Slovenshe žrtue za domovino. — Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 19. decerabra je došlo žalostno poročilo iz ljubljausko bolnišnice, da ]e na tifusu umrl blagi mladenič Jakob Pezdiček, posestniski sin v Partinju. Vee dv.i je trpel v tej grozn»i bolezni. Bil .je vrl čitatelj ,,,Slovenskega Gospodarja." B,il je v riajlepši mladosti, star šele 24 let. Lepo je bilo njegovo življenje, zato je bila tudi gotovo srečna njegova smrt. Pokojni Jakob je bil treznega značaja, bil je očetu in n.egovi dobri mamici v pomoč in tolažfco. Boril se je na Doberdobski planoti fiez dVa mesca. In nazndnje je moral dati revež svoje življenje. za drago domoviuo in za našega presvitlega cesarja. Vara pa, dragi ofte in mati ter sestre, naj vas tolaži, da s^e enkrat snidemo tam nad zvezdami, kjer ni več vojske in trpljenja. Po trudu in po tniljenju tega življenja ti daj Bng uživat pokoj v uebesih! Bodi mu ljubljanska zeralja lahka! — Sv. Bencdikt v 8iov. gnr. Te dni smo zopet dobili glas o junaški smrti er.egu naših mladeničev.. Anton Tomažič, i o domače (jrileftov, iz Drvanje je položil s o e mlado živl.,eiiie (!omo\ini na adtar. Hud udarec je to za Grile^ovo biSo '¦.osebno za to, ker še ni dolgo, odknr je izgnbiia očet.: m gos; odarj&. Tolažite se: krist;aiii smo in kot t:iki imamo upanje, da: 6e tudi tukai nam vedno sUij\-.; biti ni, se vendar enkrat vidimo nad zvezdami! — Sv. Hupert .' Slov. gor. Zo: et je nomila smrt pobrala v cvetu mla.!';sti mhuleMica Alojzij^ Sekol, Služil je ! ri pešpolku štev. 8. Ze ob zafietku te velike vos' e se je ooslovil od s\o'cjra liubega doma in od svoiega staregn of-oi-d in trob iTntov. Bil je 3kr;;t v boju v Galioiii. Prvo- ;n drngokmt ]e srečno ozdravftl, ali žalibog trotiokr^.t pn ga je vočni Bog k sebi vzel. Bil je v bolnišniri v Tiovrini na Ogrskem že tri mesce. Vedno je pisal <'omov, da š'e mu bode boljše, da se še bo opkrnt vrnil inmov k svojemu očetu in hntu. Ali oii so :ii vra'1 k s\o;em zcmeljskemu ofietu, fim!)nk cori k ve^nemu. Ril je v 28. letu svoio starosti. Umrl io d»io 1?. doopmbra. Njegov pogreb je bil d"e 1!>. dopombm jiopr.ldite. Pri njegovi smrti sta bila Tinvzn^fi tijpjirov 0'p in starej&i brat Karol in sta se fudi udeležila pogreba. Bog mu daj večni mir in večna luč mu naj sveti! Naj v miru počiva daleč od svojih dragih! Naj inu bo lahka tuja ogrska zemlja! — Sv. Duli v Ločali. Zopet so se preteeeni teden oglasili zvonovi ter riam naznanili žalostno novico, da je Bog poklical k sebi vojaka Franca Rupnik. Bil je na Ogrskem v bolnišnici. Stariši so mu ravno zprosili dovoljenje, da se lahko pripelje v bližnjo bolnišnico v Konjice. A ni mu bilo odločeno še enkrat videti svojib domačih, prej mu je kruta usoda pretrgala nit življenja. Na potu v Konjice ga je vlak povozil v Poljčanah. En teden prej je pisal še svojim starišem ljubeznjivo pismo, v katerem jib je iskreno prosil, naj ga spravijo v Konjice, — Dra,gi Franček! 'Mi žalujemo za teboj, a u si srečen pri svojem Bogu, ki si ga tako ljubil. Lo ena se njemu je želja spolniila, v zeml.ji domači da truplo leži. — $t. Peter v Sav. dolini. Junaške smrti je umrl za domovino in cesarja blagi mladeniS Fr. Rozman. Bil je poklican dne 15. februarja kot črnovojnik. Srčno je želel še enkrat videti svoj dragi dom, predno ie šel na bojišče, pa božja volja ni bila taka. Udan v voljo Najvišjega ,ie šel na boiišče. Prestal je hude boje na severnem bojišču, Vojskoval se je junaško in vzet je bil iz bojne vrste in presajen v drugo nebeško domačijo, kjer ne pokajo puške in ne grmijo topovi. Bil je treznega značaja in krščanskega mišljenja. Posebno je rad prebiral JSlovenskega GoSj.odarja", tudi v bojni črti.f Bil je iTjegov veeletni naroonik. Bil je tudi skrbni vzgoiitelj dragih mu 6ebelic, ki so mu bile liajljubša zabava ob nedeljskih urah. Zapustil je na svojem domu neutolažljivo mater-vdovo in sestre, Priporoča se v molitev. Nepozabni Francl, spavaj mirno v tuji zemlji! — Solčava. Skoraj vsalc dan dobimo z bojišea kafeo žalostno novico. Najprej smo zvedeli, dfa je nmrl na bojišču Janez Plesnik, dober in priden rnladenič ter zvesti ud Marijine družbe. Kmalu na to je nas> ] retresla vest, da sta padla na italijiinskem bojišču vzlgledna, pridna in skrbna družinska or-eta Martin UrSnik, po domače Roban, in Matevž Kleaienšek, po doinače Ložekiar, Bil je to hud u-lareo za felo obC-ino, posebno pa za neutolažljive žernj in otroke, kalere zapuščata. Ali nismo še raogli tega dooe!a (ireboleti. že nas je zadela nova nesre-jfi. Krutu smrt je zopet ugrabila na italijansksm bojišču mladc, liadcnoJj.o življenje Alojzija Knez, po lom. Perko Bil jo edini. sin, blag mladenie, iwos vreden nasledmk s\oi'!i dobrih in poštenm siarJ.Se/, ki so ga že v zgodnji mladosti navadili na lepo krščansko življenje. Poln navdušenja za drago Idomovino je odšel na bojišče dne 16. oktobra 1914 in sicer v Galici-^ jo. Ko pa je izbruhnila vojska z Italij/fvnom, je odrinil na italijansko bojišče ter se ves čas tja do svoje smrti junaško bojeval. Kratko pred smrtjo je še pisal svoji sestri z bojišča, Še popolnoma zdrav, pismo, v katerem se poslavlja od domačib. Blagi mladenič, naj ti bo taja zemljica lahka! Sv. Ksaverij. Une il. augusta 1.1. je padel ju naške smrti na severnem bojišču mladenič Ivan TaSun iz Okonine. Že v začetku septerabra je prinesel >Slovenec« poročilo o njegovi ^mrti. vendar so se tolažili njegovi starši in vsi njegovt prijatelji. da je ta vest bila mogoče le nere>mčna. Zdaj, ko je prišlo tuii uradno poročilo, še-le zdaj smo pti morani verjeti da se ne vrneš nkdar več iued nas, blagi naš Ivan! Vsak, ki te je poznal, Te je Ijubil, a ne sarao ljubiJ, temveč tud spoštoval in visoko c»nil. Saj s,- bile združene v Tebi v?e vrline, ki mora.jo krasiti vsakega doDre,:a siovenskega mladeniča; bii si odknbga »nač ja v/.ren katoličan, va veden Slovenec! Kot sin kmečkih s;aršev si dobro vedel, da je treba tudi Siovencem pov dige kmeč kega s*anu, ki pa se rnore doseči edino-le z i-.obrazbo. Zato si o pros em času pridno prebiral ^asopise in knjige in bil vedno vnet član nasega I/.obraževal nega društva. Da, takšnih kmečkih sinov potrrbujemo mnogo, tembolj pa ob utimo izgubo tak^nih mladenicev, kot si bil Ti! Ni Ti bilo usojeno vrniti se f;azaj med svoje starže znance in pnjiMj •, v cvetu tvoje mladosti ti je zadala sovražna kroiila daleč tara na bukovinski zemiji smrtno raoo Ne boš stopil več med nas. ki si nam bil edtn izmed najbolših prijateljev in ki nas čaka mogoče ista usoda kot Teb-, a spomin na Tebe nam ostane večen! — Tvoj prijate.ij. — Sp. Krašo ob Dretji. Žalosten je bil lanskega leta dan sv. Ane, kateri je klical potl orož,je hrabre može in mladenige, med katerimi sta bila tudi brata Franc in Jožef Podrižnik. HnnJbro sta se borila za našo ljubo domovino. Za Franca se ne ve dosedaj nič, ali je še med živimi ali pa je že med padlimi. 0 Jožefu pa je pisal njegov prijatielj, da jo bil žadet v prsa od krogle krutega sovražnika v Kar|iatih. VeCkrat si je prepeval Joško znano nam pesrnico: ,,Oj, ta vojaški boben, ta bo moj ta prvi zvon. Sej ta mi bo zazvonil, kadar jaz umiral bom." Res, padel je za domovino. Daleč tam pofiiva njegovo truplo na karpatski zemlji. Za njim žalujeta skrWni occ in Ijubefta mati, najmiajši brateo ter njegovi zvesti prijatelji in znanoi. Sedaj je pa še tretji brat Anton šel pod orožje. — Sevnica. Dne 24. decembra smo pokopali 24letnega Maksa Križman, učitelja iz Št. Vida pri Planini, kateri je urarl za boleznijo, ki si jo je nakopal pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti. večna Iu6! Svetila mu