Vloga javnosti pri odločanju o posegih v prostoru
Statišča in sklepi predsedstva Mesfne konference SZDL Ljubljana
Predsedstvo Mestne konference SZDL Ljnbljana je na svoji redni 27. seji 24. aprila 1989 obravnavalo porofilo o izvedbi javne razprave v okvini sekcije »Vloga javnosti pri odločanju o posegih v prostora« ter osnovne ngotovitve, stalitfa in usmcntve ii raz-prave ter sprejelo naslednje
Sklepe in usmeritve
1.   Dopolnjena stališča sekuje se objavijo v javnib glasilih.
2.  Mestnim in republiškiir. upravnim organom se naslovijo pobude, ki jih vsebujejo staliSča sekcije.
3.   Predsedstvo Mestne konference SZDL Ljub-ljana, zlasti njegov Svet za varstvo oklja, bo sprem-Ijalo uresničevanje sklepov in stališi sekcije o vlogi javnosti pri odločanju o posegih v prostor.
4.   Operativni načrt za izvajanje sklepov sekcije oblikuje Svet za varstvo okolja pri predsedstvu Mestne konference SZDL Ljubljana, upravni organi mesta pa naj takoj pričnejo z operativnim izvajanjem nalog, ki jih je sekcija opredelila.
Osnovne ugotovitve, staBšča in usmeritve
Pomanjkljivosti in težave, ki smo jim priča v vedno bolj zaostremh obiikah na področju prostorskega
urejanja ter varstva okolja, terjajo večji družbeni interes in aktivnosti za učinkovitejše odpravljanje vzrokov in posledic ugotovljenih pomanjkljivosti. Nedvomno drži, da je gospodarjenje s prostorom tesno povezano s stanjem in pojavi na področjih gospodarskega in družbenega razvoja, oziroma. da se pri urejanju prostora odražajo pomanjkljivosti vseh delov družbenih dogajanj. Celovite odgovore na to problematiko je zato težko oblikovati izven obravnave celotnega razvoja družbe, v tem gradivu pa smo se osredotočili na vlogo javnosti pri odloča-nju o posegih v prostor, kar dobiva v hitri rasti Ljubljane in z njenimi ekološkimi posledicami. vse večji dmžbeni pomen.
Pregled problematike in osnovne ugotovitve so bile že objavljene in predstavljene javnosti kot se-stavni del gradiva za širšo javno razpravo v okvim sekcije Mestne konference SZDL Ljubijana v me-secu aprilu.
Načebie usmeritve
V demokratitni drožbi je samoumevno in tudi neizogibno. da občani pravoiasno sodelujejo pri reševanju nalog skupnega pomena. in sicer tako. da so ljudje seznanjeni s temi nalogami. da so jim razumljive, da jih lahko spremljajo in vpiivajo na njihovo uresničevanje.
Potrebno bo razviti nove oblike komunidranja z javnostjo, naloga politike pa je, da zna pritegniti prebivalce v vseb stopnjah oblikovanja razvojnih teženj, planov in konkretnih rešitev, pa četudi se njihovi pogledi razlikujejo od zasnovanih predlogov stroke. Ob tem se je treba zavedati, da bo odločanje o posegih v prostor vedno bolj konfliktno, zato je toliko bolj nujno, da konflikte usraerimo v obliko in postopek, ki oraogoča legitimne reširve. Konkretne oblike sodelovanja občanov naj se uveljavijo s spre-jetjem posebnega odloka na nivoju mesta.
V  postopku, ki ga pozna naša pravna ureditev o sprejemljivosti predvidene naložbe za okolje, od-loča investitor, praktično pa sta izločeni državna uprava in javnost. Zaradi tega je nujno potrebno spremeniti obstoječo pravno ureditev tovrstnih po-stopkov po zgledu razvitih evropskih držav.
V tem okviru naj se prouči tudi možnost uveljavi-tve ekološkega družbenega veta oziroma moratorija, kadar odpovedo vsi drugi mehanizmi.
Konkretni predlogi in staKšča
Za izboljšanje odnosov in razmer na tem področju je potrebno:
-  Na ravni mesta identificirati najbolj pereče pro-bleme, ki zadevajo bivalno okolje. in jih začeti postopno reševati.
-  Posebno pozornost je treba posvetiti ohranjanju naravne in kulturne dediščine.
-  Pri   oblikovanju   mestne   podobe   Ljubljane v večji meri pritegniti raziskovalne inštitute, društva, »neodvisne strokovnjake« različmh strok - interdis-ciplinarnost planiranja.
-  Razširiti  prakso  »arhitekturnih delavnic«  in s tem zagotoviti najustreznejše in za vse sprejemljive prostorske rešitve.
-  Za vse občutljive posege zagotoviti izvedbo javnega natečaja.
-  V postopku načrtovanja zagotoviti izbiro in odločitve med več različnirai rešitvami: vse variante morajo biti v skladu s predpisi in raorajo imeti soglasja vseh v poseg vpletenih subjektov.
-  Z razgrnitvijo prostorskih rešitev nazorno pri-kazati vse posledice posega v prostoru in njegove vplive v okolju - pozitivne in negativne.
-  Zagotoviti javnost dela pri načrtovanju posegov v prostor, predvsero z naslednjimi postopki:
•  javne razprave pričeti v fazi presoje vplivov na okolje in investicijske pobude, ne pa v zaključni fazi,
•  načrte, ki so namenjeni za realizacijo, javno objaviti,
•  recenzije projcktov obvezno naročati in obja-viti skupaj s projektom.
-  V procesu načrtovanja zagotoviti naslednje po-stopke:
•  neposredno spoznavanje strokovnjaka - pla-nerja z okoljem pred pristopom k nalogi,
•  pridobitev ranenj občanov (krajanov) glede osnovnih predstav o njibovih problemih, željah in predlogih za razvoj,
•  vključitev predlogov in pobud v izhodi&a za idejne študije.
-  Razvijati  nove oblike  komuniciranja z jav-nostjo. kot so:
•  organiziranje mešanih posvetovalnih skupin,
•  vzpostavitev veznega člena (informativna pi-sarna ali podobno) med javnostjo in stroko, ki zagotavlja prenos informacij v obeh smereh,
•  uporaba komunikati vnejšega jezika in predsta-vitvenih tehnik,
•  seznanjanje javnosti s stroko preko tiska, radia in televizije, ne samo preko strokovne literature.
S takšnimi oblikami bi lahko uspešneje vključevali javnost v načrtovanje in odločanje pri posegih v pro-storu, predvsem z vidika varovanja okolja.
PREDSEDSTVO SEKCUE MK 3ZDL UUBUANA