163 Kar revežem daruješ, Bogu posojuješ
(Narodna pripovedka.)
Bila st* mož m žena. Mož je bil pogan. a žen* je bil» kristjsna. Ob& 8ta bila obče spoštoTaoa, da-si zel6 uboina. Z veliko težavo in tradora sta si biia nekoliko novcev (denarjev) prihraaila, ki sta je varovala, kakor zeuico v očesu. Necega dne reie mož ženi: ,,ali veš kaj ? — Dobro bi bilo, da bi svoje novce na kako vamo mesto na obristi naložila, ker y kortegu ležeSi ne nosijo nobene koristi, a lehko bi je tndi potrošila." Žena reče možn: rako bi rad novce na obresti naložil. daj je Bogu krščanskemu." Mož privoli v U> ter reče ženi, naj mn pokaze, kje je kršf-anski Bog, da mo novce odnese in da Tidi so li novci naloženi na dobreni mestu. Žena odpelje moža v cerkev in mu pokaže berače, ki so ob cerkrenih Tratih sedeli in milostiuj prosili. Keče mn: rtem Ijndčm podaj svojc novcc, Bog jo 1)0 od njih Tael in ti je z najboljšimi obr&ti povrnil: kajti Tedi, to so njegovi ljudje."
Mož atori, kakor mu je rekla žena ter otide dom6v.
Za aekaj časa potem jima izmanjka živeža in mož reče ženi: ridi že&fli da poišiieva kršCunskpga Boga in ga prosiva, da nama nekoliko dolga povrne, ker ravno zdaj novcet najbolj potrebujeva, da si kupiva potrebne hrane." Žena fflu odvrne: rpojdi v cerkev in stopi se na <5no mesto, na katerem si novce dal siromakora, in Bog ti bo dal, kolikor je nama treba. Mož otide v cerkeV, gre po njej tja gori ilo Telikega altarja ter i^aka, da bi nra Bog dal norcev, katerih toliko potrebuje. Ali v cerkvi ue vidi žive duše mzven nekoliko be-raSev, ki so se v kot za vrata stisnili, Boga molili ia od mimogredočih ljudi milostinj prosili. Premišljevaje svoj žalostni stan, zapazi iz cerkve se vraSajoS na mramornej plOči na tleh jeden zlatnik (cekin). Tak6j ga pobere in hiti dom6v. Doma pripoveduje žcui. kako je h\\ v cerkTi, ter nij nikogar videl v njej, ki l>i mu kaj dal. niti sam Bog nm nij hotel ničesar podelitl, samo takrat, ko se je vrtu-al iz cerkve, našel je po jjakljufji na tleh zlatnik, ki ga je pobral in piinesel domov. Žena mn na to Teselo reče: nmar misliš, Ijubi moj, da je zlatnik po nakljucji ležal na lleh.? Ne, Bog sam ti ga je dal, ker cn dcli STOja darove nevidno. Nu zdaj idi na trg in kupi česar nam je treba za živež. Bog je predober, on nama tndi dalje Se ostane milcstljiv ter naju obvamje lakote in bčdc. KajLi kdor koli vanj zaupa, njemu se nij bati nič hudega.u Mok gre na trgt izmeni zlatnik ter knpi kruba. viiia in ribo-Žena za6ne tak6j ribo pripravljati. Ali glej, ko jo razreže, pade iz nje majhen, sritel kamenSek. PokliCB moža in mii rcLe: nevo, poglej, kako lep in svitel kamenCek aem našla v ribi; ncsi ga k zlaterju in dragotinarju (juvclirja), inorJa da doliiš bodi ai ni.6 kar koli zanj. Mož gre do zlatarja in ga TpraSa, koliko mu da za svitli kamenLek. Zlatar mu obljulji 5 gold. ..Hin, ali toliko mi date zanj?" vpraia mož CudeiS se. — Zlatar si miali, da ga priprosti Clorek zasmehuje, zatorej mu takfij cbljubi 10, potem 15 iu kuialu potom tudi 20 gld. Siromašni prodajalec ue reCe nie, nego mislil ?i je, da se zlatar ž njim šalii a zlatar ai je zopet inislil: glej, ta človek nli čuti, ne govori niC, on už6 dobro vž, koliko je kamen yreden, zatorej mu takiij obljubi 30, 50 in tadi 100 gold. Zdaj če le ubogi mož spoznii. da tukaj nij mljene Sale, npgo da je kamen velike vrednosli; zatorej nia zlatarju, da ga ne da izpod 300 gld.
11»
164
Zlatir mn tai6j izplača to raoto, ker je znal, da je to drag kamen, in da je §9 ?eii Treden nego 300 gld. Mož veselo pohiti ilomdv ter izroSi ženi novce, pripovedajoi! jej, kako jih je dobil. — nAU vidiš," reče žena, rkako je kršf-anski Bog dober in miloatljiT: on ti je desetero poTinil to, kar ai ti njemu posodiL" Mož spoznavši dobroto, miiost in rsemogofinost božjo, pokriža se in postane dober in pravoT^ren krisfjan.                                                          Smilje