kraljestvo.« Te besede je čitsla glasno, pobrsknila je Gašparja ironično z očmi in rezko dostavila: »Slišiš Gašpar! Muhast si zadosti, ti še znaš dobiti kak boljši sedež tam gori.« Gašpar zažari, pa molči. Medtem se je Jurč našemil za hudiča, pride in potrka na duri. »Noter!« — Vstopi. Gašpar trepeta z vsemi štirimi. Urša buli oči in stiska pesti. Jurč spreminja glas in krepko pove: »Klicala si me in zdaj sem tu. Rekla si, da se jih ne bojiš tisoč, a jaz sem sam. Poskusiva se! Če zmagaš ti, greš gor (v nebesa), če zmagam jaz, greš z menoj dol (v pekel).« _ Uuša se zgrozi, vstane, pa se dobro drži. »Prinesi dva močna kola, enega dolgega prek stropa, drugega pol prejšega,« veli Gašparju in Gašpar prinese šibečih kolen. Urša pomoli daljši kol dozdevnemu hudiču, krajšega drži sama z mišičastimi rokami. »No, zdaj pa le začniva,« otvori Urša dvoboj. »Ena. dve tri!« in neusmiljeno pritiska s kolom po vragu. Ta vihti z vso močjo dolgi bat, pa kaj, ko pa se konec brusi ob strop in niti enkrat ne doseže srdito udrihajoče Urše. V vraga maskirani Jurč hudo sope, nekaj od jeze j? sramote, nekaj pod skelečimi udarci. Slednjič zavpije: »Dosti! Odmor! Me- n3xVa sec*aj s R°!i!« »Dobro,« privoli Urša, »pa pojdiva ven na prosto, tukaj je pretesno!« Menjata in gresta, Gašpar, strahu se tresoč, mati škropi vse tri z zegnano vodo. »Ena, dva tri!« in Urša ze loputa z dolgim kolom po že ranjenem vragu, a ta je ne doseže s prekratko prekljo; ko se ji hoče približati, že Urša blikoma odskoči in zopet lopne, ne gledaje kam. Končno odskoči »hudič«, potegne Gašparja za rokav seboj in zakliče v slovo: »Gašpar beži od nje, kako naj tl pri njej ostaneš, ko pa je še hudič ne zmaga!« Uršina zmaga nad vragom je zaslovela v deveto vas in odtlej so ženske emancipirane in imajo isto pravico in oblast kakor moški, ki se večkrat ne bojijo niti samega škrateljca ne. Popotnik iz Slov. goric. Gigolo Mlada, lepa plavolaska, ki je nameščena kot gigolo v neki berlinski plesni palači, pripoveduje: »Poklic ženskega gigola izgleda na zunaj raznovrsten, mamljiv in zabaven. Vendar je ta poklic stvarno zelo resen. Nikjer se ne odražajo temne strani življenja tako močno kot na plesnem parketu. Okrog 70% plesalk se je lotilo tega posla le v skrajni sili. Izhajajo iz vseh mogočih pokli-cov. Deloma so odpuščene uradnice, sobarice in vzgojiteljice, igralke, pustolovke, ločene žene itd. Zaslužek ženskega gigola je malenkosten. Dobivamo za večer eno in pol marke ter 5% od prometa. Vendar nam pripade teh 5% le od onega, kar dobimo osebno in ne od tistega, kar se potroši pri celi mizi. Tu-patam nam darujejo 2—3 marke, včasih celo 10—15; tako lahko računamo povprečno 5 mark na dan. V naši plesni dvorani je uslužbenih 60 stalnih ženskih gigolov. Petnajst jih mora biti točno ob 9. na mestu za slučaj, če bi prišel kateri gost bolj zgodaj. Vse ostale morajo nastopiti točno ob pol 11. uri. Služba traja do treh zjutraj. Odhod prej ni dovoljen in se dovoli le v izjemnem slučaju in še to s potrdilom. Pred 11. ne smemo stopiti na parket; le če nas kateri gost posebej pokliče, imamo dostop. Dotedaj moramo čakati v ložah. Koliko povprečno zaslužimo? To je odvisno od deklic samih. Čim bolj zna katera svoj posel, tem preje naleti na moškega s polnim žepom. Me ne smemo ničesar zahtevati, nego lahko samo tako mimogrede omenimo; ko pa opazimo, da ni nič, se smemo ozreti za drugim gostom. Višina napitnin je različna. Dajejo po 10—100 mark, včasih pa čisto nič. V nekaterih mesecih sem zaslužila po 1000 mark; v drugih pa le po 200. V našem poklicu ne pripomore k uspehu toliko lepota, kolikor inteligenca. Čimbolj je Človek rafiniran, tem večji zaslužek ima. Seveda je potrebna pri vsem velika sreča. Ona, ki nima nikake posebne lastnosti, mora propasti, ali pa končati na ulici. Ko že govorim o sreči, bi mogla navesti še en primer, ki je s tem v zvezi in se je začel v tem lokalu. Moja prijateljica Yon-na, prejšnja prodajalka čevljev, se je spoznala tukaj z nekim posestnikom, ki se je vanjo zagledal. Tri dni kasneje je imela avto, čez 14 dni pa je bila njegova žena. Vendar pa so taki slučaji zelo redki in tudi jaz n. pr. nisem tako srečna.« Rodbinska žaloigra u Poč-karpatski Rusiji V vasi Olšinska pri Užhorodu v Pod-karpatski Rusiji se je nedavno 511etni posestnik Nevič v drugič poročil. Vzel je 191etno lepo dekle. Nevič pa je imel 231etnega sina. Med sinom in mačeho se je kmalu razvila globoka ljubezen. Vendar pa nista hotela goljufati očeta odnosno moža in sta zato sklenila skupno iti v sinrt. Ko je te dni stari Nevič odšel po opravkih v sosedno vas, je njegov sin sporazumno ustrelil najprej mačeho in nato sebe. Oba sta bila takoj mrtva. Ko se je vrnil stari Nevič in je videl, kaj se je zgodilo, je zblaznel in so ga morali odpeljati v umobolnico. Kie se potuje najceneje. Nekdo se je potrudil in izračunal, kako daleč se lahko pelje človek v posameznih državah za 1 ameriški dolar in je prišel &> sledeče ugotovitve: v Jugoslaviji se pelješ lahko s potniškim vlakom za 1 dolar 168 km, na Madžarskem 146, v Belgiji 143, v Franciji 138, na Poljskem 136, rta Češkem 130, v Avstriji 112, v Nemčiji in Rumuniji 105, v Italiji 96, na Nizozemskem 92, v Švici 70, na Švedskem pa 60 km. Z brzim vlakom v Belgiji 143 km, v Franciji 138, na Poljskem 108, na Nizozemskem 82, na Češkem in v Italiji 78, v Nemčiji 75, v Avstriji in Rumuniji 70, v Švici 62, na Švedskem 40, v Jugo- in no M o rlrr.o rclrzsvv-i r\n QO Spori Evropsko smučarsko prvenstvo. Včeraj so se vršile zadnje tekme v Oberhofu in sicer s skoki. Startalo je 85 tekmovalcev. Zmagal je Norvežan Bi.-ger Rund z 236 točkami in skokoma 56.5 in 58 m. Drugi je bil Švicar Kaufmann, 228.8 točke. 57,56 metrov, tretji pa Šved Ericsson 227.3 točke, 56,55.5 m. Šramel je zasedel 46. mesto ter je izvedel skoka 37.5 in 36 m. Pri vztrajnostnem teku na 50 km je zasedel Tomaž Godec 21. mesto. Startalo je 30 tekmovalcev. Revanžna tekma Zagreb :Beograd bo prihodnjo nedeljo v Beogradu. Radi poraza zagrebške reprezentance dne 15. t. m. ,v Zagrebu je podsavezni kapetan ZNP spremenil postavo in bodo zastopali barve mesta Zagreba sledeči igralci: Mihelič, Pavičič, Rajhovič, Premeri, Kunst, Babič II, Hitrec, Leinert, Jazbec in Ko-kotovič. Jugoslavija - Grška. Meddržavna nogometna tekma za Balkanski cup bo 15. marca v Beogradu. Svetovno prvenstvo v table tenisu. Četrti dan tekmovanja za svetovno prvenstvo v Budimpešti se je zaključil s sledečimi rezultati: Avstrija:Jugoslavija 5:0; Češkoslovaška :Indija 5:0; Madžar-ska:Rumunija 5:0; Anglija:Litva 5:1. Posebni vlaki k smuškim tekmam v Bohinju. JZSS naznanja, da bo vozil v nedeljo 22. t. m. k mednarodnim smuškim tekmam v Bohinju poseben vlak iz Maribora in iz Ljubljane. Iz Maribora bo odšel v soboto 21. tm. ob 21.50. Odhod ljubljan skega vlaka pa bo v nedeljo 22. tm. ob 5.52. Potniki bodo imeli polovično vožnjo (90 Din Maribor-Bohinj in nazaj, 34.50 Din Ljubljana - Bohinj in nazaj). Odhod iz Bohinjske Bistrice bo v nedeljo ob 20. uri. Vstop bo dovoljen na vseh postajah. Mariborski zimskošportni podsavez. V dnevih 25. II.—3. III. bo predvajala v Mariboru Prosvetna zveza velezani-miv film »Mont BJanc«, ter propagandni film smuških tekem, ki so se vršile dne 18. I. na Pohorju za prvenstvo Dravske banovine in Mariborskega zimskošportnega podsaveza. Film prikazuje krasne predele Ribniške okolice ter pokazuje sliko življenja pri tekmi na cilju. Domači interes kot naša najbližja krasota vzpodbujajo k obisku, posebno, ker se proizvaja ta film skupno z velezanimivim filmom gorskega velikana »Mont Blanc-a«. V dnevih 20.—24. t. m. se vrše v Bohinju velezanimive mednarodne smuške tekme, ki jih izvaja JZSS. V okolišu našega podsaveza se kaže velik interes za te tekme, če bi bilo dovolj prijav, bi se u-vedel poseben vlak, ki bi odpeljal iz Maribora v soboto ter se vrnil v ponde-Ijek dne 23. tm. Bil bi direkten vlak, a vožnja polovična. Prijave sprejema pisarna Putnik, Maribor, Aleksandrova c., ali pa pismeno na Mariborski zimskošportni podsavez, Maribor, Tattenba-chova ul. 19 I. ali trgovino Sport-Roglič, Grajski trg. To velja enako za okoliške udeležence. Seja upravnega odbora se bo vršila v četrtek dne 19. t. m. v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Poštna hranilnica v jan. 193!, Štednja je v januarju uspešno napredovala. Pristopilo je 4888 novih vlagateljev, ki jih je sedaj pri Poštni hranilnici 132.084. Vsota vlog je narasla za 9 in pol milijona dinarjev in je znašala koncem januarja 219,189.914.02 Din. V čekovnem prometu je bilo otvorjenih 31 novih računov, ki jih je sedaj 19.224. Promet na čekovnih računih ie znašal v januarju 5,451.178.441.69 Din, stanje vlog na čekovnih računih 883,858.247,40 Din. Skupna vsota vlog pri Poštni hranilnici je torej znašala koncem januarja 1 milijardo 103 milijone Din. Iz Londona v Pariz v 95 minutah. Dne 12. t. m. je angleško potniško letalo tipa »Armstrong-Sidney« kljub močnemu vetru preletelo z londonskega aerodroma v Pariz v 95 minutah, dočim so doslej potniški avijoni rabili za to pot običajno po dve in po! ure. /flit ftL Zmraceo) V senci Zgodovinski tonu«, 69 Odondot se odpravim v Italijo in se ustavim v Florenci. Vi Lantne, pridite čez kakih deset dni za mano in privedite seboj obedve dragi bitji, ki vam ju zaupam. A zdaj se poslovimo, in niti besedice več o tem.« Četrt ure kasneje so sedeli vsi okrog blesteče mize ob luči svetiljke, in kdor bi bil slišal njihov veseli razgovor, poslušal Rablejeve šale, videl mirni smehljaj Julije in Avete in opazoval Doletov vedri obraz, ne bi mogel niti slutiti groze, ki se je skrivala v njihovih mislih. XXXVI. Jutri! Manfred in Lantne sta odšla okrog polnoči. Niti Julija, niti Aveta ni opazila ničesar nenavadnega v njiju slovesu od Štefana Doleta. Rableju so bili pripravili posteljo, kakor je bilo doslej navada v hiši, kadar je učenjak filozofiral z Doletom do pozne noči. Ko se je zdanilo, je vstal Dolet. »Na univerzo grem popravljat korekture,« je rekel svoji ženi. Stisnil je Rableju roko in odšel. Julija je gledala za njim brez najmanjšega nemira. Saj je šel pogostoma na vse zgodaj v tiskarno, ki jo je imel v vseučiliškern poslopju. Aveta je ležala še v najslajšem spanju. Štefan Dolet je bil ponoči dobro premislil načrt svojega bega. Hotel je oditi iz Pariza peš, priti do prve vasi, kupiti tamkaj konja in odjahati po najbližji poti v Švico. Tema je bila še po mestu, ko je stopil na ulico. Zavit v svoj plašč, je stopal s svojim običajnim mirnim korakom. Sto korakov od hiše sta se odcepili iz sence zidovja dve človeški postavi; trenotek nato sta ga dohitela Manfred in Lantne. »Ni mi dalo miru,« je rekel Lantne. »Vso noč sva bila v ulici na straži.« »Draga prijatelja!« »Zadnji čas je bilo, da se odpravite!« se je oglasil Manfred. »Kaj hočete reči?« »To, da so se klatili okrog hiše sumljivi ljudje, in da bi bilo čez par ur morebiti že prepozno. »Resnica je!« je potrdil Lantne. »In nihče ne ve, ali nama že kdo ne sledi.« Vsi trije so se ustavili in se ozrli dolgo in oprezno naokrog. Ulica je bila mirna in vse hiše zaprte; le tuintam je prodirala skozi oknice luč jutranje leščerbe. »Ločiti se moramo,« je rekel Dolet odločno. »To je tudi moje mnenje,« je dodal Manfred. »La-glje bodo opazili troje ljudi kakor enega samega.« »Oče,« je izpregovoril Lantne, »v mojem varstvu puščate gospo Julijo in Aveto. Ali se vam ne zdi, da bi bilo prav, če bi ju spravili na kako drugo stanovanje, namesto da ostaneta v tej hiši, ki se ji zdaj nemara že bližajo kraljevi biriči?« »Mari misliš, da si bo kdo upal mučiti ženske, je vzkliknil Dolet in se ustavil sredi pota. »Če je kdo tako —« »Nikakor ne mislim!« je dejal Lantine živahno. »Sovražne namene imajo samo proti vam. Toda — nepotrebno razburjenje bi jima bilo vendar dobro prihraniti!« »Prav imaš sinko.« »Dobro! Potem bosta na varnem, preden mine četrt ure.« »Razidimo se torej, prijatelja. Lantne, sinko moj, tebi zaupam svoj najdražji zaklad na tem svetu.« Lantne je bil preveč ganjen, da bi bil mogel odgovoriti, vrgel se je Doletu v naročje. Nato je Dolet objel Manfreda in odšel z naglimi koraki. »Vse je mirno,« je menil Manfred, ko sta ostala sama s prijateljem. »Upajva najboljše!« »Da! Toda, kakor si rekel pravkar, zadnji čas je bil! Zdaj je prvo, da greva po Aveto in njeno mater in ju spraviva v Dvor Čudežev. Tam bosta še najbolj varni, dokler ne odpotujemo... »Tudi jaz mislim, da bo najboljše.« Ta hip se je pojavila v njiju bližini človeška postava. Stopala je naravnost v smeri, ki si jo je bil izbral Dolet. Majala se je in prepevala s hripavim glasom pivsko pesem. »Hm!« je rekel Manfred, »ali je res tako pijan kakor se dela?« Stopil je naravnost k možakarju in mu položil roko na ramo. »Zgodnjo uro ste si izbrali mož, da pojete o dobrem vinu...« »Ohe!« je viknil pijanec s svojim raztrganim glasom, »ali hočete dati za pijačo? Glej, glej! Saj to je naš slavni Manfred!« »Trikot!« je vzklil Manfred. Bil je v resnici Trikot, ki so ga imeli naši bralci priliko spoznati na Dvoru Čudežev. »Kralj Tunski vaju pozdravlja!« je rekel rokovnjač grohotaje. »Ali hočeta piti z mojim Veličanstvom?« »Daj, rajši oojdi prespat svoje vino,« je dejal Lantne pomirjen. »Krčme so zdaj zaprte ...« »Zaprte! Kdo pravi, da so krčme zaprte? Dam jih odpreti, če ni drugače!« Manfred in Lantne sta odšla in pustila pijanca, da je preklinjat krčmarje sam! Zadoščalo jima je, da sta spoznala v njem Trikota; bila sta prepričana, da nista naletela na vohuna velikega profosa... Jedva pa sta izginila, že je Trikot nenadoma prestal; zravnal se je in stekel brez opotekanja v tisti kraj, kamor je bil odšel Dolet pred par trenutki. Dvajset korakov od tiskarjeve hiše sta zapazila Manfred in Lantne postopača; ko ju je zagledal, jima je stopil nasproti in zaprosil z jokavim glasom in razločno laškim akcentom: »Miloščine prosim, žlahtni gospod...« »Kaj delaš tukaj tepec? ...« »Ne razumem... Miloščine prosim!« »Pojdi prosit hudiča milostinje!« je rekel Manfred s trepečim glasom. Berač je odšel stokaje po cesti, kakor da je razumel te besede. Prijatelja sta potrkala na Doletova vrata, ne da bi se brigala dalje za berača. Ta se je stisnil v kot ob zidu, zasledujoč od tam pazljivo vse početje Manfredovo in Lantnejevo. Videl ju je stopiti v hišo. Takoj nato je stekel proti dvorcu velikega profosa. Ta berač je bil Napolitanec Tito. Štefan Dolet je stopil trdnih in mirnih korakov proti vratom pariškega mesta. Računaje, da dospe do vrat ravno v trenotku, ko jih odpro, ni hite! bogve kako. Začenjalo se je daniti. 2e so prihajale marne gospodinje na ulico; tuintam si videl človeka, ki je hitel na jutranje delo. Doletu se je zdelo vse mirno... Prekoračil je bil mostove in vseučiliško dvorišče. Tukaj je vladal globlji molk kakor po prebujenem mestu. Študentje so hodili pozno spat in vstajali pozno dopoldne; iz sna jih je zdramila šele ura predavanj. Dolet je prišel do svoje tiskarne. Srce se mu je skrčilo ob misli na dela, ki jih mora pustiti nedovršena... V tiskarno je vodil raven hodnik. Še enkrat je hotel Dolet pogledati v svojo delavnico. Toda zdrznil se je od razburjenja in presenečenja: Vrata na koncu hodnika so bila odprta. Velika tiskarska dvorana je zijala medlo razsvetljena; na sredi se je videl veliki tiskarski leseni stroj... Dva moška sta hodila po dvorani semtertja. Dolet ju je spoznal. »Brat Tibo in brat Luben,« je zamrmral. Štefan Dolet je bil obdarjen s tisto hladnokrvnostjo in hrabrostjo, ki izmeri nevarnost in se napoti zapreki naravnost nasproti, če jo je enkrat sklenila premagati. »No Tribulet, ali si dobro napihnil svoj mehur?« se je pošalil stari marki d’ Anze. »Da napihnil sem ga s praznoto... zdaj je čisto podoben vaši glavi!« je odgovoril Tribulet. In zdelo se je, kakor da je pobožal mehur, ki ga je imel privezanega za pasom... toda njegova roka se je doteknila le ročnika kratkega bodala, ki je tičalo skrito pod obleko. Skakljaje, plazeč se, stresaje svojo pleskavico, pe-haje tega, pehan od njega, je smukal Tribulet od skupine do skupine in prišel tako rezgetaje do kralja Franca I. Kralj se je smehljal, razgovarjaje se poluglasno 2 vojvodinjo Etanpsko. če , ,' -gom sprejmem. Predstaviti vsak 'C \ med 14.—16. uro pri tvrdki A T f>n-Maribor. Oosnoska 11. * Z\7 Ako hočete delati in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7.— na uro, vstopite v našo zadrugo Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10 Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osijek. 128 Izurjena blagajničarka z večletnimi izpričevali, prvovrstna moč, ki je lzvežbana v špecerijski in manufakturnl stroki išče primerne zaposlitve. Ponudbe pod »Vestna in poštena« na upravo »Večernika«. 456 Nalcertejii nakup OTROŠKE NOOAVICE od Din 5,- naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10,— naprei: MOŠKE NOOAVICE od Din 4.50 naprej: DAMSKE NOOAVICE od Din 7- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12.- na-prej; DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18,- naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE Iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah: SPODNJE MAJICE od Din 15.- do 25.- po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,- naprej; SVETERJ1 ZA OTROKE od dinarjev 35.- naprej: SVETERJ! ZA DAME od dinarjev 60— naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinariev 200— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14,— naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16.- naprei itd. — Vrhu tega največja izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin. Čipk. svilenih trakov, toaletnih potrebščin, parfumerije po zelo nizkih cenah. Galoše od Din 110,— naprei. snežne čevlje od Din 95.— naprej. — Lastna pletarna In predtlskarlia! — Prevzame entlanje. ažuriranje in vezenjel Ekspertna hlfa LUNA, Maribor, Aleksandrova c. 19 NAJFINEJSI RUM na da bela! KONJAK In vsa vrsta llkerjav 1.1. d. PRAVA SLIVOVKA na drobno i 88-24 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 _________ tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov KauoKdl »Jutru * Ljubljani.; predatavnlk Izdajatelja In uredniki FRAN BRO ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariboraka tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA Marlbon ' -