Prttntna plačana v ***** [^О LXï V Ljubljani, v torek 25. aprila 1955. Stev. 94 Cena 1 Din Naročnina mesečno 24 Din, za t nožem-sivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni aredolitvai dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 tn 205» Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka tn dneva po praznika ček. rafnn: Ljubljana it. 10.640 ia 10Л4Ч za inserate; Sarajevo #tv. 7463 Zagreb it». 49.011, Prapa-Du nnj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 V Washin&onu Cartesius pripoveduje nekje v svojih »Govorih o načinu, knko se najboljše vodi razum«, dn človek, če le stalno gre po poti naprej, pr»v gotovo nekam pride. Nasprotno pa, če zapusti pot in krene na stran, se mu lahko pripeti, da ne pride nikamor. Ne vemo, če so se tnisijonnrji Evrope, MacDonald in Herriot, ko so potovali v Ameriko na konferenco, ki jo je sklical Roosevelt v Washington!!, ravnali po teh modrih nasvetih velikega francoskega filozofa iz 17 stoletje, kajti vsak dan njihovega bivanja na prekooce-nnskem pnrniku se je cilj bolj skril v negotovost. Vendar se pa lahko pove v njihovo razbremenitev, da se niso sami oddaljevali od cilja, ampak da je ameriški predsednik poskrbel, da je vsebina konference v petih dneh potovanja postala fundumentulno različna od one, na katero so bili prav zn prav vabljeni. Prvotno sc je namreč mislilo, da se bodo Anglija, Francija in Zedinjene države Amerike kot tri edino ostale demokratične države na svetn, dn se poslu žimo definicije ameriškega državnega tajnika Cordcll Huila, med seboj posvetovale, kako odpraviti vsa zla, ki težijo svet, dn bodo v glavnih obrisih sestavile program, ki naj en izvrši velika mednarodna gospodarska konferenco v Londonu, nn kBtero stavi obunani in z gospodarskimi težavami pre-gnečeni svet svoje zndnje nnde. Vedelo se je. da se bodo trije državniki posvetovali o treh vprnšnnijh: vprašanje trgovine, vprašanje mednarodnih dolgov in vprašanje svetovne razorožitve. Politična vprnšnnja vsebine, kot so jih rnzodclo rimska prizadevanja in ki stremijo zn revizijo mirovnih pogodb, še le 14 let starih, bi nnj ne nrišln nn dnevni red. Tako se je glasil lajni medsebojni dogovor. Ker jo iniciativa za vvaslilngtonsko konferenco prišla iz Amerike, je bilo očito, da ima v prvi vrsti namen braniti ameriške Interese, oziroma predlagati takšno svetovno preusmeritev gospodarstva, ki bi Ameriki koristila, n drugim državam po svetn vsaj ne škodovala. V tem pogledu ie treba najprej povdariti d<\j-sHo. dn je demokratsko stranka, ki je pri zadnjih volitvah v Ameriki zmngnla in je marca meseca prevzela državno upravo_v svoje roke, nnnovednlo brezusmllieno ofenzivo proti tarifni politiki bivše vlade predsednika Hooverjn. Zedinjene države danes lahko zadostijo sntnitn sobi nn gospodarskem poljn, toda tn dejstvo jih še ne reši iz krize, ker več pridelajo, kot pn konsumirnjo. One znto potrebujem ohširnegn svetovnega trga. ki bo segel po njihovi nsd-produkciiL Hocverjeva vlada pn le vodila rn-rnvnost fašistično gospodarsko poFtiko. onn ie znhnrikndirnln državo z neorestopnimi tarifnimi z'dovi in končno tisneln. dn se ie tudi svetovni trg v samoobrambi ogradil proti ameriškemu b'ngn. 13 milijonov brezposelnih je J»iln nosledicn teen gospodarskega nacionalizma. Sedanja vlada hoče zrnati vse fe earinsko tarife in potrebuje znto ne samo diktatorskih pooblastil, nmpnk močneen prijnzneea _ toke v ameriškem jnvnem mnenju. Roosevelt ie hotel tn tok lisfvpriti boš v Washington u s tem. dn bi bil predlagal velik vseobsegajoči sporazum zn znižanje tarifnih postavk, pričakujoč od tega novo osvežitev mednarodnega gospodarstva in zaposlitev vseh brezposelnih rok. Matériel no. če ne pravno, pn je gospodarska ohnovn zvezana s problemom mednarodnih do'ïov. Mogoče so neknteri ameriški po'it'ki mislili osobito dolgove izrabit; kot sredstvo, da bi pritisnili na evropske držnve nn polju carinske politike. Todn. četndi se je tn misel pojnvila. je kmnlti utonila v pametnejšem razumevanji! mednarodnega sodelovanja, kn îfî sodelovanie vseh je enn stvnr. žrtvovan ie epih v prilog drngih r»n je neknj drugega. Ni nnm-reč mogoče misliti, dn bi evropske držnve. ki so nn ljubo Ameriki brisale nemške reparacije nod pogojem, izrnženim v več zaporednih pceodbnh. dn se 7.a isti količnik zmanjšajo tndi r'ihovi dolgovi Ameriki, stopile sednj nn mesto Nemčiie in plnčevale preko morja tribnt. od katerega je bila Nemčija nbsolvirnnn. Frnneo-skn in nngleška vlada ste. znvzeli svoje stališče In Roosevelt je bil nnmeten. da ga ie razumel: evropski dolgovi bodo ali brisanj ali pn jih ho plačala Nemčija, to je nksiom, ki ga je priznnla tudi vvashingtonska konferenca. Kot tretja točka prvotnega programa konference je stalo vprašanje razorožitve, ki je zopet psihološko ozko povezano s problemom nednnrodnih dolgov. Zdi se, dn je Amerika že opustila pozo puritnnskega pastorja, ki stoji ob strani prepirajočih se narodov in jim pridi-puje mir ter jim v nasprotnem slučnjn grrrai 7. represalijnmi gospodarskega značaja, knjti eno-«liišcn protest angleškega parlamenta proti no-vovstalemu grozečemu militarističnemu duhu v Hitlerjevi Nemčiji je zrušil ameriško tezo, da se morajo evropske države razorožiti do količnika. ki je predviden zn Nemčijo. S_ Hitlerjem v Evropi je nastal nov položaj, ki je za-ennl večinoma vse dosedanje rnzorožitvene načrte med nerabno šaro. Toda med tem, ko sta MacDonald in Herriot, prvi na »Rcrciigariji«, drugi na »Ile de France«, s svojimi strokovnjnki razmišljevala o imenovanih treh točknh dnevnega reda v Washingtonn ter pripravljala kolikor mogoče jasna stališča k ameriškim predlogom, je bil nenadoma v furiji dolarske krize spremenjen ves program vvnshinetonskegn sestanka in ko sta stopila na ameriška tla. stn po »Cartcsiu.su« sicer prišlo »nekam«, todn cilj je bil popolnoma drug od onegn, proti kateremu sta pred petimi dnevi mogočno rn/.viln svojn jndra. Prišla sla v drugo deželo in mesto, da jima piha blaženi veter prijateljske pripravljenosti, jima je zažvižgala okrog obraza strnpenu in ostra burjn bojevitega razpoloženja. Na vvnshingtonski konferenčni mizi ne leži več vprašanje mednarodnih dolgov, niti problem unglo-nmerlšklh in franko-nmeriških gospodarskih dogovorov. Plnknti so bili čez nn? spremenjeni in i njimi tudi vsebina drnme. ki je bila napovednnn. Amerika je napovedala vojno evropskemu denarja. Stalinov kolektivi stični utoptzem privede! do zloma Socializacija poljedelstva pred- slavija neuspeh Na«. s.** s„ РгШ, „m *»*> Stalin Loiidon, 24. aprilu. Glavni organ sovjetske vlade, moskoveka »Pravda«, objavlja ob priliki gospodarskega preloma med Sovjetsko Rusijo in Anglijo članek, ki vzbuja pozornost po svoji veliki zmernosti. Dočim so splošno pričakovali, da bodo Sovjeti pozivali ruski proleturijat na najbolj energični odpor proli angleški buržuaziji, ki je na obsodbo angleških inženjerjev odgovorila s prepovedjo 80?& ruskega uvoza v Anglijo, se »Pravda* omejuje na običajno protiburžuazno polemiko in tolaži ruski narod g protiukrepi sovjetske vlade, ki je od svoje strani prepovedala vsak uvoz angleškega blaga v USSlt. Obenem se pa med vrsticami namiguje, da sovjetska vlada nc bo nepopustljiva, ako bi Anglija bila pripravljena k pametnemu kompromisu. »Pravda« sicer poudarja, kakšno veliko škodo bo imela imperialistična britska vlada od prepovedi angleškega uvoza, toda ruska javnost dobro ve. da znaša nvoz ruskega blaga v Anglijo 50% več mgo uvoj hritskega blaga v Rusijo. Zmerno pisanje .»Pravde« se da razlagati iz raznih činjeuic, od katerih je glavna velika gospodarsku kriza, v kateri se danes nahaja USSR. Ziom Stalinove ekonomske polf*Jxe Ce se razmotriva položaj, ki danes vlada v gospodarstvu Sovjetske Rusije, potem nam bo popolnoma razumljivo, zakaj je sovjetska vlada vpri-zorila proces proti angleškim inženjerjem. Pracoe, ki se je insceniral kot velikanska senzacija. naj bi dokazal, da evropske države, predvsem Anglija, zamišljajo vojno proli Rusiji in da v lo svrho r Rusiji vzdržujejo svoje agente, ki naj v sovjetskih industrijskih podjetjih s pomočjo ruskih nastav-Ijcncev vršijo sabotažo, tako da bi v slučaju vojne ruska industrija no bila v stanu oskrbovati ruske armade. Na podlagi lega naj bi se ruski delavec in kmet navdušila za to, da s še večjo vnemo sodelujeta pri izpolnjevanju petletke, ker je le na ta način mogoče, da se ruski narod ubrani vojne, katero mu hoče vsiliti združena evropska buržu-azija. Ce se pa vpošteva. da so vsi ti procesi sovjetske oblasti proti inozemskim inzenjerjem od 1. 1025 de 1933 sloneli na jnko šibkih podlagah, ki niti zdaleka ne morejo dokazati, da bi inozemski inženjerji v resnici imeli tako namene poleni sc nehote vsiljuje misel, da so ti procesi bili umetno inscenirani samo zato, da odvrnejo pozornost ru skega ljudstva od neuspehov tako ivanegu sovjetskega načrtnega gospodarstva. Rusko ljudstvo nni bi se prepričalo, da teh neuspehov ni kriv sovjetski režim, ampak zloba inozemske buržuazije, ki stavlja izpolnitvi sovjetskih pjatiletk največje Dunaiska vremenska napoved: Temperatura se bo zvišala, oblačnost negotova. ZagrebSkn vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, vendar se bo kmalu zjasnilo, zmerno hladno in vetrovno. Največja napaka - kolektivizaeija poijiedelstva V resnici niso krivi inozemci, da so sovjetske pjntilctke doživele veliko razočaranje, ampak tiči vzrok v zamisli kolektivizacije ruskega poljedelstva kot taki. Sovjoti eo organizirali dvu načina kolektivizacije poljedelstva: 1. velika državna komunistična poljedelska gospodarstva ali tako zvu-ne sovhozo in 2. agrarne kolektive, tako zvane kolhoze. Državna kmečka komunistična gospodarstva so po šestih letih, odkar so bila uvedena, rodila zelo klavrne rezultate. Isto se more trditi tudi o kolektivnih kmečkih gospodarstvih, v katera so sovjeti po sili pognali skoraj 80% vseh ruskih zaHchnih kmečkih gospodarstev. Vsi strokovnjaki so danes edini v tem, da jc naloga, katero so si postnvili pri leni sovjeti. naravnost nadčloveška in da jo gole človeške sile nikakor ne morejo zmagali. Načrtno kmečko kolektivistično gospodarstvo zahleva diktatoričnega centralnega vodstva. Ako naj taka kolektivizacija uspe, se morajo nnredbe centrale izvajati tako točno kakor ure, tako da tudi en sntn zob enega samega kolesa ne sine odpovedati. Ker pa take naredbe, diktirane r zelene mize, ne morejo vedno biti brez napake, zalo morajo naleteti na odpor onih, ki imajo dolžnost jih izvrševati, ln čim bolj so sposobni tisti, katerim je izvršitev poverjena, tem večji je odpor. Iz. lega sledi sauio dvoje: ali se mora centrala ukloniti dejanskim razmeram in se mora sistem kolektivizacije omiliti, kar bi končno nujno privedlo k opustitvi tega sistema samega, ali pa je treba opozicijo s silo potlačiti. Sovjeti bo sicer 1. 1932 in 1933 z vprav drakonično strogostjo, ki se ni ustrašila smrtne kazni, skušali ustrahovati svoje lastne izvršilne organe na kmetih, loda učinek je danes ravno nasproten, nego ga je pričakoval Stalin: izvršilni organi so se enostavno odpovedali svoji lastni odgovornosti in začeli izvajati odredbe z relene mize. ne glede na to. da so popolnoma pogrešene. Tako ee jc izpolnilo to, kar je naraven rnkon vsake lake diktature: tista diktatura. ki sradi svoje delo na pi.grešr nib gospodarskih načelih, privede v najkrajšem času k slabemu funkcioniranju posameznih koles velikega mehanizma. Zato stojijo danes sovjeti pred popolnim zlomom svoje адгагпе kolektivistiSne politike: sposobnih voditeljev agrarnih kolektivov manjka: tisti, ki so še. delajo popolnoma mehanično: kmetje producirajo čim manj morejo; tako uradniki kakor kmetje goljufajo driavo in produkcija poljedelskih produktov, n katerimi Sovjeti plačujejo ogromne stroške industrijske pjntilctke, vprav kn-tnstrofulno pada. K temu prihaja še gospodarska kriza v Evropi, radi katere Sovjeti ne morejo dobiti potrebnih kreditov, pomanjkanje denarja pn je privedlo do tega. da je tako industrijski delavec kakor kmet, ki predstavlja dunes samo delavca v kolektivnih gospodarstvih, »tabo plačan In da h prehrana ruskega prebivalstva danes, ne da bi pretiravali, veliko slabša, nego je bila pod Lje-ninom. Umetna inscer aeija procesov Angleški inženjerji, ki so se nahajali aprila телеса pred moskovskim državnim sodiščem, eo bili v istem položaju kakor nemški, poljski in francoski inženjerji, ki so bili skupaj z ruskimi 1. 1925, 1928 in 1930 obtoženi sabotaže. Sabotažua dejanja, ki eo se jim očitala, so bila Čieto malenkostnega značaja. Rile so to napake v funkcioniranju posameznih strojev, ki se pri vsaki dobavi zgodijo. Iz tega so sovjeti konstruirali namero in-ienjerjov. da bi se v slučaju vojne onemogočil ves eleklroohr.il sovjetskih central, ki so oddaljene druga od druge po več 1000 km. Sistematična sabotaža je v takem slnčuju skoraj izključena, ker hi lahtevala ogromno organizacijo po vsej državi, o kateri pa ni niti sledu. Proces je bil enostavno insceniran zato, dn dokaže nekaj, kar ni, zato, (U bi se podžgalo rusko ljudstvo k večji aktivnosti pri izvrševanju pjatiletke, ki zaradi evojih slabih rezultatov dan na dan povečuje odpor ljudstva. Po časni preobrat h zmerni poiitihi Sovjeti mislijo sednj, ko so narodu dokazali, kakšne namene da ima svetovna buržuazija, «la bo patriotizem ruskega naroda zadostoval, da i»-vajajo dalje svoje načrtno gospodarstvo in da eventualno kljubujejo velikim nevarnostim, ki se dvigajo proti USSR na Daljnem vzhodu od Japonske. Zato je hujskanje proti Angliji sedaj, ko so angleški inženjerji obsojeni, kljub gospodarski vojni reducirano nn minimum, in se obračajo oči ruskega naroda proti Daljnemu vzhodu. Najnovejša poročila pravijo, da je japonska vlada ukazala, da se prodiranje japonske armade proti Pekingu in proti Kitnju sploh ustavi, kar je silno vznemirilo sovjetsko vlado, ki meni, :ln hočejo .lapnuel osvoboditi svoje sile. katere operirajo v Kilaja, nato, da morejo tem bolj pritiskali na Rusijo, ki jo hočejo pripraviti do tega. da hi popolnoma zapustila svoje postojanke v Mandžuriji. Kakor vidimo, se torej nn Daljnem vzhodu pripravljajo dogodki, ki Sovjete silijo do one previdne politike napram Angliji in zapndu sploh, kakor odseva iz omenjenega člankn »Pravde«. Čim dalje bolj pa se v Rusiji, zlasti po vpliva komisarja zn vojsko, Vorošllova, ki je brez dvoma nnjdalekovidnejSi politik sodobne Rusije, utrjnje mnenje, da bo treba zapustiti linijo fanatičnega Stalina in se vrniti k Ljenlnovemu reformizmn »Nepa«, ki je upošteval zasebno laet in zasebno inicljativo ruskega kmeta. Medparlamenfarni kongres v R:mu Dr. Kumamzdi pozdravlja „velikega šeia italijanske vlade", pvos'avlia R:m m občuduje junaški italijanski narod Rim, 24. aprila. AA. Predsec'rvik narodne skupščine in voditelj jugoslovanske delegacije dr. Koeta Kumanudi je imel v Rimu na mednarodni parlamentarni gospodarski konferenci pozdravni govor, v kater:a prevzem oblasti po fašistih. Voditelj fašistov. bivši general Gujda je bil par dni o« pnču prijel un potovanju po Slovaškem. Obtožnica sc opira nn program fašistične stranke, ki hoče doseči nasilno spremembo demokratične republike v diktaturo, čc bi se bil napad nn vojašnico v šiheaicah posrečil, bi sc imela potem zasesti tudi vojašnica pešpolka št. Iti deželno vojaško poveljstvo, deželno orožuiško poveljstvo, pošta in policijska direkcija. Washînçtunsha konferenca Jc pričela Splošno razvrednotenje denarja* predlagajo sirokovmaki Izpred državnega sodišča za zaščito države: Belgrad, 24. apr. 1. Danes ob pol 9 zjutraj se jc pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti dr. Vladimirju Mačku iz Zagreba. Občinstvo je že pred napovedano uro napolnilo sodno dvorano do zadnjega kotička. Na proces so prišli številni odvetniki iz Hrvatske, med drugimi tudi Josip Prcdavec, Večeslav Wilder, dr. Hinko Krizman, dr. Šutej, Sava Kosanovič, Voja Lazič in dr. Ante Trumbič. Proccsu prisostvujejo tudi Ljuba Davidovič, Miha Trifunovič, Jova Jovanovič, dr. Šelkija Bclimen, gospa Pribičcvičeva, gospa dr. Jovanovičeva in veliko število belgrajskih odvetnikov. Takoj po otvoritvi proccsa jc prosil za besedo dr. Maček in izjavil, da se zahvaljuje za vso naklonjenost dosedanjemu svojemu zagovorniku dr. Kostiču iz Zemuna, a sedaj mu odvzema dano pooblastilo in imenuje za svojega zastopnika dr. Antc T r u m b i č a iz Zagreba. Senat se je takoj umaknil v posvetovalno dvorano, da sklepa o predlogu obtoženega dr. Mačka. Dr. Maček je medtem ostal v sodni dvorani in k njemu so prihajali prijatelji in drugi ljudje, ki so bili v dvorani. Ko se je senat zopet vrnil v sodno dvorano, jc predsednik senata Vasa Petrovič izjavil, da je senat sicer vzel v pretres predlog dr. Mđčka, da bi ga branil dr. Trumbič, a jc sklenil, da temu predlogu ne more ugoditi radi tega, ker ee vodi proti dr. A. Trumbiču preiskava radi istega dela, radi katerega sedi danes na zatožni klopi g. dr. Maček. Dr. Maček je nato ponovno imenoval za svojega zastopnika dr. Kostiča, ki jc takoj zavzel svoje mesto za zagovorniško mizo. Po prečitanih genc-ralijah je dr. Maček sedeč pred predsednikom senata izvlekel iz žepa obtožnico in poslušal državnega tožilca dr. Marokina, ki jo je čital in katera obtožuje dr. Mačka, da je novembra 1932 sodeloval pri sestavi resolucije, v kateri se zahteva, da rc ozemlje na tej strani Drine, Save in Donave, vrne v stanje leta 1918, ki jc nastalo po razsulu bivše avstro-ogrske monarhije, in da se lahko samo na tej osnovi napravi nov sporazum o ureditvi državne zajcdnice. Obtožnica mu očita, da jc s tem svojim postopanjem delal propagando in ustvarjal prepričanje pri drugih, da jc potrebno, da se odcepi del kraljevine Jugoslavije od državne celote, s čemer da jc zagrešil zločin po členu 3 zakona o za-ičiti države. Nadalje mu očita obtožnico, da jc dajal razne izjave inozemskim časnikarjem in da je s tem deloval na to, da sc del države loči od državne cclote. Po prečitanju obtožnice jc predsednik senata vprašal dr. Mačka, čc jc obtožnico razumel in čc sc čuti krivega. Dr. Maček mu odgovarja, da jc obtožnico razumel, da pa sc nc čuti krivega. Vasa Petrovič nato ppjasnjujc, da obtožnica dolži dr. Mačka, da jc sodeloval pri sestavi zagrebške deklaracije, da je govoril z raznimi inozemskimi časnikarji, da bi sc hrvatski narod rad ločil od Srbov. Dr. Maček nato obširno odgovarja na stavljena vprašanja in obrazložuje točko za točko zagrebške deklaracije. Pravi, da v tej deklaraciji ni ni- dr* VI. Mačku j česar protizakonitega, na podlagi česar bi ga mo-: gel državni tožilcc obtožiti. Nato preide na razne . izjave, ki so jih objavili razni inozemski časopisi. Pravi, da v glavnem v teh časopisih niso bile podane izjave tako, kakor jih jc podal on. Nekatere izjave pa so tudi zelo netočno reproducirane. Nato mu predsednik senata ponovno slavi več vprašanj z ozirom na 3., 4. in 5. točko deklaracije. Dr. Maček mu zopet obširno poda tozadevna pojasnila. Predsednik senata je zatem odredil ob pol 11 1 odmor. Ob 11 sc jc proces nadaljeval ter je predsednik senata znova pričel stavljati vprašanja, ki se v glavnem nanašajo na znano deklaracijo. Potem so bili prečitani razni dr. Mačkovi in-lervjuvi v ^Manchester Guardianu«, »Newyork Ti-mesu«, v »Frcie Stimmen«, »Petit Parisienu«, kakor ludi izpovedi nekaterih prič, ki so bile zašli- j šanc. Zatem je dobil besedo državni tožilec dr. Ma-rokino, ki predlaga senatu, da sc na proccsu pre-čitajo tudi prevodi iz »Tempsa« od 10. junija in članek, ki ga je ponatisnila »Vedetta d'Italia«. Branilec dr. Mačka g. dr. Kostič lemu odločno nasprotuje. Potem jc zopet govoril dr. Marokino, ki jc vprašal obtoženega g. dr. Mačka, zakaj ni deman- l tiral te vesti v inozemskih listih. Tudi temu jc nasprotoval zagovornik dr. Kostič, ki je zatem dobil besedo. Dr. Kostič je predlagal] naj se zaslišijo šc dr. Jakob Baričevič, dr. Stanko Rebcrski, dr. Milovan Žanič, dr. Mehmed Behmen iz Sarajeva, dr. Šefkija Behmen iz Bclgrada. dr. Rajko Gjcrmanovič, šef presbiroja, ki naj izpove, katerega dne jc dobil zagrebško resolucijo z nalogom, da jo objavi v jugoslovanskih časopisih, nadalje Baloh Rajič, urednik Obzora«, ki naj izpove, kdaj in kje jc dobil nalog za objavo zagrebške dc . klaracijc in s kakšnim komentarjem. Dr. Kostič nadalje predlaga, da sc dobi iz presbiroja razpis vlade za vse domače časopisje, v katerem so ločna navodila, v kakšnem smislu sc lahko piše o zagrebški deklaraciji, nakar stavi tudi predlog, nai se zaslišijo vsi inozemski časnikarji, ki so dobili od g. dr. Mačka kakršnekoli izjave. Predvsem naj sc zasliši Louis Roubcaux iz Pariza. Tem predlogom jc ostro nnsprolovol državni tožilec dr. Marokino. Dr. Kostič pa je ostal pri svojem predlogu in prosil senat, da se na procesu preberejo izjave dr. Trumbiča, dr. Hinka Krizmana in tovarišev, ki so jo danes izročili predsedništvu tega sodišča in ki izjavljajo, da so ludi oni podpisali jsto zagrebško resolucijo, radi katere sedi danes na zatožni klopi dr. Maček, in da so z njim popolnoma solidarni. Ker so v sodni dvorani stalno padali iz občinstva vzkliki, je predsednik senata žc uvodoma opozoril občinstvo, da sc mora obnašali povsem mirno, ker bo v nasprotnem slučaju vsakogar, ki bi sc vmešaval, odstranil iz dvorane, čc bo pa potrebno, pa tudi izpraznil vso dvorano, Proccs jc bi! nato ob 14 zaključen in sc bo na-i daljeval jutri ob 9. Uradno obvestilo Washington, 24. aprila. Po povratku predsednika Rocsevclta in angleškega ministrskega predsednika MacDonalda s križarenja po reki Potomac je izšlo to-lo uradno poročilo: Današnji dan je bil zavzet z razpravo o razore,žilveni konferenci. Predsednik Roosevelt in ministrski predsednik MacDonald mislita, da bodo sadovi današnjih razgovorov znatno pospešili možnosti uspeha tako na razorožitveni kakor na svetovni gospodarski konferenci. Predseduik Roosevelt bo nadaljeval pogajanja o razorožitvi s Ilerrioloin. Angleški strokovnjaki so ve« dan proučevali gospodarska in finančna vprašanja s Cordella llul-iom, zunanjim ministrom, z načelniki posameznih ministrstev in z drugimi ameriškimi veščaki. Sporazumeli so se o osnovah splošnega sporazuma. Vsi li so se kasneje pridružili obema predsednikoma po njunem povratku z rečnega izlela in razpravljali o denarslvencni vprašanju in o sve-loviii gospodarski konferenci do polnoči. Te razprave borio nadaljevali danes. Važno vprašanje prihodnjih dveh dni bo tudi razorožitev. Ameriška vlada je simpatično naklonjena angleškemu predlogu kol |>odlagi za razprave, ki jo bodo povzeli ta teden v Ženevi. Roosevelt in MacDonald, kakor tudi njihovi svetovalci so po drugi strani prepričani, du je treba svetovno gospodarsko konferenco čim preje sklicati. (AA) Sporazum z Anali to New York, 24. aprila. Po poročilu lista »New York Times« so se angleški in ameriški strokovnjaki sporazumeli o potrebi sočasne stabilizacije dolarja in funta. Odprto je samo še vprašanje stabilizacijskih tečajev. Angleški strokovnjaki predlagajo za funt tečaj 3.50 dolarja, ameriškim strokovnjakom pa bi bolj prijal tečaj 4 dolarjev. Angleški in ameriški strokovnjaki bodo danes ta vprašanja proučili napram francoskemu franku. (AA) Predlog o razvrednotenju Washington, 24. aprila. AA. Doznavajo, da so ameriški strokovnjaki predložili na konfercnci z angleškimi strokovnjaki načrt o splošnem razvrednotenju denarja. Razvrednotenje, ki naj bi bilo splošno, in ki naj bi veljalo za vse valute, bi ec opiralo na tale tri načela: 1. mednarodna devalvacija se mora odrediti sočasno v vseh državah, 2. razvrednotenje mora potisniti valute na nižjo stopnjo kakor je njihova prava, realna vrednost, 3. to razvrednotenje naj omogoči avtomatično porazdelitev zlata. Pod pravo, realno vrednostjo razumejo strokovnjaki Zedinjenih držav vrednost valute po preureditvi drugih valut, to se pravi za vrednost, ki se avtomatično vzdržuje sama na tržiščih brez državnih in privatnih intervencij. Ameriški strokovnjaki so dalje mnenja, da se bo vrednost denarja z odstranitvijo carinskih mej dvignila. Polit ka Pakt v ÎVashtngtcmi : treh vele sil Washington. 21. apr. Ig. Newyork Times po-roča, ila so se obojestranski strokovnjaki po ti urni konferenci sporazumeli za to, da noj s'- načeloma stabilizirajo valute po pravi vrednosti«. List izraža mnenje, da se bo dolar na novo baziral na podlagi 85% paritete. Američani želijo stabilizacijo v razmerju 4 dolarjev za on funt, Angleži pa 3.5 dolarjev za en funt. Dalje soglašajo v toui, da se revidira mednarodno zlato kritje, bodisi potom redukcije dosedanjih razmer kritja ali potom pritegnitve srebra v gotovo razmerje. Javnost preseneča, da se je MacDonald odločil, seslati se s Iterriotom. Sestala se bosta danes, ko bo Herriot opravil oficielni obisk v Belt hiši. Razen tega bo MacDonald kosil skupno z Borahom. To pomeni, da se razgovori bolj širijo v politične razgovore, kakor se je nameravalo. Iz francoske delegacije se čuje, dn se v Washingtonu polagajo temelji za konzultntivni pnkt treh držav, ki bo ugodil francoskim zahtevani po varnosti. Angleški konferenčni krogi so optimistični radi hitrega razvoja monetarnih razprav, dnsi se tu čuje, da bosta strokovnjaka Leith Ross in Overton ostala v Washingtonu še dalje, ker izdelava načrta ne bo mogla biti končana do odhoda MacDonalda, ki se vrne v Kvropo v sredo. Nemci so že prišli Berlin, 24. aprila, tg. Predsednik državne banke dr. Schacht se bo kot zastopnik Nemčije odpeljal v Ameriko na washingtonske razgovore za svetovno gospodarsko konferenco. S pripravami za to misijo dr. Schachta so je bavil danes kabinetni odbor za gospodarsko politiko, v katerega so bili povabljeni podkancler Papen, zunanji minister Neu-rath, finančni minister Schwcrin-Crossig, minister /.a prehrano Hugcnberg, delovni minister Seldle in dr. Schacht. Dočim razpravljata Francija in Anglija v Washingtonu o vprašanju dolgov, je dal Nemčiji povod za razgovore z ameriškimi državniki sam dnevni red svetovne gospodarske konference. BlasSemiie hitlerievcev 99 Bog hoče borbo" Z£££t, na praporu oddelkov BerhV., 24, aprila. Včeraj so berlinski napadalni oddelki proslavili v Carlbcrgu obletnico izročitve prvega prapora. Ta proslava se je leta 1923 izvršila ponoči v neki kleti. Včerajšnja proslava je bila zelo svečana. Neki pastor je ta prapor, ki nosi napis ?>Bog hoče borbo«, svečano blagoslovil. Proslavi so prisostvovali nacionalno-socialistični napadalni oddelki, oddelki Stahlhelma in vojske. Godba je igrala nemško in Hitlerjevo himno. (AA) HiHeriîevcï udrli v katoliški »Germania« poroča, da so v Oppelnu člani lii-tlerjevih mladinskih organizacij vdrli v mladinski dom, ki je pri fari Sv. Petra in Pavla. Ker so bila vrata zaklenjena, jih je napadalni oddelek enostavno vlomil, poškodoval fasado, v notranjosti pa razbil in uničil pohištvo. Župnik je pozval policijo, Iz učiteVske službe Belgrad, 24. apr. 1. Iz 7. v 6. pol. skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Josip Anin-čič, Polšnik; Ljubica Baloh, Kuzmič; Albina Brada-sko, Šmartno; Gabrijela Vidmar, Sv. Lenart; Anion Vidic, Šmartno; Rudolf Wagner, Ljubljana; Stanislav Vrczcc, Suhor; Lco Fink, Ljubljana; Anic Golob, Križcvci; Franc Hojnšek, Sv. Jurij; Štefanija Fink, Ljubljana; Marija Češkovlč, Ana Zorko, Bled; Marija Urbajs, Ćrešnjevec; Alojzija Lešnik, Maribor; Ivana Lovšin, Kočevje; Viklor Lcskovar, Ivan-kovo; Frančiška Zabrcšna, Rudnik; Ema Jancžič, Sv. Marko; Jovan Makso, Št. Vid; S. Jcvnikar, Št. Vid pri Stični; Stane Komar, Vič; O. Kramar, Šmartno pri Litiji; Olga Knez, Ljubljana; Alojzija Kramar, Sv. Peter; Marija Kunavcr, Vič; Franc Kramar, Sv. Peter; Ivan Kržišnik, Sv. Peter; Ivan Hršck, Sv. Jurij; Amalija Marinko, Preska; Alojzija Podbrcščck, Trbovlje; Slava Pahor, Hudna; Gabrijela Potočnik, Zagorje; Danilo Pečenko, Vič; Ivan Pudclj, Sv. Lovrenc; Olga Pcčnik, Tolsti vrli; Marija Preskar, Teharje; Josip Resman, Celje; Ivana Rožmaii, Ribnica; Ciril Rakovec, Kamnik; Franja Rebolj, Maribor; Olga Sušnik, Trbovlje; Andrej Po-žun, Ljubljana; Ljudmila Sirnik, Vrhnika; Marija Sušnik, Laze; Zlatka Gabrščck, Vič; Marija Šrof, Cerklje; Marija Črlnik, Ljubljana: Miroslava Šlupar, Jernej Čebulj, Maribor; Franja Čcrnc, Trbovlje, Rim, 24. apr. tg. Na dodcknneškcm otoku Kosu jc bil hud poires, ki je trajal 30 sekund iu napravil mnogo škode ter juhtcval tudi številne človeške žrtve. Domneva sc. da ie bilo središče potresa v Anatoliji. ki je odstranila napadalce. List zahleva elrogo kazen radi vandalizma Hitlerjevih čet. Hit er se zajeda v Avstri o Dunaj, 24, aprila. Kcrbiro poroča iz Ir.nsbrucka: Tu so sc včeraj vršile dopolnil.-.o občinske volitve. Izpopolniti (e bilo treba 20 odbornišklh mest, ki jim je bil mandat potekel. Od teh 20 mest so do zdaj imeli krščanski socialci 7, socialni demokrati 9 in velenemci 4 mandate. Včeraj jc bilo izvoljenih pet krščanskih socialccv, 6 socialn'h demokratov in 9 hitlerjevcev. Po teh dopolnilnih volitvah bo slika innsbruškega občinskega sveta tale: socialni demokrati 15 mandatov, 12 krščanskih socialccv, 9 hitlerjevcev in 4 vclenemci. (AA) Dunaj, 24. aprila. AA. V Obcrndorfu pri Salz-burgu so avstrijski nacionalni socialisti s pomočjo bavarske pomožne policije napadli skupino sedmih socialistov in streljali nanje. Fnega so nevarno ranili. Policija jc napadalce aretirala in jih prepeljala v salzburške zapore. Konferenca Male zveze Bukarcšt, 24. apr. tg. Kakor poročajo listi, se bo letošnja konferenca Male zveze, ki bo v Pragi, najbrž zaccla 15. maja, ker se 23. maja začne v Ženevi pomladansko zasedanje Sveta Zvezo narodov, pri katerem ne moreta manjkali niti dr. Beneš niti 1 ltulescu. Na komcrenci Male zveze sc bodo izmenjale ratiflkacijske listine noveda pakta Mole zveze m naglašala popolna solidarnost vseli trcli držav. Po praški konferenci bo Mala zveza nastopala na mednarodnem polju kot enotna politična organizacija. Osebne uesfi Belgrad. 24. apr. 1. Premeščeni so: Rihard Bla-žic iz Iloč v Šmartno ob 1'aki; Mihael Zupancc s Pragerskega v Maribor gl. kol.; Ivan Leskovec iz Moškanjccv v Maribor gl. kol.; Maksimilijan Fri-skovec, šef postaje Beltinci, na postajo v Teznem; Josip Dobič iz Ribnice na postajo Sava; Rudolf Magajna s poslajc Vidcm-Krško na posl.vo Kolo-rlba in Roman Oberlindncr iz Kotoribe v Laško. Novi grobovi Ljubljana, 24. aprila Nocoj o li osmih jc umrla gdčna Olga Brada-S k a , učiteljica v pokoju, v starosti 56 let. V Ljubljani je umrla včeraj gospa Jožefa Bibič, bivša znana in dolgoletna trafikantinja v i Židovski ulici. Pogreb bo 26. aprila ob 16 iz mrt-! vašnice hirnlnice sv. Jožefa na Vidovdanski coiti, Pokojnicama naj sveti večnn luč — žnluiočim sorodnikom naše sožaljel f Župnik Franc Zega Župnik Franc Zega ee je rodil 6. oklobra 1867 t Kandlji pri Novem mestu. Po dovršenih srednješolskih študijah je stopil v frančiškanski red. Novo mašo je pel 19. julija 1890 v farni cerkvi v Šmihelu pri Novem mestu. Njegovi starši so vzgojili tri sinove duhovnike. Sin Ivan je bil tudi mašnik frančiškanskega reda pod imenom g. Sigismund, ki je 1000 slov. izseljencev v Holandiji zbranih pri vstajenju Heerlen, 16. aprila 1933. Velikonočno vstajenje smo letos obhajali prvič na zelo slovesen način. Kmalu po 4 zjutraj so se začele zbirati množice iz vseh krajev, iz Lutterade so prispeli 3 avtobusi, iz Brumsum 2, Nieuwenha-gen 2, Eygelshoven 2, Hoensbruk 2 in Speckhol-zerheide 1, razven tega še več luksuznih avtov. Iz Herleheide je bila udeležba polnošlevilma, ker se je tamkaj vršila slovesnost. Vzlic temu, da so naselbine oddaljene po več ur, se je ob 5 zbralo v cerkvi okrog 1000 slovenskih vernikov Točno ob 5 ie zasvirala godba iz Bruinsuma, katera je odsek društva sv. Barbare, slovesen uvod. Med sv. mašo so po večini pristopili vsi k mizi Gospodovi. Slovesno službo božjo jc opravil naš pater č. g. Teotim. Pridigoval je naš izseljenški duhovnik č. g. Drago Oberžan tako ganljivo, da nobeno oko ni ostalo suho kakor tudi ne oko g. pridigarja samega. Med procesijo v cerkvi so peli naši mali izseljenčki, katere je vodila učiteljica gdč. Ažmanova. Vsa društva s svojimi zastavami pa so tvorila špalir. Predsedniki društev sv. Barbare pa so nosili sveče pred Najsvetejšim. Med sv. mašo so peli lepe slovenske velikonočne pe,smi, katere so nas spominjale naših mladostnih let v svoji domovini, združeni pevski zbori iz Lutterade, Iloens-brock, Brumsum, Herleheide, Eygelshoven, Niue-vvenhagen pod vodstvom našega izseljenskega pe-vovodje g. Kronovška. Krasen ]e bil pogled na množico, katera je zapuščala cerkev s trdnim prepričanjem, da slovenskim izseljencem v Holandiji, kakor dolgo ostanemo tukaj, ne bo nobena velika noč ostala brez lepe domače velikonočne slovesnosti. Iskreno zahvalo moramo izreči našemu izseli, duhovniku kakor tudi ljubitelju nas Slovencev č. g. patru Teotimu za vse požrtvovalno delo in pripravo, da se jc mogla velikonočna slovesnost tako sijajno vršiti. — Izseljenec. pa pu&ueje izstopil iz reda in uredil znane riemanj-ske razmere kot tamk. posveitni duhovnik ter sedaj I «se ovčice v Sahotinu pod slavno goro sv. Valentina ob Soči. Valentin, najmlajši, pa župnikuje že dolgo vrsto let v Gaberju pri Gorici. Pokojni Franc je, ko je zaradi rahlega zdravja izstopil iz reda, bil najprej več lel kaplan v Sent Vidu pri Stični, poleni v Preserju, v Premu in Čerinošniicah pri pok. župniku Jakobu Lebnrju. Tamkaj je bil pa leta 1000 imenovan za župnika na Planini, od tamkaj je bil premeščen na Goro pri Idriji, kjer ie stopil b«š v počelku vojne vihre v pokoj. Bil pa je poklican kot vojni duhovnik v Galicijo, nato od tam v Gradec. Tu se je zelo zavzemal za na smrt obsojene in je sani pripovedoval, da jih je več s križem v roki spremil na morišče. Zelo se je veselil zlate maše, ki mu bila skoraj pred durmi. Kljub hudi bolezni je bil humorist, da mu ga ni bilo enakega. Zatisnil je svoje trudne oči kol župnik v Oštrcu v zagrebški nadškofiji pod vznožjem žumberških Gorjancev letos na veliko ne-ieljo. Naj v miru počiva v bratski hrvatski zemlji! Pred lelom dni je kot birmanski boter v Šmertnem pri Litiji vezal nečaikovemu sinu birmo. Nosil je lepo brado, tako (Ulj> vsak mislil, da je duhovnik pravoslavne vere. ml je brat v Novem mestu živeče še edine sestro Jožefe Ludviger in stric g. Ludvigerja, sodil, uradnika v Liliji. L. M. Med sv. mašo izropano župnišče Kulturno delo slovenskega akademskega pevskega zbora Ljubljana, 24. aprila. Brez reklame, tiho, toda s čudoviio vztrajnostjo deluje akademski zbor slovenske akademske mladine. V zadnjih letih je že nekajkrati nastopil in vedno s čudovitim uspehom tako pri občinstvu kakor ludi pri kritiki. Sedaj smo pred novimi nastopi akademskega zbora in zalo zaslužijo ti lantje, da se jih spomni tudi časopisje. Akademski pevski zbor je bil letos v začetku leta prenovljen z ozirom na pevski materijal. Prenovitev je bila potrebna, ker si je zbor nadel nalogo, da izvede letos Foersterjev koncert. Akademski zbor namreč namerava v prihodnjih letih podati slovenski javnosti nekakšen pregled geneze slovenske vokalne glasbe. Foerster pa je najvažnejši iz dobe pred Novimi akordi«, ko je nastopila nova modernizirana smer. Ne samo kot velik slovenski koni|ioiiist. ne samo kot prenovitelj slovenske cerkvene glasbe — saj je on uvedel ceci, lijansko petje v slovenske cerkve — tudi kot velik glasbeni organizator in pedagog zasluži ravno Foerster, da se ga sodobniki dostojno spominjamo. Omenilo le, da je iz njegove šole izšlo okoli 2000 slovenskih organistov. Akademski pevski zbor je sedaj pripravljen za Foersterjev koncert in nastopi dne 30. aprila v Celju, 2. maja v Mariboru, 6. maja v Ljubljani in 16. maja v Novem mestu, kjer je Foersiter živel zadnja leta in kjer je tudi pokopan. Akademski pevski zbor bo izvajal večje število Foersterjevih lepih in znamenitih skladb, od katerih so neka- tere že pozabljene. nekatere bodo |»a celo prvič izvajane. Reorganizacija zbora je bila izvedena zelo temeljito. Vsak pevec je bil analiziran glasovno in muzikalno in pri nekaterih so bile napravljene celo zdravniške preiskave. Akademski pevski zbor je bil oenovan dne 12. oktobra 1926. Njegov prvi nastop je bil m» svetosavskf proslavi na univerzi dne 27. januarja 1927 Uspeh je bil popolen in priznala sta ga občinstvo in kritika. Najlepše priznanje pa nui je dala univerza, ki mu je dala svojega pokrovitelja, namreč pokojnega univ. prof. dr. Je-senka. Od tedaj je imel zbor več nastopov, tako v Celju, Mariboru. Ljubljani, na Bledu in ob priliki | ustanovitve Zveze jugoslov. akademskih pevskih društev dne 1. decembra 1930 v Belgradu obenem z »Mladostjo« in »Balkanom,- iz Zagreba. »Obili-čemc iz Belgrada in skopljanskim >Obiličenv., V začetku je bil samo moški zbor. osnoval pa se je tudi mešan zbor, ki je bil pa opuščen zaradi premale izbire med akademkinjami. Prvi dirigent akademskega zbora je bil g. Franc Ma- , rolt, pozneje je prevzel vodstvo zbora Anton Nef-fat za njim Niko Štritof, 19. junija 1932 pa je bil , n aobčnein zboru soglasno izvoljen za dirigenta zopet g. Franc Marolt, ki je duša vsega zbora. Vprizoritev Foersterjevega koncerta bo velik kulturni dogodek za slovensko glasbeno življenje, pa tudi za mest, kjer se bo izvajal, in vemo, da bo občinstvo tem vrlini in izvrstnim pevcem res naklonjeno. Celje, 24. aprila. Prijazna Sv. Jedert nad Laškim je bila v nedeljo pozorišče drzne tatvine, ki je močno razburila tamošnje prebivalstvo. Žrtev dolgoprstnežev je postal tamošnji g. župnik Lončarič, kateremu so tatovi oplenili župnišče v času, ko je imel v cerkvi sv. opravilo. Ker je Sv. Jedert daleč od prometa ter je tamošnje prebivalstvo znano kot pošteno, pač ni nihče pričakoval, da bodo brezvestni ljudje izrabili priložnost, ko se je vse nahajalo pri službi božji ter vdrli v prazno in nezavarovano župnišče. Odnesli so g. župniku mnogo stvari ter mu povzročili občutno škodo. Gotovo so bili z razmerami v župnišču dobro znani ter so vedeli, da bo med sv. mašo prazno. S kolom po glavi Ig, 22. aprila. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« od 20. aprila poročilo, katero moramo nekoliko izpopolniti. Velikonočni ponedeljek je v Stajah pri Igu Lojze Janželj iz Kota pri Igu napadel Križmana Valentina. Zadal mu je na glavi tri strašne udarce tako, da mu je prebil lobanjo. Poleg teh udarcev mu je zadal skoro po vsem telesu hude poškodbe. Udrihal je po njem z leseno »ročico« od voza, katero je izpulil iz voza pri Štumblju na Igu. Z njo jc šel pptem ob 11 zvečer proti vasi Staje, kjer je z razbijanjem po ograji izvabil iz hiše Križmana, na katerega je imel jezo že dalj časa in je iskal prilike za maščevanje. Ko je Križman, ki se je spravljal ravno spat, slišal razbijanje, je prišel iz hiše ter vprašal, kdo in čemu da razbija ponoči. Šel je v temi praznih rok na cesto, kjer ga je Janželj napadel na tak način. Ko je ležal Križman v krvi nezavesten na tleh, mu je Janželj še rekel: »Zdaj pa crkni, hudič!« in odšel stran. -r- Zločin je bil torej storjen dobro premišljeno in ne v pijanosti ali hipni razburjenosti. Tudi ni Križman napadel Janžlja, ki nima niti najmanjše rane ali udarca, med tem, ko Križman po glavi in vsem telesu prav zverinsko razbit leži v bolnišnici in se še do danes ni nič zavedel. Vsa čast pa ižanskim orožnikom, posebno g. komandirju, ki so takoj v torek 18. 4. izsledili in odgnali zločinca v Ljubljano v zapor, kjer čaka na pravično in zasluženo kazen. Belgrad dobi novo drž. tiskarno Belgrad. 24. aprila. Stara državna tiskarna, ki se nahaja blizu jaborne cerkve in ki jo bodo morali v zvezi z načrtom za novi čezsavski most med Belgra-dom in Zemunom v kratkem podreti, je zelo stara zgradba, ki je svojčas sicer zadostovala evojeinu namenu, danes pa niti zdaleč ne zmore tehnična dela, ki bi ga moralo opravljati. Ideja o graditvi nove zgradbe državne tiskarne v Belgradu ie stara že par desetletij. Načrte je izjalovila balkanska in pozneje evetovna vojna. Sedaj pa je to vprašanje prišlo v končno fazo in jc že razpisan konkurz za načrte. Hvalevredno je, da bo delo prevzel eden domačih arhitektov, ker jc v konkurz stavljen klavzula, da konkurent mora biti naš državljan. Vendar se mi zdi rok (do 26. maja t. 1.) nekam kratek. Po proračunu bo nova zgradba državne tiskarne ena najlepših palač v Belgradu in bo stala okrog 25.000.000 Din. Vsi vposlani načrti arhitektov bodo razpostavljeni tudi zn publiko Parcela, kjer bodo zidali novo zgradbo obsega 5200 m5 Imela bo tri nadstropja z vsemi mogočimi oddelki, ki bodo sk Iu žil i tehničnemu kakor tudi administrativnemu delu. Ob koncu naj omenim, tla bo z dozidavo nove tiskarne osredotočeno skoraj vse državno tiskarsko delo v Belgradu. dočim bodo male državne tiskarne, ki jih je danes v državi okrog 40, avtomatično odpadlo iu i/.gubile svojo vlogo. Kongres akademikov male antante Belgrad. 24. aprila. Organizacija akademikov Male antante datira iz 1. 1929. (Romunija.) Doslej sta se vršila že dva društvena kongresa (Bukarešt, Praga), tretji kongres pa je sklican v Belgrad in se bo vršil v dneh od 50. aprila do 5. maja t. I. Pomen organizacije akademikov Male antante je v glavnem v tem. da se akademska mladina po politični konstelaciji sorodnih držav že v svojih študijskih letih druži in medsebojno spoznava. Nedavno (•meseca februarja) so bila na konferenci izvršnega odbora, ki se je vršila v Belgradu, delno spremenjena pravila organizacije. Ob tej priliki je bila določena Praga kot središče stalnega tajništva društva. Obenem je bil določen v obrisih tok dnevnega reda predstoječega kongresa v Belgradu. Razpravljalo se bo 1. o akademski samopomoči, 2. o praktičnem sodelovanju, vzajemnih štipendajah in izmenjavanju članov. 5. o športu. 4. o duhovnem sodelovati ju in 5. o re-vizionizmu, ki vstaja zadnji čas v Evropi in proti kateremu se bo organizacija akademikov Male antante logično z vso silo borila. Zelo zanimiva in dobra je ideja, da se akademikom, ki dobe štipndijo in se jim na ta način omogoči študij v tuji državi, radi lioljšega spoznavanja razmer preskrbi stanovanje v privatnih stanovanjih pri družinah in ne v hotelih ali čisto zasebno, kakor doslej. Tnko «e bodo mnogo laže in uspešnejše priučili tujemu jeziku in ga radi domače konverzacije preje naučili, dočim se bodo radi tesnega osebnega stika s predstavniki sosednjega naroda mnogo preje in nazorneje spoznali z duhovno podstatjo in karakteristikami tujega jim naroda. V častnem odlioru belgrajskega kongresa se poleg našega zunanjega in prosvetnega ministra nahajajo tudi rektorji vseh treh naših univerz. Na kongres bo prišlo približno 1000 češkoslovaških in romunskih akademikov. Ver-; jetno se bodo kongresa udeležili tudi poljski • akademiki. Povabljeni vsaj so. Svojo delegacijo bo poslala na kongres tudi Zveza francoskih akademskih organizacij. (Mi koncu naj omenim še. da so v programu kongresa tndi trije narodni večeri, češkoslovaški, romunski in jugoslovanski, ki bodo izpolnjeni pred vsem s pevskimi točkami. Po kongresu si bodo udeleženci ogledali Sarajevo in Dalmacijo od Dubrovnika do Splita. Dirka v smrt Maribor, 24. aprila. Banovinska cesta pri Sv. Trojici v Slov. goricah je bila snoči pozorišče smrtne prometne nesreče, ki jo je po vsej priliki zakrivila nezaslišana zloba. Cesto je zapirala avtomobilska past — pre-vrnjen leseni drog cestnega kažipota, v katerega je zavozil v temini z vso naglico šofer mariborskega avtobusnega podjetnika g. Liningerja 30 letni Adolf F i š e r iz Maribora. Fišer je napravil na včerajšnjo nedeljo izlet z motornim kolesom v Gornjo Radgono. Pozno zvečer se je vračal nazaj v Maribor s precejšnjo brzino. Vozil je brezskrbno in sigurno, saj je poznal cesto ko malokdo, ker je še šest in pol leta, odkar je v službi tvrdke Lininger, vozil iz Maribora v Gornjo Radgono in nazaj vsak dan avtobus, ki obratuje na tej progi. Pri Sv. Trojici ga je čakala na cesti smrtonosna past, katero je v svitu svoje svetilke zagledal, ko je bilo že prepozno ter je bilo vsako zaviranje zaman. Udarec ga je vrgel na cesto ter je obležal v mlaki krvi s strto lobanjo in udi. Moral je kmalu izdihniti, ker ga je orožniška patrulja, ki je šla po cesti v poznih nočnih urah. našla že mrtvega. Pokojnega Fišerja so pustili orožniki na mestu nesreče ter takoj odhiteli v trg; obvestili so o nesreči zdravnika dr. Weixla, ki je pa mogel ugotoviti samo smrt. Tragični dogodek je povzročil pri Sv. Trojici in v celi okolici veliko razburjenje. Orožniki so pričeli takoj s preiskavo, da bi našli krivce, ki so morda po svoji lahkomiselnosti zakrivili smrt nedolžne žrtve. Ugotovili so takoj, da je skoraj izključeno, da bi se kažipot sam prevrnil na cesto. Ugotovilo se je nadalje, da bi morda prišli v poštev kot storilci trije fantje iz bližnje okolice, ki so jih videli usodnega večera na cesti. Nastavljeno past pa je opazil še pred nesrečo neki vinjeni popotnik, ki mu pa ni padlo v glavo, da bi jo bil odstranil. Truplo ponesrečenega Fišerja je I ostalo pri Sv. Trojici na mestu nesreče do prihoda preiskovalne komisije iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Smola z ukradenim avtomobilom Maribor, 24. aprila. Maribor postaja v zadnjem času pozorišče čisto amerikanskih dogodkov: mesto je razburila drzna pustolovščina avtomobilskih tatov, ki se je končala že po nekaj sto melrih vožnje z usodnim zaključkom. Z dvorišča avtogaražne tvrdke Motor-Sales v Frančiškanski ulici je izginil Steyer-avto mariborskega trgovca g. Babiča. Lastnik se je pripeljal z avtomobilom z nedeljskega izleta okoli pol 11 domov ter je postavil voz kot po navadi na dvorišče omenjene tvrdke. Ko pa je ob pol 12 prišel mehanik g. Dadieu, da bi na vozu pogledal neko napako, ga ni več našel na mestu. Obvestil je o tem slučaju stražnike, ki so mu pa že sporočili, da so našli v Maistrovi ulici ponesrečen osebni avtomobil, ki se je zaletel v brzojavni drog ter se razbil; o vozačih, oziroma lastnikih, pa ni bilo nobenega sledu. Ker je vzel lastnik avtomobila po končani vožnji ključ od motorja s seboj, so morali neznani storilci očividno imeli rezervni ključ. Morda so hoteli avtomobil res ukra-sti, ali pa napraviti z vozom kako veselo vožnjo. Zaklenjena dvoriščna vrata jih niso ovirala, ker je ' plot, ki meji garaže proti cesti, radi popravil sosednjega poslopja že nekai časa podrt. Vožnja pa je trajala samo do vogala Majstrove in Prešernove ulice, kjer se je končala v brzojavnem drogu. Sunek je povzročil na avtomobilu nad 15.000 Din škode. Razbita je karoserija, ki je skočila skupaj kakor mehovi harmonike, poškodovan pa je tudi motor in hladilnik. Po karambolu so izginili vozači brez sledu. Zadevo je vzela v roke policija, I da izsledi neznane prijatelje vožnje v tujem avtomobilu. Viničarija v plamenih Maribor, 24. aprila. V Kaniži pri Št. Ilju je snoči pogorela viničarija g. Koleriča iz Avstrije. Viničarja z družino eo komaj rešili in so morali trgati okensko omrežje, da so spravili ljudi iz gorečega poslopja. Ubogi stanovalci so si rešili le golo življenje. Gasilci iz Št. tlja in Pesnice ao bili hitro na mestu, vendar j« 1«. sena, s slamo krita koča pogorela V i: ItiSEFS" I. i. /a«m i»Xw nota. * ttnt мг S M >.6H M U>. II. 19». Slana na sv. Jurija dan Ljubljana. 24. aprila. Ko je v noči na petek zu|«i morda celo padal dež. Veseli smo vsako leto. če pride sv. jurij k nam v solnčni obleki, letos moramo biti le žalostni. Zakaj zgodilo se je najhujše, kar se je moglo zgoditi: zjutraj je pokrivala vrtove in polju skoraj prst debela slana ali bolje rečeno srež. Takoj zjutraj pa je že prisijalo solnce in s polj se je pričela dvigati kar so-parica. Slana je kar izpuhtela. Moramo pa reči. du v ljubljanski okolici to ni napravilo dosti škode, le seniintja je uničeno kakšno drevo ali kakšni nasadi. Hujše pa je moralo biti na Dolenjskem, zlasti na Kočevskem, posebno pa tam kjer leži še sneg Poročil od lam šc ni, vendar pa se je zelo bati za sadje in tudi trsje. Desetletnica obsto'a podružnice Gl. Matice v Novem mestu je bila zvezana z glasbeno prireditvijo, ki je nudila doživel je sijajno uspelega glasbenega slavlja. Bila je prireditev vzorno pripravljena in eksaktno izvedena. S svojim delom je jubiliralo društvo, pripravila pa je koncert podružnična učiteljica glasbe, gdčna Ropasova Zora. Nji gre zasluga, saj je vse breme nosila le ona sama s solisti, zborom in orkestrom; vodila ie ludi koncertno prireditev kot kapelnica. F.dv. G r i e g a »Pred samostanskimi vrati« (ženski zbor ob spremljevanju orkestra) izredno učinkovita, zanosno zasnovana balada, je dala priliko dvema solistkama, gospeir.a Vrisk-J u r č e v i (sopran) in Bernot-Golobovi (alt), da sta s svojim pevanjem zbudili pozornost in ustvarili zavest umetniškega užitka. Sledeča operna enodeianka Viljema Blodeka »V vodnjaku» je bila za novomeške p-ilike kol operna prireditev pač izreden dogodei,, ki je nad vse srečno uspel. Predvsem moramo priznali vrline solistov! Partijo Verune je pela gospa Bernot-Golo-bova, članica ljuhiianskaga Narodnega gledališča, pevka lepega, toplo učinkujočega alta. odlična v igri in maski: kot noeiteljica ooglavitoe vloge Li-dunke pa ie zadivila nadebudna začelnica gdčna Kasteličeva iz Novega mesta (gojenka gdčne Ropa-sove) s svojim prisrčnim in skrbno izšolanim gla-I som. Vlogo lenorja-ljubimca je vršil koi zadovoljivo i in spretno gosp. Š e g e d i n loško Njegov glas se I je prilegal liričnosli uloge Vo teha Izboren je bil ; g. Uderman Duša« v vlogi Janka, bas-buffo: , kakor v igri, je tudi glasovno budil pozornost in ! izpopolnjeval kvalitetno uglajenost solistovskega i kvarteta. 0 zboru kakor tudi o orkestru moramo izreči le najlepSe priznanje. Vsak se je potrudil, da , zadosti kar najbolje dani mu nalogi Kape'nica go-I spodična Ropasova more biti oonosna na svoj I uspeh. Prireditev se bo ponovila v nede'io 30 aprila ob 15. Z. V. Zborovanje bel-ra.skth časnihariev V nedeljo je bilo zborovanje belgrnjske sekcije Jugoslov. novinarskega združenja Od 82 upravi čenih glasovalcev, ki so izpolnili svoje obv'/.nos; i društvu, je prisostvovalo zborovanju 74 rednih članov. Zborovanje je vodil podpredsednik Dobrosl iv Kuzmič. Kuzmič je s|>oročil članstvu, da jo dîne danji zelo zaslužni predsednik Pavle Rankov:č -d stopil in ne more bili več redni član društva. !«-i je kol ravnatelj »Službenih novin<- nastavljen kot državni uradnik in po pravilih JNU ne more hj|j , redni član. Zborovanje je izreklo dosedanjemu pred sedniku z navdušenjem zahvalo. Iz društvenih |io-ročil je razvidno, da imajo naši belgrn.iski 'ovarlAi že prav lefie zneske v podpornem fondu za nrimere . brezposelnosti in drugih stisk 1er da izvrstno j»o slujejo. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem in je ves zbor |>otekel v najlepšem redu. Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika dosedanji podpredsednik Dobroslav Kuzmič s povečini starim odborom. Izvoljeni so bili tudi delegati v osrednji odbor JNU, in sicer na bazi 140 članov Redni občni zbor Osrednjega društva S. P. D. v Ljubljani se bo vršil t četrtek, dne 27. t m. ob 20 zt ▼ dvorani Delavske zbornice Na dnevnem redu so med drugim poročila, obračun, proračun in volitve novega odbora. Planinci udeležite te polnoitevilnol Ljubljanske vesti: Konec konjske železnice v Ljubljanici Ljubljana, 24. aprila. Malo začudeni .so bili danes ljubljanski radovedneži, ko so prišli na obrežje Ljubljanice v sredini mesta, ko videli, da ni nič več konj, ki bi prevažali vaijoučke nakopanega materijala iz struge. I.o pri Sv. 1'etra mostu so še vozili konji male va-gončke. Vzrok je bil v tem, da popravljajo to malo progo, da se bo mogel po njej vršiti v bodoče promet z diesclovimi motorji. Odvažanje s konjsko vprego jo namreč preveč zamudno in je tvrdka že poprej nameravala uvesti promet z malimi lokomotivami, toda temu pa so jo uprla železnica in I ud i razne stranke v sredini mesta, ker so se bale preveč dima, železnica pa onesnaženja viadukta. Tako je Ljubljanska gradbena družba prišla na misel, da bi uvedla odvažanje izkopanega materijala z dieslovimi motorji. Od neke tvrdke. ki je imela dieslove motorje nekje na Dolenjskem za odpravljanje lesa, je Ljubljanska gradbena družba dobila tri, eventuelno štiri dieslove motorje, ki bodo j -edaj na Ljubljanici zamenjali konje. Prva skušnja jo bila že včeraj pri Sv. Petra mestu, na klančlni iz struge pri šenlpeterskem motu na obrežje, da so diesel izkaže, koliko vagonč-kov more izpeljali iz struge. Diesel tokrat ni mogel Kaj bo danes? Drama: Zaprta. Opera: »Samson in Dalila^. Red C. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakob trg 9. jTmaček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov In ob ek za gospode 1er deco © Glav.-a skupščina druilva Rdečega križa sc bo letos vršila v Ljubljani v nedeljo dne 30. aprila ob 9 v zbornici univerze Kralja Aleksandra 1. Dne 29. aprila se bo vršila seja Glavnega odbora Rdečega križa. Skupščini bodo poleg članov Glavnega odbora in delegatov iz vseh 15 oblastnih odborov v kraljevini prisostvovali tudi zastopnik Nj. Vel. kralja ter drugi dostojanstveniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Skupščine se smejo udeležiti redni člani Rdečega križa iz vse države; za nje je dodeljen prostor na galeriji vseučiliške zbornice. Prometno ministrstvo jc tem udeležencem skupščine priznalo ugodnost vožnje za polovično ceno s '.em, da vzamejo na odhodni postaji celo vozovnico, ki velja tudi za povratek s potrdilom predsedstva skupščine, da so prisostvovali skupščini. Uprava Narodnega gledališča jc priznala udeležencem skupščine Rdečega križa 50fo popust za poset operne predstave »Koštana« v soboto, dne 29. t. m, ob 20, če se izkažejo z zadevno legitimacijo. — V nedeljo, dne 30. t. m. med 11 in 12 se bo vršila na Kongresnem trgu velika manifestacija za idejo Rdečega križa s sodelovanjem gaei'etva, samarjanov in sdmarjank, skavtov in Podmladka Rdečega križa z vseh ljubljanskih šol. — Tako bo ta dan za Ljubljano pravi pravcati praznik Rdečega križa. © Za prvi maj napovedano pobiranje odloženih'zimskih potrebščin bo ljubljanski Rdeči križ izvršil pozneje, ko ne bo več mraza. © Pevski zbor drž. učiteljske šole bo priredil pod okriljem P. R. K. ob zaključku kongresa Rdečega križa v ponedeljek 1. maja 1933 ob 22 v veliki dvorani hotela Unionac koncert, pod vodstvom prof. I. Repovša. Na sporedu so najboljše narodne in umetne pesmi naših skladateljev. Samostojno bo tudi prvič nastopil šolski godalni orkester pod vodstvom prof. R. Prosenca. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni. Vstopnina je nizka, da bo omogočen poset koncerta vsakomur. Sedeži po 10. 0, 4 in 3 Din, stojišča pa po 2 Din. © Gospa Vida Hribar— Jerajeva, naša domača violinistka in znani naš pianist g. dr. Švara, prirc- Ziutraj sklenil sem pri čaju: K S/amiču grem z mojo staro na piščančevo obaro, ki slaščica /e za naju ! izpeljati pet vagončkov, vzrok pa je bil v tem, ker proga šo ni bila v redu, pa tudi diesel sam ni bil prav obtežen. Ko sc to uredi, pa bo mogel vsak diesel mirno in z lahkoto izpeljati po klančini vsaj pet vagončkov, na ravnem, lo je v strugi iu na cesti pa bo mogel vsak diesel prav lahko izpeljati 10 vagončkov, polnili izkopanega materijala. Praznih vagončkov pa bo mogel diesel seveda peljati tudi 20 in še več. Z Dieslovimi motorji prično voziti konec tega tedna, čez 11 dni pa izginejo prav vsi konji Iz struge. Včeraj in danes so delavci preustrojevali ves lir, zlasti pa izogibališče pod viaduktom, kjer se bodo križali prazni in polni vagončki Dosedaj jo Ljubljanska gradbena družba odpravila iz struge že 8000 do 0000 kub. metrov materijala, vsega skupaj pa bo izpeljala okoli (10.000 kub. metrov, da bo dosežena nameravana in zahtevana poglobitev. Vsa dela morajo biti končana do konca oktobra. Ljubljanska gradbena družba mora do tedaj dovršiti ves izkop in betonirati vse dno struge. Dela sebodo vršila vzporedno, tako da so takoj prične s tlakovanjem, ko bodo na posameznih delih struge končani izkopi. To je potrebno zaradi tega, da se ne bi sesedale brežinc. dita dne 5. maja sonatni večer v dvorani Filliar-monične družbe. Ljubitelji komorne glasbe bodo gotovo polnošlevilno obiskali ta intcresanlni kon-ccrt, na katerega žc danes opozarjamo. © Preurejeni šentpeterski park. Park na Hrvatskem trgu je doživel letošnjo pomlad svojo prenovitev in preureditev 1er se je tako izpolnila stara želja prebivalcev šentpeterskega okraja. Park ima sedaj obliko velikega kroga in je dvignjen za 30 cm do 1 m nad cestnini tlakom, njegov obod pa je obzidan s kamenjem. V notranjosti je park razdeljen v dva kolobarja, ločena po sprehajalni stezi. Kakor prej, tako križata tudi sedaj dve stezi v smeri proti šarabonu in proti Ilirski ulici. Tako je park razdeljen v osem eektorjev, ki bodo poraščeni s travo. Hvalevredno je, da so drevesa starega parka skoraj v celoti ohranjena. Na oglih, tam, kjer je krog izpustil nekdanjemu kvadratu parka So nekaj prostora, pa so posajene blazine trave in drevesa, z edino izjemo pri stranišču, ki bo izginilo, ker se bo tam odcepil tramvaj na Jegličcvo cesto. Z ozirom na lepoto je park vzorno urejen, vprašanje pa je, ali bo s lem ustreženo revni mladini tega okraja, ki si je tam želela pač — pravega otroškega igrišča, kjer bi se smela igrati v pesku in na travi. To pa bo, kakor kaže. v novo urejenem parku, možno le v omejeni meri. © Tramvajsko progo trasirajo. Pripravljalna dela za preureditev tramvajske proge v inestu so napredovala v toliko, da sedaj že trasirajo progo od šenlpeterskega mostu pa do Stritarjeve ulice, torej da jo ostane le šo majhen pas do Figovca. Ko bo trasiranje dovršeno, prično z gradbo proge. Nerodno pa je na Jegličevi in fininrtinski cesti to. da tam že imamo eno progo — namreč tir iz struge Ljubljanice. Kako bodo rešili to vprašanje, je res težko reči. Obojna dela se bodo vršila v istem času in bo ta cesla za ves drug promet najbrž v tem času zaprla, še pešci se bodo težko prerivali skozi te kupe kamenja, tned tiri in delavci. © Nova koračn'ca. Ljubljanski skladatelj, naš češki rojak gosp. Škorpik, je zložil novo koračnico, ki jo je odkupil avtomat buffet »Daj-Dam« v Ljubljani. To koračnico bo predvajala vojaška godba Dravske divizije v torek dne 25. aprila 1933 v radiju ined pol 9 in pol 11 zvečer. © Sirov napad. Predsnočniim okoli 11 to bili poklicani poklicni reševalci v Šiško Tam so namreč neznani ljudje napadli 20 letnega mizarskega pomočnika Matevža Vodiška. tako da je ta obležal nezavesten. Vodišek se še do včeraj popoldne ni zavedel in je njegovo slanje zelo resno. Zn napadalci poizveduje policija. © Iz policijske torbe. Policija je ovadila dva posestnika iz Mlake, češ da nista dovolj previdno pazila na bika. ki ga je Manžič gnal po Dunajski cesti blizu Bežigrada. Bik je namreč ušel, poškodoval neko ograjo, pohodil eno kolo in razbil eno šipo. Med pasanti pa je povzročil tudi veliko strahu. — Policija je aretirala dalje tri tatove, med temi znanega Janeza Marinka, ki je ukradel mesarju Jančarju 100 Din vredno suknjo Marinko jc bil poprej že tridesetkrat aretiran. — Dalje je bil aretiran neki Jože M., komaj lOlelni fant, ki se pre- Maribor „Črnogorski princ" v kehi Maribor, 24. aprila. V prostorih hotela »Graf« je nocoj prenočeval za zamreženimi okni »visok goste, ki ga do sedaj naši policijski zapori niso imeli. Včeraj popoldne so ga izročili organi obmejne policije skupno z njegovim tovarišem policijskemu komisarijatu. — Oba so zasačili orožniki pri Sv. Juriju ob Pesnici, ko sla hotela prekoračiti mejo. Orožnikom sta so legitimirala kot lesna trgovca, ker pa nista imela v redu polnili listov, so ju aretirali. Orožnikom in organom obmejno policije nista hotela povedati niti imen, šele na komisarijatu sta priznala, da se pišeta Gavrilo Petrovič in Venčeslav Slavck. Nadzornik Pavlelič jo pri zaslišanju takoj spoznal Petroviča ko starega znanca, ki ga je imela policija že lani v rokah. Izročilo so ga ji avstrijsko oblasti po aretaciji v Badgasteinu in siccr radi prevare '200.000 Din, ki jo je izvršil v naši državi z obveznicami vojne škode. Petroviča so poslali lani iz Maribora v Zagreb, kjer jo bil obsojen na 3 leta robije. Iz zapora pa je prišel v bolnišnico radi operacije na roki. Ko je ležal v bolnišnici, je razodel nekaterim bolnikom svojo veliko skrivnost, da je sin nekdanjega vladarja Črne gore kralja Nikite ter da so nahaja po nedolžnem v zaporu. Prepričal je celo strežnike, da so mu verjeli in s pomočjo nekaterih bolnikov se mu je posrečilo pred dnevi pobegniti iz bolnišnice na svobodo. Eden od bolnikov Venčeslav Slavck, ki mu je pomagal pri begu iz bolnišnice, ga jo spremljal tudi na poli v Avstrijo. Iz Zagreba sta se z avtomobilom pripeljala do Ljutomera, odkoder sta odšla peš proti meji, ki sta jo skušala opetovano zaman prekoračili. Pri Sv. Juriju ju jo zadela usoda, da sta padla orožnikom v roke Petrovič jo šele danes na policiji izdal svoj incognito.: ter svečano zatrjeval, da je pravi princ. Pripovedoval je, da ima v Ameriki velikansko farmo in krasne vile v Kaliforniji. V našo državo da je prišel 1. 1925, pa je takoj po prvih dveh mesecih bivanja zapravil '200.000 Din. Ta denar mu je poleni vrnil sam naš finančni minister in sicer ravno v istih obveznicah vojne škode, radi katerih jo bil lani obsojen v Zagrebu na tri leta robije. Njegov tovariš Slavck so izdaja za strojnega inženjerja. V policijski razvidnici so ugotovili, da ima tudi on številne predkazni. Petrovič je prebrisan pustolovec mednarodnega tipa, ki ga poznajo policijske oblasti Sirom Evrope. Za i princa': pa se je pričel šele sedaj izdajati ker jo upal, da se mu bo to dobro obneslo. Oba pusto-I lovca so obdržali še v Mariboru. Jutri jih odpeljejo v sigurnem spremstvu v Zagreb, kjer čaka Petroviča zaslužena kazen. □ Akademska kongregacija ima jutri v sredo ob 20 v Alojrijevi cerkvi svoj običajni cerkveni sestanek. П Univ. pro!. dr. Veber predava. Pod okriljem Zveze mladih inteligentov nadaljuje v četrtek 27. aprila v palači Delavske zbornice v Sodni ulici vseuč. prof. dr. France Vcbcr svoje predavanje o dednosti in osebnosti. Naš znani filozofski strokovnjak bo prikazal predvsem drugi del teme, lo jc osebnost. Predavanje bo podano kot zaključena enota in bodo na ta način lahko uspešno sledili prcdavateljevim izvajanjem tudi oni, ki niso bili pri prvem predavanju. Ker je po predavanju na programu debata, se bo pričelo tokrat točno ob 20. O Slovanski jezikovni tečaji se vrše v sledečem redu: v ponedeljek ob 18 ruščina, v sredo ob 18 poljščina, v petek ob 18 češčina. Reflcktantc opozarjamo, da se še vedno lahko prijavijo ob ponedeljkih, sredah ali sobotah od 14 do 16 v pisarni Zveze mladih inteligentov, palača Del. zbornicc, Sodna ulica 9, III, desno, kjer sc dobe tudi podrobnejša pojasnila. — Slovanski krožek. □ Zadv.ja pot sestradanega brusača. Včeraj popoldne ob pol 4 so pokopali na mestnem pokopališču pokojnega brusača Leopolda Kašparja, ki jc tako tragično preminul v svoji leseni baraki v Frančiškanski ulici. Ker jc ugotovil policijski zdrav- življa z beračenjem, pa je pri lem ukradel neki gospe za Bežigradom par čevljev. Gospa je poklicala nn pomoč ljudi, ki so tatu na ljubljanskem polju ujeli in ga izročili policiji. — Aretiran je bil tudi brezposelni delavec Anton M., ki je poskušal pred dnevi v družbi s še enim tovarišem vlomiti v vagon na tovornem kolodvoru, pa sla bila pri tem prepodena. © Modne hlače — p uni parce dobite najcc-ncjc pri Pre.skcrju, Sv. Petra cesta 14. Kulturni obzornik Revizija madžarskega zgodovinopisja Splošno je znano, da madžarsko olicijelno zgodovinopisje rado zamolči ali pa Madžarstvu pripisuje slovanske zasluge in podobno. Zato je brez-dvomno zanimivo, da so maJžarski zgodovinarji raztegnili aktualno geslo revizije tudi na lastno — zgodovino. Vsekakor jc to hvalevredno, ako jo bodo res objektivno izvedli. Za letos je napovedan izid velike »Zgodovine madžarskega naroda«, ki jo pišeta Asztalos Mtklôe in Pcthft Sûndor, uvod pa ji bo napisal vodilni sodobni zgodovinar Julij Szekfii. Ob tej priliki naglašajo, da je prevrednotenje vseh vrednot madžarskega življenja po trianooiki katastrofi« najgloblje seglo prav v narodno zgodovinopisje. Danes imenujejo sami svoje dosedanje zgodovinopisje liberalno-narodno, ki je z nekim nezdravim duhom hotelo izenačiti liberalizem in neodkriti šovinizem. Poudarjajo, da je viharna doba zadnjih let zavrnila madžarsko zgodovinsko vedo na nova pota, zakaj narod ne želi več solepšavanja, zamolčevanja in izmišljotin, marveč le resnico«, In spoznanje absolutne resnice« hoče biti, po besedah zgodovinarja Ilômana, končni smoter povojne madžarske zgodovinske vede, ki naj bo temelj resničnega nacionalizma, Dalje poudarjajo, da je prišla v minulih štirinajstih letih pod revizijo vsa madžarska zgodovina, tako v snovi kakor v pojmovanju. Treba jn znova osvetliti doslej zanemarjene ali napačno gledane dobe. Tako se je n. pr. o pojavu Gdborja Bethlena razvila strastna polemika. Povečalo se je uvaževa-nje kritičnega pretresa virov in zavrglo se je govorniško ter beletristično olepšavanje, Mesto zgodovinskega matcrializma naj zavzame duhoslovna smer, ki jo vodita že imenovana Hôman in Szekfii in iz njune šole sta izšla tudi pisca zgoraj omenjene nove zgodovine. Dasi sprejemamo to »revizijo« s pridržkom, kolikor se ne odpoveduje politični vzpostavitvi Madžarske, vendar bo morala zanimati tudi vse naše zgodovinarje. V, N. Vaša Prihoda nas je po daljšem času zopet poselil in nam odkril nekaj zakladov svoje plemenite vijolinske umetnosti. Zal le, da je bil pri izbiri programa malce prevsakdajen. Če je v prvem delu podal Beethovna in Schuberta, — s tem se strinjamo, — naj bi pa drugi del v kontrastu s klasiko pokazal kaj novejšega in zanimivejšega. Mendelssohnov Vijoliaski koncert v e-molu in Dvofak-Kreislerjev Slovanski ples sta v reprodukciji že malo pretirana ljubljenca vijolinskih virtuozov; Qvorak-Pfihodov Valček jc sicer malo pomemben, a sladak cukerček; njegova lastna Fantazija v h molu, ki jo je postavil :ia spored mesto Paganinijevih vnrijacij pa znači vrhunec vijolinskega tehničnega obvladovanja, a jc k-m-pozitorno malce labilna in stilno neenotna. — Koketirati s sentimentalnostjo poslušalcev kar nič nc pci»toja pravemu umetniku. In to je Pfihola — ari-• tokra '.ski umetnik. Plemenit ton, zavzetna tehnična popolnost se mu veže v močno občuteno prelivanje melodij, ki sc izpod njegovih rok na dovršenem instrumentu kar v omamnem blesku izvijajo. — Vreden spremljevalce na klavirju mu je Grael, ki g« v dovršeni sintezi podpira, odnosno soustvarja. Nekaj trîih mest, ki so nastopile, menim, da gre pred v'.cm na rovaš že zelo zvočno in mehanično ubitega klavirja. Končno bi pa ugotovil, da jc umetnik nekoč s svojo umetnostjo posegel že vse globlje v nas, dasi je tudi topol do-.': .tevilno občinstvo tako navdušil, da ga ob koncu kar niso pustili 7. odra. V. U. Dve znanstveni reviji Časopis z 11 zgodovino in narodopisje. Prvi snopič, letnik 281 301 filrani, cela knjiga! Dve razpravi, trije prispevki med Izvestjk, več ocen aktualnih del, izčrpno poročilo o občnem zboru mariborskega Zgodovinskega društva in proslavi društvene 80-letnice, jedrnat pregled o razvoju in lepem napredku mariborske Studijske knjižnice v letu 1932 ter končno nadaljevanje : Arhiva«, s Slomšekovimi pismi, med drugim Slom-šckova pisma solnograškemu nadškofu Josipu Tarnoczyju, Potem so objavljena pisma bmskemu, tridenlskcmu, sekovskemu, kraljevogradskemu, bu-dčviškemu in linškemu škofu ter briksenskemu I kapitularncmu viTtarju v zadevi vizitacijc benediktinskih samostanov. Sledi 20 Slomšek,-wih pisem raznim predstojništvom benediktmsk.h samostanov, nakar so uvrščena njegova pisma stolnemu proštu lavantinskemu Francu Friedrichu in dr. Janezu Blelwelsu. Uvodno razpravo za omenjeni snopič je napisni lektor za češki jezik na ljubljanski univerzi prof. Vaclav Burian, kjer pojasnjuje. da je bil Kopitar listi, ki jo kot prvi začel prigovarjati Vuku Karadžiču, da je jel zbirati srbske narodne pesmi, pozneje pa seznanjal z njimi v propagatorske svrhe ves slovanski in nemški kulturni svet. Razprava nosi naslov »Kopitar kot inspirator in propagator prvih Vukovih zbirk narodnih pesmi« in predstavlja samo poglavje iz daljše študije o Kopitarju. V drugi razpravi piše odlični mariborski numizmatik inž. E. Baumgartner o kovnicah v Slovenjgradcu in Kamniku za časa Andcchsl-Merancev in se pri svojih kritičnih izvajanjih opira na najdbe v Detli v Ba-natu, v Aha Puszti v severni Ogrski, Dietmanns-dorfu zapaduo od Lipnice, v Gscliiessu pri Spitalu ob Dravi iu v Celju maja meseca leta 1897. Med izvestji navaja Janko Glaser Gregorčičevo čestitko dr. Gregorcu iz leta 1882 ter v zvezi s tem izvaja potrebo, da se pri pregibanju lastnih imen imajo v večji meri upoštevati krajinske in lokalne posebnosti. Arhivar F. Baš obravnava zgodnjehall-staltsko najdbe na Pohorju in v Mariboru in sicer na podlagi predmetov, ki so se našli Iela 1П32 pri razkopavanju livarne s ho:kegu Pohorja 111 pokopališča v Mariboru. O početkih Guštnujn razpravlja J. Mravljak. V poseben kras ravnokar iz:slemu prvemu letošnjemu snopiču so štiri ilustrirane priloge s posnetki, ki se nanašajo na Baumgnrt-nerjev oziroma Basev prispevek. V. Rad Jugoslavenskc akadsimije. Jugosl. akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je izdala 246. knjigo z bogatimi razrravami matemalično-prirndo-slovnega značaja, med katerimi naj predvsem imenujemo temeljito študijo Frana Tu č an a o »Pogledih na g e o k c m i i u dinarskoga Krša«, kjer oriše avtor območje diarsketfa Krr delo med ljudstvom. Senzac • • 9 — S'ovenščino mrcvarijo. Kdor pride v Lendavo res veC ne ve, aH smo šc v Sloveniji, ali pa že na Hrvaškem, Tu imamo različne i.ulazc., »trgovine koža« in khr je najbolj nerazumljivo,, celo na železniških voznih kartah stoji: »D o n j a Lendava«. Pri nas sc slovenski jezik mrcvari celo na plakatih, ki jih razširjajo naša društva. — Nova zima v planinah. Prejeli smo naslednje vremensko poročilo iz Kamnika: Pod sv. Primožem i cveto črešnje, nad to prijazno cerkvico, ki leži ' 824 m visoko, pa je za četrt metra debela plast , snega. Oskrbnik iz Menine planine javlja, da jc zapadlo nad kočo 40 do 50 cm suhega pršiča in da je pot do polovicc zasnežena. Smuka obeta biti torej vsaj za nekaj dni* prav ugodna. V torek bi imela na Menini banska uprava prevzeli od okrajnega kmetijskega odbora vse banovinsko posestvo na tej planini v svojo oskrbo. Prevzem pa bo radi zasnežene poti skoro gotovo preložen na kasnejši termin. Neprijeten duh ust Nočem zamudili poročati Vam,da odkar uporael jam Vašo zobno pasto "Clileiodont" nima samo lepili belih zob, tem več sem eo rešil tudi neprijetnega duha ust. Vaš Chloiodont bom ltar naiboljo priporočal. Dr. V., Lj... Zahtevaitc znto snmo p'istno Cliloro-dont zobno pasto, tuoa Din. 8,— in Din. 13.—, ter zavračajto vsak nadomestek. sko petje, (i Din. — G rum A., Odpevanjc pri lavretanskih lilanijah za mešani zbor, 10 Din. — Hoch-reiter E., Immaculata, Marijine pesmi za mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi po 4 Din. — Kogoj M., Marijine pesmi raznih slovenskih skladateljev za mešani zbor. Partitura 10 Din, glasovi po (5 Din. — Laharnar L, timarniine pesmi za mešani zbor, 10 Din. — Leban L, Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor, IG Din; Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor, 22 Din. — Premrl St., 40 Marijinih pesmi za mešani zbor raznih skladateljev. Partitura 40 Din, glasovi po Г> Din; Za pojmo Mariji. 18 Marijinih pesmi zn mešani zbor. Partitura HO Din, glasovi po 5 Din; Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Broširana 30 Din, vez. 40 Din, — Sattner p. llugolin, t'i napevov pri lavretanskih lilanijah za ljudsko petje iu orgle, 12 Din; 17 odpevov pri lavretanskih lilanijah zu mešani zbor, 12 Din; E. Ilochreiter, Pomoč kristjanov, 10 Marijinih pesmi za mešani zbor. Partitura 32 Din, glasovi po 5 Din. (Novo!) — Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna >Frunz Joselova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. »Daj-Dam« ima svojo koračnico! Predvajala jo bo prvič vojaška godba Dravske divizije v torek, dne 25. aprila potoni radia okoli 10. ure zvečer. Pridite poslušat! Koledar Torek, 25. aprila: Marko, evangelist: Ermin. Novi grobovi -}- Umrla je v Bohinjski Bistrici gospa Pavla M i a n i, roj. Bevc, vdova po umrlem lesnem trgovcu Ludviku Mianiju. Pogreb je bil v nedeljo popoldne ob 4. Kajna jo bila velika dobrotnim re-vežev in splošno priljubljena. Naj počiva v miru! Osebne vesti = 50 letnico rojstva je 24. t. m. praznoval po-sestnik, gostilničar in trgovec g. .lože Benedilf v šlražišču pri Kranju. Svojemu naročniku kličemo ob lej priliki: Bog živi! Ostale vesti _ Fotografije prevzvišenega gosp. dr. Grego- rija Rozmana, velike za v okvir (40 X 30 cm) so v prodajalni »Ničmanovi« na razpolago. Cena 45 Din brez poštnine. — Vsem cenjcnim naročnikom Levstikovega zbornika! Slavistični klub Društva slušateljev i'i-lozofske fakultete.', nn ljubljanski univerzi prosi vse cenjene naročnike in predplačnike Levstikovega zbornika, da oproste, ker Levstikov zbornik ni izšel ob pravem času, ki smo ga prvotno določili. Nepredvidene tehnične ovire so vzrok tej zamudi. Delo je sedaj v teku in čim bo zbornik do-tiskan, ga bomo razposlali vsem, ki so se nanj naročili. Nove predplačnike pa še sprejema do nadaljnjega Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete na univerzi v Ljubljani . — Slavistični klub DSFF. — Prekmursko kat. akad. društvo jc imelo v soboto izredni občni zbor. Občni zbor sc jc vršil v zelo napetem ozračju in so se na njem obravnavale zelo aktualne zadeve za celo Slovensko krajino. < __Obsodba po zakonu o zaščiti države. Šibe- niško okrožno sodišče je po členu 1 zakona o zaščiti države obsodilo 6 obtožencev iz Novigrada in okolice: Juko Kl an a c je obsojen na 9 let robije in Marko Čul in a na 7 let. Oba trajno izgubita častne pravice. Druge štiri obtožence je sodišče oprostilo.. _ Otrok zgorel. V Murskih Črncih jc nastal požar pri J Holcmanu, Vsa družina je bila v nevarnosti, kajti plamen je na mah objel vso hišo. Šestletnega otroka niso mogli več rešiti in jc postal žrtev požara. Mater tega otroka pa so prepeljali v bolnišnico, kajti tudi ona jc zelo ožgana. Jugoslavijo. Obiskal bo večja središča, predvsem Belgrad in Zagreb, eventualno tudi Ljubljano. Kolikor je doslej znano, bo program leli gostovanj obsegal Slovackega prireditev Calderonovc drame »Nezlomljivi knez«, katere vprizoritev se bo (prvič v Belgradu!) vršila na prostem (verjetno v gardij-skem parku na Topčideru) in še nekaj dram novejših poljskih dramatikov (Žeromski). Pomen tega goslovainja jc predvsem v poživitvi kulturnih stikov med Poljsko in Jugoslavijo. T. P. Josip Cvrtila: Bijelo prestolje. Roman iz suvremenom života. Knjižnica Dobrih romana. Zagreb, 1933. — Jeronimsko društvo, ki je zasnovalo poleg rednih publikacij (po zgledu Mohorjeve knjižnice). Knjižnico dobrih romanov, v kateri je izšlo že dvoje slovenskih knjig (Pregelj, Finžgar), je izdalo le dni roman vaškega učitelja, podeželne inteligence, kmetskih tipov, v eni besedi: roman vasi. Pisec (ki je sam učitelj in je razkril v knjigi pravzaprav svoj obraz) se poglablja v romanu v probleme vasi, vere, učileljstva m sploh vaške intcligcnce v razmerju do kmeta itd., a ravno ti problemi, ki se refleksivno prepletajo med dejanjem romana, trgajo enovitoat zgradbe in ji manjšajo umetniško vrednost. Posamezni lipi so nedograjeni, dasiravno so prijeti v svojem bistvu, Tudi sc vaško obeležje, dasiravno gre skozi ves roman poudarek prirode in vasi, nikjer ne pojavi v ospredju (edino v romanju na božjo pol in v umirainju dečka je pi-sateli zajel v kmetski element), sicer pa se več ali man' giblje med pozitivnimi in negativnimi tipi selškega razomništva. — Radi neenotnosti dejanj roman umetniško trpi, vendar pa je v romanu dosti življenja in zrelih misli, kar da misliti, da se bo pisatelj po poglobitvi v umetniško ustvarjanje razvil v dobrega ljudskega pripovednika, L. G. — Nova tovarna za kvas v Mengšu. Iz. Mengša nam pišejo: Novo tovarno kvasa bomo dobili. Koncesija jc podeljena Alojzu Kancu ml., ki jc že preuredil nekdanjo pivovarno za izdelavo kvasa. V sredo, dne 19. t. m. jc bil komisijski ogled zgradbe, pri katerem je bilo kar 6 izvedencev. Tudi domačini so pokazali za potek razprave izredno zanimanje in so stavili v glavnem tc-le ugovore: od- } padne vode od izdelave kvasa lahko okužijo vse vodnjake v bližini, plini in pare bodo škodovali okolici. Zanimiva so bila v tem pogledu izvajanja izvedenca direktorja ing. Turka, ki jc povdaril, da ni nevarnosti za okuženje vodnjakov, ker tečejo podtalne vode v smeri proti Bistrici. Iz previdnosti so izvedenci zahtevali, da tovarnar Kane postavi ponikovalnico šc za 250 m od sedanje v smeri proti j Jaršam. Za odvajanje plinov iina tovarna na izbiro, | da zgradi jašek z ventilatorjem v višini sosednjih stavb ali pa napelje pline pod kurilno napravo, da tam izgorijo. Banska uprava bo izdala pismeno rešitev o dovoljenju za zgradbo, kolavdacija tovarne pa bo kasneje, ko bodo montirani vsi stroji. Izvedenci so še omenili, da odpadne vode iz poniko-valnicc nc bodo prav nič vplivale na vodo v potoku Pšata. Lastniki ribolova v Pšati so namreč opozarjali na nevarnost okuženja Pšatc in zahtevali posebno kanalizacijo za odpadne vode._ li j miWH li i мшмш. um l i minium м i w—им PRI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA PRI STARIH OSEBAH. Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo: dajte si masirati telo s preparatom »ALGA« zvečer predno greste k počitku, in zjutraj predno vstanete. Zvečer po masaži Vam ho telo lahko, deležni boste globokega spanja, po katerem se boste odpočili in sc okrepili. Zjutraj po masaži ostanite šc nekaj časa v postelji. Ko vstanete, boste imeli ude gibčne, hojo lahko, telo bo kot prerojeno, občutili boste novo svežost, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. — Karlovee si želi trgovsko akademijo. Karlov ška gospodarska društva so začela k akcijo, da bi se tamkajšnja dvorazredna trgovska šola spremenila v popolno trgovsko akademijo ter so v la namen poslala pristojnim oblastem primerno resolucijo, v kateri naglašajo to zahtevo, poudarjajoč, du je Karlovee važno gospodarsko in trgovsko središče in na zelo prometni zemljepisni točki. _ Neusmiljena mati. V Murski Soboti so našli v potoku Lcdava mrlvega novorojenčka. Čigavo jc bilo dete, se šc nc ve. Otrok je skoraj gotovo nezakonski. — Občinski tajnik aretiran. Na številne in pogoste pritožbe prebivalstva je bil v okraju Sanski most aretiran tajnik občine Lušci-Palanka Nikoia Miljuš zaradi malverzacij in nepravilnega ravnanja 7, občinskim denarjem. Upravna oblast je pregledala knj'ge in poslovanje ter je ugotovila neštete nepravilnosti, ponaredbe in poneverbe. Miljuš je bil takoj aretiran in izročen okr. sodišču v Sanskem mostu, ki ga je pridržalo v zaporu. — Aretacija nepoštenega direktorja. Policija je aretirala ravnatelja zdravilišča v Stari Kaniži Ivana Ostrogonca. Pri preiskavi knjigovodstvu se je namreč. ugotovilo, da je Ostrogonec vodil nepravilno in ponarejeno knjigovodstvo ter je na ta način oškodoval državo za velike zneske. Policija je izroč'la Ostrogonca v zapore okrožnega sodišča in je preiskovalni sodnik žo začel s preiskavo. — Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Jose!«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. — Železniška nesreča pri Doboju. Dne 21. I. m. tik pred polnočjo je prišlo pri Doboju v Bosni do železniške nesreče, ki pa k sreči ni imela večjih posledic. Vlnk iz Slaljevu je prišel ob pol 12 v Doboj, zn Dobojom pa se je iztiril vlaku en vagon in ko strojevodin tega ni takoj opazil, se je iztirilo še nekaj potniških vagonov, dokler ni strojevodja ustavil vlaka. Med potniki je nastala velika panika, zlasti, ker so se pobilo po vagonih vso luči, prav lako so tudi popadali vsi kovcegi na tla. Pri razbitem steklu so je lažje ranilo nekaj ljudi, vendar pa težje nesreče ni bilo. Tudi iztirjeni vagoni so se prav malo poškodovali. Po treh urah je mogel vlak nadaljevati pot škoda je bila prav majhna. — Dva ponesrečenca. V Volčji jami v občini Šmartno pri Litiji je 40 letni dninar Alojzij Okorn pomagal čistili pogorišče ter je pri lem padel c hleva ter se poškodoval na glavi in na levi rami. — V Žabnici pri Škof ji Loki je padel sedemletni posestnikov sin Franc Oman luiko nesrečno, da si je poškodoval levo roko. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. — Za mesec inajnik (šmarnice) priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: Adamič K., Alma Mater — 19 Marijinih pesmi za mešan zbor. Partitura 30 Din, glasovi po 5 Din. — Fer-jnnčlč Fr.. Latretanslec litnnije M. Г,. za mešani zbor, 0 Din. — Foerster A., C Marijinih pesmi za 3 enake glasove z orglami. Partitura 1(1 Din, glasovi po 0 Din; Lavrctanske litanije M. D. za Hud- Celte ! & Ponovitev oratorija »Sedem poslednjih besed Kristusovih« sc je vršila v nedeljo popoldne v Marijini cerkvi ob majhni udeležbi občinstva. Iz- , vajanje je bilo, sodeč po izjavah glasbeno naobra-ženih krogov, dovršenejše, kakor pri prvih dveh nastopili. Odlična osebnost g. konte dr. Lujo Voj-novič se jc izrazil napram piscu teh vrstic, da jc bil to konccrt, ki bi bil v čast vsakemu velikemu mestu. Žalibog, da jc pokazalo občinstvo iz bližnje in dalinc okolice, kateremu je bila ponovitev namenjena, tako malo smisla. Rt Koncert Akademskega pevskega zbora iz | Ljubljane, ki se bo vršil v nedeljo 30. aprila ob , pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilni- i ce pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolla, ' ima na programu sledeče Foersterjeve skladbe: I Kantata iz psalma 141, Večerni Ave, V brezupno-sti, Samo, Milica, Razbita čaša, Njega ni, Pjcvajmo, j Tri mi lugc, Spak, Vihar, Slovo, Zvonikarjcva, Triglav, Olok bleški, Kje so moje rožicc in Umrl jc mož. Zbor šteje 54 pcvcev in bo pozneje nastopil šc v Mariboru, Ljubljani in Novem mestu. Cene vstopnicam od 30 Din navzdol. S- Lutkovna predstava. Skavtski lutkovni oder v Celju bo vprizoril v soboto 29. aprila v Zdravstvenem domu lutkovno predstavo» Gašpcrček — dvorni zdravnik«. & Redna seja občinskega sveta celjskega se bo vršila v petek 28. aprila ob 18 v posvetovalnici na mestnem magistratu. & Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek 2. maja od 8 do 12 v posvetovalnici Združenja trgovcev, Razlagova 8, pritličje, levo. .0" Otrok umrl na posledicah opeklin. Eno leto stari Ivan Vengust, sin služkinje v Celju, se je pred dnevi polil doma s kropom ter dobil hude opekline po telesu. Kljub skrbni negi je 23. aprila na posledicah opeklin umrl v javni bolnišnici. Šport v nedeljo. Dne 23. aprila sc je vršila na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med SK Atletik in SK Olimp. Igra jc izpadla v prid Atletiku z rezultatom 3 : 2 (1 : 0). Sodnik je bil g. dr. Planinšck iz Maribora. & Regulacija Koprivnice hitro napreduje. Dela na regulaciji potoka Koprivnico, ki jc ob vsakem večjem deževju povzročala poplave, hitro napreduje. Dela se vrše že v spodnjem teku in bo struga ludi tukaj dobila nov lok. Odprlo jc pa šc vedno vprašanje regulacije Savinje in Voglajne. Pri zadnji seji občinskega sveta je g. finančni referent poročal, da jc ministrstvo vrnilo projekt za regulacijo Savinje v izpopolnitev. * Ne pozabite! Priporoča se: V Celju, Prešernova ulica 14, j poleg Marijine cerkve, dobro znana domača ma-nufakturna in modna trgovina Valentin Hladin, kjer si lahko nabavite vsakovrstno ceneno in trpežno blago za moške in ženske obleke. Lepa izbera blaga za birmance! — Pridite in pripeljite Vaše znance! Domžale Sport. V nedeljo se jc vršila v Domžalah »der by« tekma med SK Diskom in SK Domžalami za prvenstvo II. b razreda. Končala je z rezultatom 2 : 1 v korist SK Domžal. Diskovo moštvo je bilo tehnično dosti boljše, toda sodnik jc pripomogel do zmage SK Domžalam s tem, da regularnega gola, ki ga je zabil Disk, ni priznal in jc sploh celo tekmo bilo očividno, da jc na strani SK Domžal. Zanimanje je bilo veliko. Občinstva se jc nabralo precej, toda že tukaj se jc videlo, da ima Disk dosti več prijateljev kot Domžale, ker je bilo Diskovih »drukarjev« trikrat toliko kot Domžalskih. Radi pristranskega sodnika je bilo občinstvo zelo vznemirjeno in je koncem tekme burno protestiralo. Beračiti bloki. Domžalska občina jc uvedla bloke za beračenje. Bloki vsebujeio sto listkov po 25 par. Za te listke si bodo berači in brezposelni lahko nabavili gorko hrano pri Grinthal ali pa druge potrebščine v trgovini Ložar. S temi bloki se bo ( zelo omejilo izkoriščanje dobrodelnosti in občinstvu priporočamo, da si iih nabavi. Naš list je žc pred davnim časom opozarja! občino na uvedbo takih blokov, ki so najprimernejši za omejitev iz-I koriščanja. Leshovpc pri Kršhem Na velikoinočni ponedeljek ie bila le nova maša, ki jo je opravi! p. Tomaž Akvinski Kurent, duhovnik cistercijanskega reda v Stični. Slavnostni govor je imel vseučiliški profesor dr. Snoj, ki je ob pogledu na nesrečno Rusijo prelepo opisal delo in žrtve katoliškega duhovnika. Slovesnosti se jc udeležila ogromna množica ljudstva od blizu in daleč, saj v Leskovcu ni bilo nove maše žo 46 let, če izvzamemo novo mašo goriškega bogunca g. Hermana Trdana v vojviem letu 1915. Pred 46 leti je imel tu novo mašo blagopokojni minorilski župnik p. Pius Vakselj, stric sedanjega novomaš-nika. Med novomašniškimi svati smo opazili poleg ožjih sorodnikov mil. g. etiškega opata dr. Kostel-ca, prelata dr. Grivca, priorja p. Evgena, profesorja dr. Kotnika, gvardijana p. Rafaela in več drugih odličnih osebnosti duhovskega in svetnega stanu. — Novomašnik že sedaj vneto deluje pri Apostol-stvu CM in bo v tej smeri tudi nadaljeval svoje študije. 2e!imo idealnemu in nadarjenemu gospodu novomašniku obilo božjega blagoslova na življen-ski poti in mu kličemo: ad multos annosl Ljaiamer Naznanila Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor Ljubljana, je 21. t. m. dobilo tale odbor: predsednik: dr. Dinlco Puc, I. podpreds.: Lorger Alfonz, II. podpreds.. Pogačnik Josip, I. tajnik: Prinčič Edvard, II. tajnik: Kramar Rudolf, I. blagajnik: Turel Vekoslav, II. blagajnik: Ribar Miloš, gospodar in knjižničar: Mr. Ph. Borčič Jakob, poverjenik za sekcije: Primožič Ludvik; odborniki: dr. Orel Filip, Perko Nace, Kobi Joško, Pavlin Rajko, namestniki: Ahtik Jože, Klinar Peter, Pučnik Adal-bert; nadzorni odbor: dr. Avramovič Pavel, Varga-zon F.rnest, Dimnik Slavko, namestnika: dr. Tavčar Ivan, Biber Joško. Pevski zbor Glasbene Matice. Drcvi ob 20 vaja mešanega zbora. — Odbor. Cerkveni vestnih Za fante bodo duhovne vaje v Domu od 6. do 10. maja. Čč. gg. prosimo, da opozorijo nanje svojt fante. — Vodstvo Doma. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DI.AMA Začetek ob 20. Torek, 25. aprila: Zaprlo. Sreda, 26. aprila: HAMLET. Red Sreda. Četrtek, 27. aprila ob 15: INRI. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20. Torek, 25. aprila: SAMSON IN DALILA. Red C. Sreda, 20. aprila: zaprto. Četrtek, 27. aprila: ŽIDINJA, rij Šimenc. Izven. Piui Birma v Ptuju. V območju ptujske dekanije se bo delil zakrament sv. birme po sledečem redu: Na Hajdini 29. aprila, v ptujski mestni župniji 30. aprila, v župniji sv. Petra in Pavla (minoritska ccrkev) 1. maja, pri Sv, Marku 2. maja, pri Sv. Marjeti niže Ptuja 3. maja, na Polcnšaku 4. maja, v Vurbcrgit : 6. maja, pri Sv. Urbanu 7. maia, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah 8. maja in pri Sv. Andražu v Slov. goricah 9. maja. Vlom v čevljarsko delavnico. Ponoči na 22. t. i m. so vlomili v delavnico čevljarskega mojstra Antona Bohaka, Cvetkov trg 1. Vlomilci so odnesli vse čevljarske izdelke, ki so se nahajali v delavnici; pobrali so tudi nekaj usnja. Škoda znaša nad 2600 Din. O tatovih-vlomilcih ni sledu. Ptujska mestna godba priredi v nedeljo 7. maja ob 15 na Florjanskem trgu tombolo z bogatimi dobitki. V slučaju slabega vremena se vrši tombola naslednjo nedeljo, 14. maja. Pod voz je padci 53 letni delavec Forlunat Ra-jer iz Žctal in sc po celcm telesu tako hudo po-I škodoval, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Mrtvo truplo v vodnjaku. Kakor smo poročali, so našli v Podvincih v nekem vodnjaku truplo pogrešanega 39 letnega posestniškega sina Jožefa Petroviča. Ker ie kazalo truplo več poškodb na glavi, jc sodna oblast odredila obdukcijo; uspeh j>a jc negativen, ker ni možno ugotoviti, ali so poškodbe nastale po tuji krivdi, ali pa jih je pokoini dobil pri padcu v vodnjak. Zdi sc, da jc izvršil Petrovič sa-moumor, ali pa sc ponesrečil. Vkljub temu pa sc preiskava nadaljuje. Gosluje tenorist Ma- MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 25. aprila: Zaprto. Sreda, 26. aprila ob 20: STRAHOVI. Uprizorito\ pomladka »Jadranske straže«. Radio Nastop Glasbene šole na belo nedeljo jc pokazal muzikalne uspehe med ljutomersko mladino. Na letošnjem sporedu so prevladovale orkestralne točke, zlasti violina in klavir. Učitcljstvo, zlasti Se g. Zachcrl, zasluži vse priznanje za glasbeni napredek med ljutomersko mladino. Okrajna posojilnica je imela na belo nedeljo prcdpoldne svoj 61. občni zbor, ki jc odobril računski zaključek za leto 1932. Denarni promet jc bil v lanskem letu sicer nokoliko manjši od predlanskega, a jc šc vseeno dosegel blizu 19 milijonov Din. Čisti dobiček preteklega leta znaša 40.445 Din, ki se ves pripiše rezervnemu fondu. Posolllaica šteje 998 članov, čez 7 milijonov Din hranilnih vlog in jc najstarejši zadružni zavod na Slovenskem. O težavah na denarnem trgu sta poročala 7branitn zadružnikom g. načelnik Jakob Rajli in g. tajnik Peter Potočnik Programi Hadio-Llubtlana r Torek, 25. aprila: 11.15 Šolska ura — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti •— 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Nemščina, poučuje prof. dr. I. Grafenauer — 19.00 Dalmacija (H. Marjanovič) — 19.30 Novodobno gospodinjstvo (predava ga. Krajgerjeva) — 20.00 IV. glasbeno predavanje (S. Koporc); O domačih godbah na pihala — 20,30 Koncert godbe 40. p. p, — 22,30 Čas, poročila. Sreda, 26. aprila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček _ 18.00 Angleške plošče — 18.30 Plošče 19.00 Ruščina, prof. dr. Prcobraženskij — 19.30 Literarna ura: Krylov, Basni v prevodu B. Vdoviča (V. Bralina, član Nar. gled.) — 20.00 Pevska solistična ura: pojejo g. Fr. Deržai, gdč. Vida Rudoll in £dč. Anica Kristan — 21.00 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila, plošče. Drugi progranu t Torek, 25. aprila: Zagreb: 20.00 Slovanska klavirska glasba 20.40 Violo koncert — Mllato: 20.45 Varietejski program — London: 22.00 Orkestralni koncert — Stuttgart: 21.45 J. Brahms-ov večer — Suisse Romande: 21.05 Koncert radio orkestra — Berlin: 21.00 Prenos koncerta z Glasbene visoke šole 22.30 Konccrt simfoničnega orkestra — Belgrad: 19.00 Slovanska glasba 20.00 Pronoe iz Zagreba — Rim: 20.45 l'ester konceTt — Pragai 21.25 Sonate za violino in pia-nino — Dunaj: 19.25 »Sestra Angelica« Glanni Schicchi, opera — MUnchent 21.30 Ura komorne glasbe, kompozicije Brahmsove Sreda, 26. aprila; Zagreb: 20.00 Konccrt radio orkestra. — London: 19.30 Orkestralni koncert — 21.00 Varietejsk-program — 22.00 Konccrt voj, godbe. — Stuttgart 20.20 Zabavni koncert, — Leipzig; 20.20 Koncer! godbe na pihala — 24,00 Salonski koncert. — Suis se Romande; 21.00 Poljudni večer. — Belgrad: 191 Narodne pesmi — 20.15 Konccrt radio orkestra. _ Rim: 20.45 Prenos iz gledališča, nato prenos k certn zi studia. — BcromUnster: 20.00 Brtilun« proslava v Bnslu, poje Bachov zbor, — Lnngcn berg: 20.25 Optrne in operetne pesmi in glasba. — Praga: 20.05 Instrumentalni koncert. — Mdnchen: 21.55 Klavirska sonata v as-duru, C. M. Wcber. — Angleški inženjerji, ki so bili nameščeni pri tvrdki Metopolitan Vickers Cie. in ki so bili ri zadnjem procesu oproščeni, «e vračajo v ■ondon. Od leve proti desni: Monkhouse, Cusbny, Nordwall in Gregory. Dva inženjerja sta še v za|Hjru v Moskvi. dinjene države zadostujejo oznanjevalci ateizma. A v boju zoper misijonarje po kolonijah oznanjajo boljševiki pred vsem »nacionalno in versko vstajenje i/koriščanih narodov«. Po ;>o-trebi podpirajo tudi poganstvo kot svojega zaveznikov. Hamburg središče protiverskega založništva. Hamburg je postal veliko medna rodno središče protiverskega založništva. Tu se tiska neštevilo proti verskih »poljudnih« in »znanstvenih« spisov, ki dokazujejo, da so izrnielili »buržuji in popi« Boga zavoljo uspešnejšega izkoriščanja proletarcev. V istem Hamburgu izhajajo milijoni letakov za črne in rumene narode v kolonijah. Kličejo jih na boj zoper kapitaliste in »krščanske misijonarje, podrep-nike kapitala«. Ta protiverski boj je posebno oster v Indiji. Toda krščanski misijonarji so maloštevilni. Zato napadajo komunisti pred vsem brahmaniste in muslimane. L. 1950 ustanovljena »Antpriesteraft Association« poskuša domači duhovščini odvzeti njen vpliv in ugled. Leto dni pozneje ustanovljena »Indska raciona-listična zveza« objavlja protiverske spise. Naposled je na.stalo dne 15. maja 1932 v Bombayu še »Društvo prijateljev sovjetov«, ki je prevzelo skupno vodstvo politične in protiverske komunistične propagande. Izhaja tudi tednik »Nedeljski zagovornik« z napadalnimi članki in odgovori na protiverska vprašanja bravcev. V Peruju častijo sonce. Posebno čudno obliko ima protiverski boj v Peruju. Tukaj opevajo komunisti nekdanji državni socializem pod Inki in ga primerjajo s sovjetsko ustavo. »Španski nasilni osvojevalci s pomočjo pobesnelih katoliških menihov so uničili veliko državo s kultom solnca in namesto enakosti prinesli krščansko izkoriščanje šibkejših.« Mœkovski odposlanci podpirajo z denarjem pristaše obnovitve nekdanjega komunizma Inkov. Pri nahujskanein ljudstvu priljubljeni govornik Mariateji (umrl na jetiki šele 50 let star lanskega leta) je dokazal, da je boljše spoštovati sonce kakor Kristusa, a brezverstvo je najvišja razvojna stopnja. Pisatelj Louis Valcarscl v novi knjigi »Tempes tad en los Andes« (Burja v Andih) opeva nekd. državo Inkov in priporoča rojakom obnovitev »sijajnega veličastnega« oboževanja sonca. Liga napadalnih brezbožnikov. V Evropi so seveda potrebna druga sredstva. Tu je bila ustanovljena leta 1930 na Ne.u- »Brezbožnik« na Bolgarskem. Poleg Nemcev suženjsko posnemajo moskovska navodila Se Bolgari. Tudi v Sofiji obstoji »Sojuz vojinstvujuščib bezbožnikov« in izhaja od I. decembra leta 1931 časonis »Broz-božiiik«. Njegovi pristaši so priredili veliko gnusnih napadov. Praviloma rn'/obešajo rdeče stnve no zvonikih na velike cerkvene praznike gnusnih napadov. Praviloma razobešaio rdeče za cerkvah. Duhovščina je brez moči radi posebnih bolgarskih razmer. V svoiili oklicih odkrito poziva -«Blgarski sojuz na bezbožnikete« na boj I »zoper vse Ca rje na zemlji z njih plačanimi vojaki in tudi proti carin v nebesih s polki angelov nn svetnikov«. KratkoTialo izrabi Moskva vse mednarodno komunistično omrežje za protiverske namene. V tem boju ni nobenega govora o načelnosti. Nasprotno «o prinravlieni komunisti nn vse radi uspeha. Po kolonijah in v malokulturni Južni Ameriki zagovarjajo ohnovitev poganstva dočim je osrečenn Fvropo s preizkušenimi moskovskimi sredstvi. Protiverski boj je oo-istnl glavna komunistična naloga, ker smatraio boljševiki kr^čnnstvo za svojega najnevarnejšega nasprotnika. Žalostni konec treh kemikov Ta tmesec je potekla 200 letnica rojstva Josepha Pristleya, enega izme dtreh komikov, ki «o skoro istočasno odkrili kisik in dokazali njegov obstoj oziroma njegov pomen v naravi. Poleg Angleža Pristleya sta ugotovila to velevažno resnico Nemec Scheele in Francoz Lavoisier. Trije znanstveniki so živeli v treh različnih deželah, in nobeden od njih ni vedel v takratnih razburkanih časih, kako napreduje njegova stroka v inozemstvu. Istočasno trojno odkritje je izreden osamljen dogodek v zgodovini znanosti. Poleg tega je zanimivo in tragična usoda, ki jc doletela vse tri znanstvenike: vsi so postali žrtev nenadne smrti. Prist-ley je bil anglikanski duhovnik na deželi. Posvetil je kemiji ves prosti čas in trdovratno iskal »izvor gorljivosti« v naravi. Leta 1773 se mu je prvič posrečilo dobiti brezprimesni kisik. S tem je dokazal, da ni zrak nobena kemična prvina, kakor so domnevali raziskovalci od Aristotela naprej. Л odkritje je zelo razburilo takratno nestrpno javnost. Znanstveniki so očitali Pristleyu zvezo z vragom. Izgubil je župnijo. po dolgem preganj.uiju pobegnil v Ameriko in je bil ustreljen pri slučajnem prepiru po nekem izredno nebrzdanem nasprotniku. Nemški lekarnar Scheele. ki je istočasno izločil kisik, ni bil deležen zasluženega zmagoslavja po prevratu v kemiji. Pripravljal je neko strupeno zdravilo s stekleno cevko v ustih, sluča jno pogoltnil kapljico strupa in umrl. Znameniti Lavoisier je dokazal v svojem pariškem laboratoriju. da ji' gorljivost posledicu zedinjenja drugih prvin s kisikom. Njegov konec je bil še bolj tragičen. Prišel je pod guilotino. Krvoločni revolueij.ski sodniki so odgovorili njegovemu branilcu, ki je povdarjal velike znanstvene zasluge obsojenca: — To je brez pomena za revolucijo! Na vožnji iz Wilhelmshavena v Kiel, sta torpedovki »laike« (na sliki) in »Condor« irčili skupaj. Sprednji del torpedovke je bil popolnoma pokvarjen. Švedski kralj Gustav kljub svoji visoki starosti še vedno igra tenis, da bi se ohranil čilega V športnih krogih je znan [kxI imenom "nister Gustav. Mount Everest so zopet preleteli Angleži, ki so že enkrat preleteli Mou nt Everest, so se vnovič podali na nov polet čez najvišjo goro na svetu ter jo srečno preleteli. Prvo letalo je zopet vodil lord Clvdesdale in drugo letalo zopet kapetan Mac Intyvre. S seboj sta imela polkovnika Makerja in kapetana Fis-«erja. Letalci so posneli nekaj krasnih slik. Koliko deta pridna gospodinja Ni lahko ugotoviti, koliko ur dela gospodinja dnevno pri posameznih narodih. Kljub temu je mednarodna zveza za gospodinjstvo skušala sestaviti statistiko o delovnem času gospodinje v posameznih državah. Pokazale so se zanimive številke. Ameriška gospodinja dela tedensko 68 ur, to je razmeroma najmanj, ker je racionalizacija gospodinjstva s pomočjo vpeljave najmodernejših kuhinjskih priprav v Severni Ameriki zelo napredovala. Na Češkoslovaškem dela gospodinja 105 do 110 ur, francoska 115, v Španiji 75 do 118, v Italiji 86 do 100, па Poljskem 79 do 91. Največ delala nemška in švicarska gospodinja, in sicer od 112 do 118 ur na teden, to je 16—17 ur na dan. Seveda ni trajanje dela gospodinje odvisno samo od racijonalizaciie gospodinjstva, temveč tudi od posebnih navad v posameznih krajih. Pri i nekaterih narodih ni n. pr. življenje v družini posebno razvito. 100.000 Kč za otroke brezposelnih Predsednik češkoslovaške republike Tomaž Masarvk je daroval 100.000 Kč za brezposelne. Vlada je podarila ta denar otrokom brezposelnih delavcev. V prvi vrsti pridejo v poštev delavci v steklenih obrtih, ki je najmanj za-[Kislena. 7 stoo;ni pod nič'o v Franciji V Rcimsu je te dni padla temperatura ponoči na 7.5 pod ničlo. Vinogradi, kakor tudi pridelki na polju, posebno sladkorna pesa. so hudo poškodovani. Boljševiki častijo Leninovo mumijo mesto Bo Časopis l.ibertv« v Newyorku je objavil razgovor s Irockim. T rock i je pismeno odgovoril na stavljena vprašanja in prejel za to težke dolarje. T rock i pravi, da je odločno ugovarjal ha I zamiranju Leninovih ostankov in zgradbi mavzoleja v Moskvi. Skliceval se je nn Lenina samega, ki na noben način ni maral, da bi »spremenili ga po smrti v faraonovo mumijo«. Tudi Leninova vdova je mislila s Troc-kim vred. dn bo pomenil Leninov kult vodo na enim onega verskega prepričanja, ki ga mora zatirati komunizem. A Stalin se je postavil na nasprotno stališče, ki ga je zagovarjal Krasili v duhu plitkega bogo.skrimskega mate-riulizma. »Nasprotno. — je pravil, — bodo čestileem dostopni »s\etniški ostanki; samo ojučili naše stališče. Naj se prepriča verno ljudstvo, da bodo tudi bre/.božniki s pomočjo medicinske znanosti lahko dosegli »čudež«, ki se je .smatral poprej za i/raz izredne nadnaravne naklonjenosti krščanske Previdnosti.« ★ »Zakaj se ne učite esperanta?« »Jezik se je treba učiti v deželi, ki ga govori in jaz nimam nc denarja, ne časa, da bi tja potoval.« Svetovna propaganda boljševiških brezbozmhov Sel ie za Mato Har* V mestu Cannes je umrl stotnik Ladoux, ki si je pridobil svetovni sloves, ko je zasačil mednarodno vohunko Mato tiari, ki so jo :ued \ojno v Franciji ustrelili. H Ver tn hntol šhci Cerkev •O, vi str fotografirali svojo ženo na konju?« • Ua, ni se mogla toliko časa premagovati, da bi »o bil naslikal.. »Revne des deux Mondes« prinaša pregled sovjetske protiverske mednarodne polilike. ki gu je spisal monsignor M. IVHerbigny. Protiverska propaganda, za katero imajo sovjeti toliko denarja, nikakor ni omejena na področje Sovjetske zveze, temveč je neločljiva od rtiz-eežnega oenrežja komunistične internacionale. Krščanstvo smatrajo v Moskvi za najnevarnejšega sovražnika, ker pobija osnove komunističnih naukov: materialistično filozofijo in surovo razredno nestrpnost. Boljševiki hočejo premagati krščanske veroizpovedi s tem. da poskušajo pridobiti mladino od šolske deee in do visokošolcev. V ta namen so pov.sod ustanovili javne ali tajne zveze, pionirske krožke (rdeči skavti) in si. organizacije, ki vadijo naraščaj \ aktivnem boju zoper inalike«. V Moskvi sami vodi Jaroslavski osebno »univerzo za brez-liožnike«. kjer pripravlja apostole iz vseh delov sveta. Angleži in Japonci, zamorci in avstralski otočani, Indijanci i/ Južne Amerike itd. bodo potem širili v domačih deželah moskovske nauke. Slušatelji i/ kolonij imajo seveda posebna predavanja. Za Evropo in Ze- škem Mednarodna liga napadalnih brezbožnikov (KHmpfende Gottlosen) ki je ustanovila tečaje za propagandiste s katoliškim in lute-ranskim oddelkom. Dokler ni prišel Hitler, je tiskala v 100.000 izvodih časopis »Neulaud«. Razen tega osrednjega glasila je izhajalo na Nemškem Г drugih protiverskih listov poleg neštevila letakov, in so se predvajali protiverski filmi. Komunistični pisatelji in slikarji so prispevali protiverske povesti, pesmi, karikature in si. Nemški brezbežniki so prav po moskovskem zgledu rabili tudi oder. da bi osmešili duhovščino obeh glavnih veroizpovedi. I Mladina je nastopala po tovarnah in šolah, pri-I rejnin surove »žive slike« ali prepevala na pohodih brezbožne pesmi Nemške šole so doži-I vele neštevilo žalostnih spopadov med nnpa-• dnlnimi komunisti in zasmehovanimi vernimi diiaki. Po moskovski navadi so blatili Nemci tudi božič in veliko noč v listih »Junec Garde« in >Das proletarisehe Kiiid« pa tudi v javnih zborovanjih. Ta propaganda je v teku zadnjih mesecev posebno močna v Belgiji, kjer so komunisti na ' čelu stavkniočili rudarjev. Tudi Tli. Jackson, ' voditelj maloštevilnih angleških komunistov, ie pozival lanskega novembra o priliki strankinega kongresa sodruge. da hi i/koristili božične praznike zn protiversko delo. Komunisti so pričeli napadati duhovnike ki «e jim zdijo nevarni zn marksizem. Priredili so tudi protiverske nastope v radio predavanja in predstave brezbožne igre »Kako se pogovarja ladv Housman z Gospodom Bogom« in si. Pred newyorško borzo se zbiralo množice ru 1 л -dne/ev in špekulantov, odkar je Amerika opustila /lati valuto. „Kisik je brez pomena za revolucijo!" Japonci streljajo s kitajskega zida na Kitajce, ki no prešli \ protuiapau Na Di • iiaju se narodni socialisti pritožujejo, da ni hotela dunajska duhovščina darovati svetili ma-- . a Hitlerja na dan njegovega 14. rojst-пек» dne. Narodni socialist, protestirajo češ da katoliška cerkev sinalia naiodne socialiste /u ver-I nike druge vrste Kriza in trgovinska politika 1z poročila delegata na mednarodni pari a m en tarni trgovinski konferenci g. Ivana Mohoričn posnemamo talo važnejša mesta: Doba, katero danes preživljamo, pomeni postopno likvidacijo svetovne trgovine in vedno bolj rastočo izolacijo narodov, V tej gospodarski vojni je položaj agrarnih držav jugovzhodne države posebno težaven, ker nimajo niti kolonij niti se ne morejo združiti z regionalnimi sporazumi. Eden najvažnejših vzrokov sedanjega paradoksalnega položaja, da stradajo lconzumenti ob obilici produkcije, je gotovo trgovinska politika, Ui je krenila na poln, ki narode med weboj le oddaljujejo in odbijajo. Vendar pri najrazličnejših načinih povojne trgovinske politike skušajo izvesti nemogoče stvari: okrepiti domačo produkcijo z zmanjšanjem uvoza in z istočasnim lorsiranjem izvoza. . . , , .. , Doživeli smo veliko povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje, tehnika nam še nadalje javlja nove triumfe in grude se nove industrijske naprave, pa že sedaj ne moremo kupovati vseh pro-duciranih industrijskih proizvodov. V tej anarhični situaciji so pojavlja zahteva po organizaciji produkcije in regleinentnciji izmenjave proizvodov. Pri industrijski produkciji je to iz raznih razlogov izvedljivo in je že mnogo sporazumov lu. Ti sporazumi imajo svojo dobre, pa tudi senčne strani. Med debre spada določitev pro. kvot, konz. področij in razdelitev izvoznih tržišč, med slabe pa izpad vsake konkurence in oškodovanje konzumenla. Ti sporazumi bi morali nuditi zadostno jamstvo, da bodo interesi konzumenta zadostno Bilteni. Važen moment je še neprestano povečevanje (kmetijske proizvodnje. Vse države skušajo do skrajnosti izkoristiti vse možnosti svoje agrarne produkcije. Ta stremljenja dajejo danes praktične rezultate, ki jih čutijo najbolj agrarne države vzhodne Evrope. Industrijskim državam se je posrečilo doseči ravnovesje med kmet. in ind. produkcijo ter jo industrija vzela nase breme višjih cen živil. Danes' ni nikogar, ki bi hotel ta razvoj ustavili, da bi pričel z gospodarsko razorožitvijo, pa ludi ustavitev sama na sebi šo ne bi bila odpomoč, 1oda podlaga se da s tem ustvariti, kar dokazujejo izkušnje. „ . Trgovinska politika se poslužuje predvsem dveh sredstev: kontingentiranja in omejitve deviznega prometa. Med razlogi, ki so vodili do kontingentiranja, jo gotovo najvažnejši ta, da jc bila s tem dana možnost preferinuija posameznih držav. Ta politika omogoča uvedbo monopolov in drugih enostranskih administrativnih ukrepov proti uvozu. Politika kontingentiranja jc poslala naenkrat mobilno sred- ObrSna banka Na občnem zboru banke dne 23. t. m. podano poslovno poročilo za 1932 govori najprej o izredni gospodarski krizi, posebej pa o bančni krizi: pravi, da niso redki slučaji, da imajo gotove banke pro-I est i ra n i h in neurejenih menic za več kot znaša njih lastni kapital (to velja za srbijanske razmere). Banka je lani odobrila kreditov za 51.3 milij. Vsota prošenj je sicer bila vriia kot v I. 1931., vendar je bilo podeljenih manj posojil. Pri ljubljanski podružnici so znašala posojila 5.S5 (1.20) milij., od lega menična 2.870 (1.139), lombard 0.005 (0.001)), mešane zadruge 2.0 (—), lel<. računi 0.360 (0.108) milij. Din. Po podružnicah se razdele krediti: centrala 75.64 (77.8), gl. podru-1UCU Zagreb 10.1 (18.7), podružnica Ljubljana 5.85 (1.26) in Sarajevo 9.1 (7.8) milij. Din. Skupno je banka kreditirala okoli 20.000 obrtnikov, od tega v Sloveniji 502. Odstotek protestiranih menic je znašal pri centrali 11.5%, v Zagrebu 0.85%, v Ljubljani 10.1% in v Sarajevu 14.4% eskontiranih menic. Bilanca za 1932 izkazuje neizpremenjeno glavnico 04 milij., hranilne vloge so padle od 32.3 na 29.6 milij., povečal pa se je reeskont pri Narodni banki od 8.75 mi 11.0 milij. Din. Med aktivi so narasli: blagajna in denarni zavodi od 2.74 na 3.0, posojila zadrugam od 18.3 na 21. 30 1er tek. računi od 0.05 na 0.8 milij., nasprotno pa so se znižala menična posojila od 80.0 nn 75.0 milij. in vredn. papirji (zaradi odpisov) od 1.5 na 0.8 milij. I)in. Brutto donos se je povečal od 10.1 na 11.06 milij.. primerno tudi obresti, dočim so se stroški zmanjšali. Odpisi (brez vredn. pap.) so se povečali od 0.8 na 2.75 milij. Zaradi tega je čisti dobiček bil zmanjšan od 3.17 na 0.95 milij. Din in se za 1932 ne izplačuje dividende, pač pa se porabi dobiček za dotacijo rezerv. Podružnica v Ljubljani je izkazala zmanjšanje izgube od 1931 na 1932 od 0.4 na 0.1 milij. Din, toda pri leni slednjem znesku jo treba odbiti skoraj isto vsoto, ker mora ljubljanska podružnica plačevali za ona sredstva, ki jih dobi več kot jih določa ključ, 5 in pol odstotka obresti. Iz tega sledi, ila se lahko ljubljanska podružnica vzdržuje sama sebe. Čudimo se pa, da tega banka še ni prej uvedla, ko ie Slovenija skozi štiri leta dobivala stalno umni kot. je določil ključ. 1928 ključ 1.8 (taktični krediti 0.2), 1929 ključ 2.2 (taktično 0.17), 1930 ključ 2.5 (0.2). 1931 ključ 2.7 (1.3), 1932 ključ 3.37 (izkoriščano 5.85) milj. Din. Zato je razumljiva kritiku, nai se ukinejo pasivne podružnice, toda In pasivnost je bila narejena nn navedeni način, ki zasluži kritiko, posebno pri priviligiranem denarnem zavodu, ki bi moral vendar objavljati vzorne bilance. Nov način prodaje legitimacij za obisk XIII. ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija. Tc dni je dala uprava Ljubljanskega velesejma v prodajo legitimacije za obisk svojega spomladanskega vele-so.iiiia. Cena legitimaciji, ki upravičujc na polovično železniško vožnjo, je 30 Din. Vendar kupec pri nakupu legil'iuaci.ie ne bo plačal 30 Din, ampak нашо 3 Din. Razliko 27 Din bo vsak posel ni k doplačal pri sejmski blagajni, ko bo prišel na vele-sejem. Ob lej priliki «o mu bo žigosala legitimacija, na kar mu ho vozni listek veljal za brezplačni po-vratek Legitimacije ocK as VoigtiSr.der, iVci.a, Certo ita. ima vec.no *za!og. f Qtofrgo wir&a Jugoslovanske BmHearne v liubMani, Miklošičeva c. 5 sivo za forsiranje in zaščito domače proizvodnje. Tipične povojne trgovinske pogodbe so preveč kratkotrajne in s tem povečujejo atmosfero nestal-nosli zaradi nebroj ukrepov, ki so jih izzvale. Sicer pa je še mnogo načinov, s katerimi se preprečuje uvoz iz gotovih držav, to velja zlasti zn uvoz kmetijskih pridelkov. Prednostni kontingenti za nekatere poljske pri-delke vzhodnih agrarnih držav niso popravili dosti položaja. Carinska koncesija je bila premajhna, premalo predmetov je bilo vpoStevauih. Vendar pa je ta pol edina, po kuteri ee lahko doseže čimveč praktičnih uspehov. Devizni ukrepi so bili v začetku namenjeni v zaščito valute, sedaj pa so postali sredstvo za regulacijo uvoza. Toda vse to ima za posledico vedno : večji padec zunanje trgovine in se da položaj po- | praviti le tedaj, ko se bodo finančne obveznosti pri- | lagodile splošnemu položaju gospodarstva in pla- j Silni zmožnosti držav. Padec cen kmet. proizvodov je zmanjšal za IO do 50% dohodek kmeta. Ker se ni dalo v istem , obsegu zmanjšati produkcijskih stroškov, je iio- j stala bilanca kmet. produkcije pasivna. Pri izvozu j so ne da doseči zadovoljivih cen, ponudba pa v no- ; (ranjeni premetu tlači ceno navzdol. Poskusi mono- 1 polov niso pomagali. Mnogi izvozniki sadja v prêt. | letu niso radi padca cen mogli krili niti transportnih stroškov. Izkupiček za les je minimalen. Zato jo postal krnel kot kupec, industrijskih proizvodov nemogoč. Zaradi padca izvoza je trebu za anui- * letno službo namesto prejšnjih 15% deviz 50%. Po- I leg tega se pa še znaten del prometa vrši v klirin- ! gih brez deviz. Zato mora vse to voditi nujno k od- ! laganju plačil za inozemske dolgove. Nastale so se tudi druge velike izpremembe v plačilnih bilancah, j Za evropske industrijske države pa je imela kriza v kmet. državah, katero so v veliki meri po- 1 vzročile s svojo politiko, še to posledico: oslabitev I naravnih tržišč za industrijske izdelke, kar gotovo ni mogel biti njih interes in posledica, ki so s svojim avtarkičnim gibanjem izzvale. RESOLUCIJA. Ob koncu zborovanja je bila sprejela od udeležencev konference v Rimu resolucija, v kateri se med drugim zahteva ukinitev deviznih omejitev, nadalje gospodarsko razorožitev, ohranitev klavzule največje ugodnosti, znižanje političnih dolgov, revizijo trgovinskih pogodb, sporazum med dolžniki in upniki itd. Za srednjo in vzhodno Evropo so mnenja, da jo pomoč potrebna in naj se vpošte-vajo želje in potrebe teh držav Prihodnja mednarodna konferenca bo 1. 1934. v Madridu, 1. 1935. pa v Belgradu. Borza Dne 24. aprila 1933. Denar V današnjem prometu je dolar pri nas ponovno liarastel, vendar ga Narodna banka še ne sprejema kot pretekli teden no. Curih je danes notiral dolar nekoliko nižje kot v soboto, vendar višje kot v četrtek. Med ostalimi devizami so estali neizpremenjeni tečaji Berlina, Curiha. Pariza in Trsta. Avstrijski šiling je bil zaključen v Ljubljani po 8.80—8,50, v Zagrebu po 8.30, v Belgradu 8.375. Grški boni so notirali v Zagrebu 10.50—11.25, v Belgradu 42 denar. * ' Ljubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1316.80—1327.60, Bruselj 800.24—801.18, Curih. 1108.35—1113.85, London 201.42—203.02, Newyork 5213.81 —5212.07, Pariz 225.88—227, Praga 170.67 —171.53, Trsi 297.68—300.08. Promet na zagrebški borci je znašal brez kompenzacij 55.539 Din. Curih. Pariz 20.3825. London 18.175. Newyork 170, Bruselj 72.20, Milan 20.90, Madrid 14.80, Amsterdam 208.25, Berlin 119, Dunaj 72.9!) (55). Stockholm 94.825. Oslo 93, Kopenhagen 81.10, Sofija 3, | Praga 15.40, Varšava 58, Atene 2.97, Carigrad 2.50, I Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Tendenca za vso državne papirje je bila danes I čvrstejša in so bili posebno tečaji dolarskih papir- . jev višji. Promet je bil slab, saj je prišlo do za- 1 ključkov samo v vojni škodi: 500 kotli. Nadalje je j bilo zaključenih -10 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 1% inv. pos, 42 den., vojna škoda i 198-200, begi. obv. 31 den., 8% Bler. pos. 33—31). 1% Bler. pos. 32.50-35, 1% pos. D11B 38 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% iuvesl. pos. 43—45, agrarji 23—25, vojna škoda 197.50—200 (198, 200)! 5. 195-198, 0% begi. obv. 31.75—32, 8% Bler. pos. 33.50—30, 7% Uler. pos. 32.50—35, 1% pos. I)HB 38.50—42. — Delnice: Narodna banka 3610 bi., Pri-vileg. agr. banka 191—102 (190, 191), Nar. šum. 25 —35, tiutlmaiin 135 bi., Drava 183 den., Šečerana Osjek 110 den., 0:j. Ijev. 200 den., Impex 50 den., Lis 30 bi.. Trboveljska 135—145, Split cement 180 denar. Belgrad. Narodna banka 3000—3050, Priv. agr. ! banka 11)3-195 (195, 193), 1% inv. pos. 10.50-42. agrarji 23 den. (23). vojna škoda 190—197.50 (198. i 190), 0% bogi. obv. 32-32.25 (32.25, 31.80); 7% nos. DIIH 42.50 den. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 58.25, Auesiger Chemische 156.50, Alpine 12. Žitni trj! llosa za pšenico in moko traja dalje, in so danes cene ponovno narasle. Tako so danes zahtevali zn pšenico banaško 70 kg 235, 78-79 kg težko 245, slavon. 73 kg 230 in prekmursko 77 kg težko 255 Din. Tudi moka je narasla v ceni nn 370—395. Vso cene se razumejo franko nakladalna postaja. Koruza jo ostala v ceni neizpremenjena. V splošnem pu dovozov ni, ker eo ceste izredno slabe radi deževnega vremena. Novi Sad. Pšenica bai'., okol. Novi Sad, bačko okol. Sombor. gorbač., «rbač.. srem., bač. potiska 225—230, gorban. 222.50—227.50, koruza bač. gor. kval. 60—02, srem. mir. kval. 01—03, bač., srem. april, maj, junij 07—09, ban. gar. kval. 59—01, moka bač., ban. Št. Og, Ogg 345—305, 2. 325—345, ;>. 305—325, 0. 275 —285, 7. 105—175. 8. 05—(17.50, fižol slav. 92.50—95, otrobi bač., srem. v julu vrečah. 55 —57.50, ban. v jula vrečah 52.50—55, Ostalo neizpremenjeno. Tendencn čvrsln. Promet: 34 vagonov. Budimpešta. 1 ondenca slulnn. Promet živahen. Pšenica maj 13.20—13.82, zaiklj. 18.25—13.27. junij 13.50—13.60, zaklj. 13.51—13.50, akt. 12.10 — 13.22. zaklj. 13.17—13.18, rž maj 0.50—6.63, zaklj. 0.50— 0.57, junij 0.85—0.91. okl. 8.02—812, zaklj. 8.12— 8.13, koruza maj 0.93—6.07, zaklj. 0.93—0.95, julij 7.47—7.50, zaklj. 7.47—7.49. Živina Dunajski «o \ c ji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborskv & Co„ Dunaj.) Prignanih je bilo 2130 goved, iz Jugoslavije 100. Cene: voli najboljši 1.55 BASK () 3 0 3 16: 16 6 Concordija 3 2 I 2 11 :6 5 BSK 3 2 I 2 7:7 3 Slavija O. 6 2 I 3 8: lt 3 llašk 4 2 0 2 4:3 4 Priniorjc 5 t 2 2 7 : 10 4 Vojvodina 4 1 1 2 7 : 10 3 Slavijo S. 4022 3:82 SK Mladika jo v nedeljo odigrala na svojem igrišču prijateljsko tekmo /. SK Svobodo Moste in zmagala « poteku igre odgovarjajočim rezultatom 3 : t. Svoboda jc igrala jako požrtvovalno. toda v tehničnem oziru daleč zaostaja za Mladiko. Igra jc bila fait-. POSEBNI VLAK V ZAGREB V NEDELJO, 30. APRILA, O PRILIKI TEKME ASK PRIMORJA PROTI CONCORDIJI Prijave proti vplačilu 43 Din za vožnjo tja in nazaj nu potovulno pisurno Putnika, Gajeva ulica ali inkasan tu ASK Pi imorja do 27. t. in. Odhod iz Ljubljane ob 6.30 zjutraj, postanek v Hrastniku ob 7.32, v Zidanem mo-«tu ob 7.30. v Brežicah ob 8.42, prihod v Zagreb ob 9.30. Povrutck iz Zagrebu ob 21.30, postanek v Brežicah ob 22.19, v Zidanem mostu ob 23.22, v Hrastniku ob 23.40. prihod v Ljubljano ob 0.40. To nu znanje zlasti interesentom iz Kamnika, Domžal in Vrhnike, ki naj aranžirajo dohod v Ljubljano in povratek domov z avtobusi. Interesenti i/ Hrastnika, Zasavja in Celja naj pazijo nu uro postanka vlaka v Hrastniku iu Zidanem mostu. Kakor doznavamo, namerava prirediti izlet v Zagreb vrhniška meščanska godba na čelu simpatizerjev i/. Vrhnike. Brc/, dvoma bo njen izlet v Zagreb znatno vplivni na ugodno razpoloženje kibicov. kakor tudi na pomnoženjc prijav. Prijavljajte ee Putniku! RAZPIS propagandnega lahkoatlctskcgu tekmovanja, katerega priredi SSK Maraton, Maribor. Prireditev se vrši dne 7. maja ob 9 predvolilne na športnem prostoru SD Itapid. Pravico tekmovanju ir.naio verificirani in nevcrificirani člani klubov včlanjenih v JLAS. Prijavnimi za licve.rilicirane in pod zabrano stoječe člane znaša Din 3 po točki tekmovanja. Prijave jc poslati do 3. maja nu naslov: SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova c. 6-1. Tekališče je dolgo 429 m ter je posuto /. ugaski in ima dva nedvig-njena zavoja. Točke tekmovanja: I. tek 400 m. 2. met Krogle. 3. skok v višino. 4. tek 3 km. 3. tek 110 m preko zaprek. 6. aie t kladiva. 7. natc-zanje vrvi. 8. skok ob palici. 9. tek 200 ni. K), met kopja. II. štafeta 800X400 X 200X100. V natezunju vrvi tekmujejo moštva po 3 atletov. Tekmuje sc po pravilih JLAS. Kamnih Redni občni zbor SK Kamnika se jc vršil v petek zvečer. Odveč bi bilo, ako bi hoteli naštevati vse uspehe, ki jih je dosegel v svojem dveletnem delovanju SK Kamnik in si z njimi pridobil ugled kot eden najagilnejših klubov v provinci. Užival je podporo in zaupanje vse kamniške javnosti, ki jc rada posečala njegove prireditve in tudi vedno podpirala športno gibanje. Klub je zgradil v dveh letih smuško skakalnico in teniško igrišče, za kar jc investiral blizu 25.000 Din. Od te investirane vsote je ostalo neplačanega le šc 4000 Din, letošnjo bilanco pa jc zaključil z nnd 2000 Din gotovine, tako da je ostalo dolga na lani zgrajenem teniškem igrišču le šc okrog 2000 Din. Klub je izvedel v preteklem letu podzvezne plavalne in sniuške tekme, ki so v vsakem oziru dobro uspele in so bile velike važnosti za tujsko prometno propagando Kamnika. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Žvokelj, ki je podal tudi splošen pregled dela v pretekli sezoni. Po poročilih nnčelnikov sekcij so bili izvoljeni novi načelniki sckcij in sicer za teniško Valter Stuzzi, za plavalno inž. Dolenc, za zlmskosportno Fcrdo Šmuc, za nogometno pa Vinko Možina. Zbor jc potekal povsem mirno v stvarni debati in pričakovanju, saj ni ostalo nikomur prikrito šušljanjc, da se bodo na občnem zbo- ir n ru odžagali nekateri funkcionarji. Udeležba jc bila zato rekordna (nad 60), prišli pa so tudi navdušeni člani iz Ljubljane. Pri slučajnostih jc g. Rajko Kos iz Ljubljane poudarjal zasluge predsednika dr. D. Žvoklja za športni klub in za razvoj športnega gibanja v Kamniku. Izjavil jc, da tako agilnega in delovnega predsednika športni klub v Kamniku ne bo zlepa imel. Potem pa ie predlagal, naj sc predsedniku dr. Žvoklju izreče graja, češ, da je odklonil podpis na znani deklaraciji; prav tako pa tudi tajniku. Skliceval se je pri tem na razgovor, ki ga je imel /. okr. načelnikom g. Vovškom, ki mu je pred pričami izjavil, da sc nc more udeležiti občnega zbora, dokler bo dr. Žvokelj predsednik. Predlog g. Rajka Kosa iz Ljubljane jc bil nato z javnim glasovanjem sprejet s 33 proti 7, dočim se jc kakih 20 članov vzdržalo glasovanja, oziroma so se odstranili pred lako dclikatnim glasovanjem. Po razglasitvi rezultata je predsednik dr. Žvokelj izjavil, da odstopi, prav tako pa ludi tajnik Ivan Zika. Po tej izjavi je polovica članstva zapustila zbor, ostali pa so izvolili za novega predsednika g. F. Šmuca, za tajnika pa g. Franceta Bervarja, Išče sc zs prem gostilne v Ljub jsni agilna in poštena oseba s kavcijo. Ponudbe na upr. <>Slovenca« pod »Kavcija št. 4626.« Likanfe moške ali damske obleke Din 18,—, Garderobo naihitreje zlika, kemično očisti, posije, obrne WflLLÊT EXPRESS, Liubliana, Glenaiiska ul.Mi Na likanju se lahko počaka. №шннпнк1тпгае111шш1 ZAHVALA. Za izkazano sožalje ob smrti našega 26 letnega sina, oziroma brata Albina Verbiea ponesrečenega v radeški papirnici, izrekamo najtoplejšo zahvalo V3em, ki so se udeležili njegove zadnje poti. Pred vsem najlepša hvala čč. duhovščini zidanmoški in radeški godbi, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem številnim prijateljem iz mesta in okolice, kakor tudi vsem sorodnikom. Radeče, dne 24. aprila 1933. Žalujoči oče, bratje in sestre. Vsem sorodnikom, znan-EdfcfcJsfl cem 'n Prijateljem naznanjam pretužno vest, da je dobri stric oziroma brat, častiti gospod Franc Ksav. Zega župnik v Oštrcu in vojaški duhovnik v rezervi po dolgem in mučnem trpljenju zatisnil svoje trudne oči na svoji fari v Oštrcu v zagrebški nadškofiji dne 16. aprila t, 1. in bil dne 18. aprila t. 1, na tamkajšnjem župnijskem pokopališču pokopan. Rajnega gospoda priporočamo vsem, zlasti duhovnim sobratom v pobožen mémento. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek 2. maja t. 1. ob pol 7 v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. O š t r c - L i t i j a , 23. aprila 1933. Miro Ludviger v imenu bratov župnikov Ivana in Valentina Zega ter ostalih sorodnikov. ZAHVALA. Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli osebno ali pismeno in ki nam ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega sina, brata, strica itd., gospoda inž. Ivana Persoglio rudniškega vodje TPD v Kočevju lajšali našo neizmerno bol in nam stali bodisi s tolažbo, bodisi z dejanji ob strani, se tem potom najiskrenejc zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni zdrav. g. dr. Juriju Rôthlu v Kočevju, čč. duhovščini v Kočevju, Trbovljah in Hrastniku, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani z gen. ravn. Rikardom Skubicem in gosp. ravn. inž. Avgustom Heinrichom na čelu, zastopnikoma Rudarskega glavarstva in Kluba montanistov v Ljubljani, za prekrasne poslovilne govore občinskemu zastopniku v Kočevju g. inž. Francu Stiglicu, zastopniku stranke JRKD g. dr. Francu ČeSareku v Kočevju, zastopniku Sokola, Glasbenega društva itd, učitelju g. J. Grozdniku, zastopniku Udruženja jug. inženjerjev g. inž. Otmar Petriču in stanovskemu tovarišu g. ravnatelju inž. Vitoldu Biskubskiju, nadalje g. ravnatelju inž. Fran Loskotu za vso naklonjenost pri pogrebnih svečanostih, vsem stanovskim tovarišem, Društvu rudniških nameščencev, pevcem akademikom v Kočevju, Glasbenemu društvu v Hrastniku in pevskemu druitvu Zvon v Trbovljah za ganljive žalostinke, Sokolskima društvoma Trbovlje in Hrastnik, godbama v Kočevju in Trbovljah, dalje vsem pokojniku tako dragim rudarjem v Kočevju in Trbovljah, ki so prihiteli, da se poslovc od njega, kakor tudi zastopnikom oblasti, korporacij, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako veličastnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Kočcvje-Trbovljc, dne 25. aprila 1933. ŽALUJOČI OSTALI. MALI OGLASI V malih oglasih vetje »saka besede Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonska 3 mm visoka petitne vrstica po Din 2*50. /a pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ЈШТОШШ: I '[SBfflS Kuharica varčna, vajena v župnišču, išče službe samostojnega gospodinjstva. Razume se tudi na poljska dela. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varčna« št. 4568. _U) Kmečki iant vajen konj želi premeniti službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4657. a »IiUUlli Potnika z nekaj kavcije, za prodajo pisarniškega predmeta, s prav dobrim zaslužkom, išče večja tvrdka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 4455. (b) Mehanika zanesljivega, spretnega, ki ima skušnje pri popravilu bencinskih in Diesel-mctorjev, strojev za obdelovanje lesa, in ki zna upravljati parni stroj — iščem. Služba je stalna. Stanovanje prosto. V ponudbah je navesti dosedanje službovanje in naj-manji mesečni zahtevek. Ponudbe, ki teh podatkov ne navedejo, se ne bode upoštevalo, niti nanje odgovorilo. Ponudbe je nasloviti na ing. Milan Lenarčič, Ribnica na Pohorju. (b) Kolporterje iščemo za Ljubljano, Maribor in Celje. Z glasiti se je pismeno ali osebno pri Samopomoči Zveze bojevnikov v Ljubljani, Jegli-čeva cesta 15 (b) ODDAJO: Najem V nedeljo 30. aprila 1933 ob pol 14 se bo oddalo potom dražbe posestvo v Zagradcu št. 8, v zakup na licu mesta, za dobo 3 let. Posestvo obsega hišo, gospodar, poslopje, vrt, 5 travnikov in o njiv. Najmanjši letni po-nudek 2160 Din. Ogled mogoč vsak dan. Zaku-podajni pogoji na vpogled pri sodišču, soba 32. (o) Trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, v centru Ljubljane, se ugodno oda proti gotovini. Po dogovoru tudi za enoletno poskušnjo. Ali pa sprejmem družabnika s kavcijo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod >40.000.4650«. (n) Trisobno stanovanje komfortno oddam s 1. ju-komfortno, in lepo, svetlo zračno klet 15X5 oddam s 1, junijem. Ljubljana VII, Knezovi) 37. (č) Sostanovalec se sprejme. Rimska cesta št. 20, dvorišče levo. (č| m ггетте жадаи1 'ff Preklic! Podpisani Janez Mertelj iz Srednjega Vrha, izjavljam, da mi je Josip Janša iz Brezja vola pošteno plačal in preklicujem vse, o tej zadevi 8. aprila 1933 na Brezjah izrečene žaljive besede. (o) Poizvedbe Guma z obroči se je izgubila od Novega mesta do Straže. Pošten najditelj naj jo proti nagradi oda v gostilni Ku-lovec, Vavtavas (e) Radi opustitve trgovine naprodaj vsa zaloga najmodernejših slamnikov — pod laetno ceno v modnem salonu Stuhly -Maske Ljubljana, Židovska uL 3. Citre poučuje Emil Mesgolits, Prečna ulica 2/1. (g) Opeko vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jerko, Črnuče. (D I Automofor i Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin doto razdol-žitev itd proti poroštva, zaznambi ali vkniižbi dajejo «Kreditne zadruge«. Ljubljana, pp 307 Sprejmejo zastopnike. Posojilo ia prvo mesto vknjižb«, iščem za zidavo nove hiše. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4640. (d) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje v centru ali blizu, išče dvočlanska družina. Plača točno. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4634. (c) Manjše stanovanje (tudi kot hišnik) išče upokojeni železničar z ženo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4652. (c) ODDAJO: Opremljena soba se odda gospodu s prvim majem. Poljanski nasip št. 10/11, desno stopnišče (Požar)._ta) 250 Din mesečno stane dvosobno stanovanje s pritiklin. in vrtom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4559. (č) Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in kabineta oddam tistemu, ki mi odkupi spalnico iz mehkega lesa. Event. sprejmem brez odkupa zakonski par. Kolezijska ul. št. 15-11._(č) Enosobno stanovanje lepo, z vrtom oddam s 1. majem za 150 Din v Rudniku št. 60, Zrimšek. I Birmanski venčki vseh vrst in barv se dobijo v cvetličarni T. Bajt, Šelenburgova 6. Na debelo in drobno. (r) Posestva Droben oglas v »Slovencu* posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem oač kupca ti s kniihca da. Mali avto za potnika kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Dobro ohranjen« št. 4673. (f) ДД Ce avto svoi stari prodajaš аГ motorja bi znebil se rad. brž kuncev ti mnogo prižene Sloveniev najmanjf insérât Konfekcija — moda naiboliši nakup — Anton Presker Sv Petra c. 14. Liubliana (1) Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri » vseb vrstah ca strojno pletenje m ročna dela po nainižiih cenab pri tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul in Stari trg Semenski oves štajerski hribski, lep, po 1.50 Din kg, franko Zida-ni most, nudi Peter Se lina, Radeče. Travna semena Banaško lucerno koruzo za sejanje dobite najceneje pri Fran Pogačniku v Ljubljani, Tyrseva (Dunajska) cesta 67 (nasproti mitnice). Krompir za prehrano odda oskrbništvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. Čevljarji! Naprodaj več parov kopit za ročno delo. Jadransko-posavska čevljarna, Kranj. Iz konkurzne mase Henrika Bohmerwalda, trgovca v Ljubljani, se proda en bloc ofertalnim potom vsa zaloga blaga (pletenine, modno blago itd.). Obenem se prodajo tudi ofertalnim potom brez vsakega jamstva tudi vse v ta konkurz spadajoče terjatve. Pismene ponudbe je do 5. maja 1933 vložiti pri stečajnem upravitelju dr. Janku Brejcu, odvetniku v Ljubljani, Kralja Petra trg 3, kjer je dobiti tudi vsa pojasnila. Lipov med garantirano čist • 30 kg 360 Din, 10 kg 140 Din, suhe slive 10 kg 70 Din, franko naročnika razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Lokomobilo 6—8 ks ali parni kotel 4 Atm., transmisije, 40 mm z ležajem, rabljene zidake in strešnike, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Gotovina takoj« it. 4672. (1) Kupimo Bukovo oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24. (k) Vsakovritno zlat«» kaone po na'vlsjih cenab CERNE, juvetir Liubliana, Wollova ulica It Î Stanovanje s tremi sobami in vsemi pritiklinami. najmodernejše urejeno, se odda v najem s 1. majem t. 1. — Pojasnila v Gledališki ulici 8/III, soba št. 2, Kupim staro juto! Prešeren, Kranj. (k) Oves *n koruzo kanile aalceoet« Drl trrdk A. VOLK LJUBLJANA VeleirroviDB a žitom It es) jeva cesta 24. DRVA N PREMOG pri Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Zahvala Ni duha ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino CLAVETYL CREME Cena škatlice 8 Din Proizvaia in razpošilja stara. 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulić. Zagreb. Dolac krai tržnice Samuel Lover: I 10 stavbnih parcel po 600—1000 m2 naprodaj in se sprejmejo tudi hranilne knjižice. Poizve se: Vižmarje št. 100 in I 59._(p) Hiša dvostanovanjska, v predmestju Ljubljane, 5 mm. i od tramvaja, 800 m" vrta ; in stavbna parcela po 50 Din m2 naprodaj. Plačilo možno na vknjižbo. Naslov v upravi »Slovenca« ' pod štev. 4548. , (p) Lepa hiša z vrtom, pripravna za letovišče naprodaj v prijaznem kraju na Gorenjskem blizu Bleda. Elektrika v hiši. Cena in pogoji so ugodni - Ponudbe na upr. Slov.« pod »Gorenjsko« št. 4661. (p) Stanovanjsko hišo rentabilno, 10 minut od pošte ugodno pradom. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4662. (p) »EDINSTVO « registrovana pomožna blagajna za slučaj smrti, v Celju mi je ob smrti mojega sorodnika takoj izplačala podporo, dasiravno še nisem bil opravičen isto zahtevati. — Radi tega izrekam najiskrenejšo zahvalo in imenovano blagajno vsakomur priporočam. IVAN MLAKER, Celje-Gaberje. Prehodno doba deklice j€ med 12 in 1? letom, lo je doba, ko mora vsaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce 1er izvrsten apetit. TO DA: zo krepitev krvi. livcev in ореШо. ENERGIN se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/2 litra Din 35-—. Po pošli pošlje LABORATORIJ з-ALGA« - SUŠAK 3 "velike steklenice Din HO'—, h velikih steklenic Din 220— in 1 gratis. 12 velikih ste klenic Din 440 — m 2 eratis. Odobreno po Min. soc. politike i narod, zdravijn S. lir 3787 od 23. murna Ш2 Kzp VII 166/33-14. Y imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno sodišče v Celju, odd. VII., je po n*-redbi z dne 30. marca 1933, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 14. apvila 1933 javno po sodniku poedincu s. o. s. Lesjaku Juriju ob sodelovanju adv. pripr. Modica Kazt-mirja kol zapisnikarja v prisotnosti namestnika državnega tožilca dr. Rusa Davorina, dr. Hočevarja Mirka noe dr. Zbrizaja Teodorja kot zastopnika zasebnega udeleženca Pustoslemška Ras'.a, obtožencev Zagožena Josipa in Tesovnika Josipa, ki sta v prostosti in branilca dr. Hodžarja Jakoba za Zagožena in Korčeta Adolfa noe dr. Cgrizka Antona za Tesovnika Josipa, o obtožb;, katero je vložilo državno tožilstvo v Celju dre 16. marca 1933 Kt 91/33 zoper 1. Zagožena Josipa, in 2. Tesovnika Josipa zaradi prestopka zoper čast po § 302/II. odst. 2 nast. k. z. in po predlogu, stavljenem po tožitelju na obsodbo po obtožbi z naknadnim dostavkom na objavo sodbe po § 305 k. z. na stroške obtožencev v dnevniku »Slovencu« in »Jutru« ter po enakem predlogu zasebnega udeleženca ter po predlogu branilcev na oprostitev ali vsaj na milo kaznovanie dne 14. aprila 1933 razsodilo tako: 1. Zagožen Josip, po domače Bati, zakonski sin Franca in Frančiške roj. Zavolovšek, rim. kat., rojen 25. marca 1889 v Vologem, občina Šmartno ob Dreti, tuzemec, pristojen v občino Ljubno, srez Gornji grad, stanujoč Ter 79, ože-njen, posestnik in trgovec z lesom, služivši vojsko, neobsojen, v prostosti in 2. Tesovnik Josip, po domače Ledeničar, zakonski sin Jožefa in Doroteje rojene Pustoslem-šek, rim. kat., rojen 25. marca 1887 na Savini-Ljubno, tuzemec, pristojen na Ljubno, srez Gornii grad, posestnik in gostilničar, stanujoč na Savini-Ljubno 47, oženjen, služivši vojake neobsojen, v prostosti, 11 a kriva, da sta o članu Narodnega predstavništva Rasto Pustoslemšku raznašala neresnično vest, in sicer t. Zagožen Josip vpričo več ljudi: a) dne 21. januarja 1933 v Štigličevi gostilni v Gornjem gradu in b) dne 26. ali 28. januarja 1933 v Lichten-egerjevi gostilni na Ljubnem, da se je pustil podkupiti v Beogradu za 5000 Din, da se odpove delovanju za agrarno reformo in da bo deloval proti temu; 2. Tesovnik Josip dne 15. januarja 1933 v Atelškovi gostilni na Ljubnem vpričo več ljudi: »Pustoslemšek je danes v Mozirju govoril za agrarno reformo, v Beogradu pa se je dal podkupili za 5000 Din, da je glasoval za veleposestvo; datuma in številke akta sicer ne vem, vendar pa je sigurno.« S tem sta javno izrekla o članu Narodnega predstavništva nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njega časti in dobremu imenu. Zakrivila sta s tem: Zagožen Josip ad 1 a) in b) dvakratni prestopek zoper čast po § 302'II, nast. 2 k. z., Tesovnik Josip pa ad 2. istotako prestopek zoper čast po § 302/11, nast 2. k. z. in se obsodita: Zagožen Josip po § 302/11, nast. 2. k. z. glede na § 63 k. z. z uporabo § 305 k. z., Tesovnik Josip po § 302/11, nast. 2 k. z. z uporabo § 305 k. z. vsak na 2 (dva) dni zapora in 300 Din denarne kazni, plačljivo po § 63 k. z. v enem mesecu po pravomočnosti sodbe, v primeru neiztirljivosti pa po § 44 k. z. na nadaljnjih pet dni zapora, v smislu § 310 k. p. na solidarno povrnitev iztirljivih stroškov kazenskega postopanja, izvršitve kazni pa vsak zase. V smislu § 65 k. z. se izvršitev kazni odloži za dovo dveh let. Po § 305 k. z, se objavi dispozitivni del te sodbe na stroške obeh obtožencev v dnevnikih Slovencu« in »Jutru«. Celje, dne 14. aprila 1933. Zapisnikar: Modic 1. r. Sodnik: Lesjak 1. r. J. -4i.. r ■O ■ JO « Q C O 3 > a v « . сл 03 ■O« O c t: a s U) v Q..O • j pa- te a» ► > » o >u a -5 B - EJS o S a . ju c e' ČL. M a ' 'I S«o.5e.S 2 mQO§Û o » M in d o ■s > S -r n ТГ •al c j n « N S «I » « > >-3 > • • i i t- . јл a .-O m m o - "5 ■S. ÔSS |Sh S јл . ■S P.3 I sls- z: Z « Sm a'?? -J = > S RORY O'MORE 2 Irski ljudski roman. Tak je bil Rorijev prvi poizkus v teh rečeh; a kljub temu, da so se ljudje smejali tej umetnini, so solze ubogega Rorija močile vsako črko, in v ta kamen je bila vklesana večja vdanost kakor v dragocene in moderne nagrobne spomenike. A čeprav se ni mogel nihče zdržati, da bi se ne smejal, kadar je čital to brezsmiselnost, so vendar vsi preveč cenili Rorijeva čuvstva, da bi pokazali, kako jih zabava njegov napis. Rory bi pa tudi zameril vsakemu, ki bi se poizkusil norčevati iz groba njegovega očeta, zakaj v nobeni deželi ne časte spomina na očeta in nmter bolj kakor na Irskem. Poleg tega pa Rory ni bil malo ponosen na svoje ime. Že od malih nog so ga učili, da se v njegovih žilah pretaka boljša kri, in da je potomec 0'More-ov of Leister. Neki učitelj v fari, čigar učenec je bil Rory, mu je neprestano pripovedoval o slavnih delih njegovih pradedov, ali kakor jih je imenoval njegove »stare prednike iz starih starodavnih časov« in ga učil, kako se ne sme nikdar pregrešiti, da bi se jim v dobrem izneveril. >Ne da bi videl najmanjši znak na tebi, moj fantič,< ga je svaril, »a vendar se ne ve, zakaj nas hudobni duh zalezuje in nam nastavlja zanke, kakor če bi kdo lovil zajca v zanko ali ptiče na limanice; in kdo ve za uro in dan, ko te lahko premoti, ko ne boš vedel za to, če ne boš močen. In zato se vedno zavedaj svojih prednikov, ki so bili na Irskem najžlahtnejše krvi in tudi na najvišjem kraju, na Dunamaisu, menim pečino Dunamaise in nič manj ne. In tam je živel kralj Rory O'More v slavi, in Lordi of the l'aie se ga niso upali dotekniti. In tam je bil kakor orel na svoji skali in grdi Angleži, ki so se bali za svoje življenje, se niso upali priti blizu in zaprl je svoj grad, močan kakor skala, na kateri je stal.« • Tako je brenkal Phelim O'Flanagan in božal ušesa Rorijeva, Marijina in nič manj ne vdovina. Phelim je bil velik značaj. Nosil je lasuljo, ki so mu jo napravili nekje pred nekako enim letom. Bila je taka, da hi upravičeno mislil, da jo spravlja čez noč v ponvi za cvrtje. Imel je očala, ki so se njegovega nosu tesno oklepala in zaradi tega je kajpak nosljaje govoril; ker je pa nosljal tobak, je bilo nosljanje še bolj nosljajoče. Ta njegova preprosta očala so mu nos tako stiskala, da ni mogel vnosljati ne ščepa tobaka, da bi si jih prej ne snel, saj so mu nosnici popolnoma zapirala. Vedno so mu čepela nizko spodaj, skoraj na koncu nosa, tako da je lahko gledal čeznje, če je hotel, in to je bilo potrebno takrat, kadar je gledal v daljavo. Kadar je pa moral dvigniti glavo, da je pogledal skoznje, tedaj se mu je lasulja dotikala ovratnika suknje in mu zato zlezla niže dol na čelo. V prvem primeru so bile oči okrogle kakor sovje, v drugem so se pa videle ošabne ali pa najmanj zelo važne. Njegova suknja je bila iz sivega bukovega sukna, telovnik in hlače so pa bile iz irhovine. Vsa obleka se je svetila kakor njegova lasulja, ki pa je prekašala blesk njegovih čevljev. Ti so se namreč svetili samo ob nedeljah, ko je župnik obiskal šolo, pa še takrat jih je krtačil z mastno krtačo, tako da je bil blesk moten, in zato se je tem bolj skladal s tistim, ki ga je imela njegova mastna lasulja. In njegove nogavice, te so bile šele nekaj posebnega! Bile so volnene mečnice, ki so mu segale samo do gležnjev in niso imele stopal. Stlačil jih je v čevlje in prevara se je spredaj, kjer jih je imel pred očmi, prav dobro posrečila. Na petah je pa bil ranljiv kakor Ahil. Prav za prav je pa bil še1 na slabšem, kakor tisli slavni junak, ki je bil ranljiv samo na eni peti, ubogi Phelim pa na obeh. V ponedeljek, torek, sredo je imel Phelim srajco; videl si, da jo je imel. Proti drugemu koncu tedna si pa iz tega, da je'bila njegova suknja tesno zapeta in iz tega, da je imel okoli vratu zavezan pikčast žepni robec, lahko sklepal, da je srajca pri perici, in sicer zato, da bi bila v nedeljo za službo božjo čista. Saj pa je tudi pri sveti maši Phelimova srajca bila najbolj sveža od vseh ... In Phelim je že vedel, zakaj mora biti. Pri službi božji je namreč pomagal duhovniku in na takem mestu se je prav gotovo moral pokazati s čisto srajco. Pri tem njegovem opravilu mu jc streglo nekaj dečkov, najbolj pridnih njegovih učencev, ki so bili zato njegovi ljubljenci, ki so uživali več prostosti, pred farani pa čast in spoštovanje. Zato so pa po drugi si rani morali znati več latinščine kakor njihovi součenci, in kei so morali biti kar najbolj čedno in dostojno oblečeni, so lo bili seveda sinovi premožnejših kmetov, ki so si lahko privoščili to razkošnost, da so kupili svojim fantom za tako ugledno službo nogavice in čevlje. Videlo se je, da fantom to ugaja, da lahko pred oltarjem poklekajo in hodijo za duhovnikom venomer sem in tja. To važno mesto jih je pa dvigalo tudi pred tovariši. Vsem skupaj je to zelo ugajalo in bili so v vsem složni, samo v eni reči ne in to je bilo pozvanjanje z zvončkom. Zaradi tega je nastajal med njimi hoj. Ce pravim noj. u« mislim, da so suvali drug drugega pred mašnikom ali bolje zadaj za njim, ampak borili so se z vsako kretnjo in mislijo, kdo dn ho pozvanjal, ker to je bila zanje največja čast. In mali zvonec je veliko Irpel, zakaj deček, ki ga je imel, se je posvetil svojemu delu z vso po-božnostjo in vnemo, in ko je zvonil, se je pripognil prav do tal, in ga tako tresel, da bi ga skoraj razneslo. Njegov tekmec pa ni bil tako pobožen, kar je kazalo že to, da se ni pripognil napol tako globoko, in da je meril svojega zmagoslavnega solrudnika s krajem očesa in s čemernimi usti. Za »Jugoslovanska tiskamo« v Liubliam; Karel Coè Izdamtell: Iran Rakovec. Urednik: l< rane Krunù&r f Župnik Franc Zega Župnik Prane Zega ee je rodil 6. oktobra 1867 r Kandiji pri Novem mestu. Po dovrSenih srednješolskih Študijah je stopil v frančiškanski red. Novo mašo je pel 10. julija 1800 v farni cerkvi v Smihelu pri Novem mestu. Njegovi starši so v/gojili tri sinove duhovnike. Sin Ivan je bil tudi maSnik frančiškanskega reda |>od imenom g. Sigismund, ki je 1000 slov. izseljencev v Holandiji zbranih pri vstajenju pa puuieje izstopil iz reda in uredil znane riemanj-ske razmere kot tamk. posvetni duhovnik ter sedaj pase ovfice v Subotinu pod slavno gero sv. Valentina ob Soči. Valentin, najmlajši, pa župnikuje že dolgo vrslo let v Oaberju pri Gorici. Pokojni Franc je, ko je zaradi rahlega zdravja izstopil iz reda, bil najprej več let kaplan v fient Vidu pri Stični, potem v Preserju. v Premu in termošnjicah pri pok. župniku Jakobu Lebarju. Tamkaj je bil pa leta 1909 imenovan za župnika na Planini, od tamkaj je bil premeščen na Goro pri Idriji, kjer je stopil bnš v početku vojne vihre v pokoj. Bil pa je poklican kot vojni duhovnik v Galicijo, nato od lam v Gradec Tu se je zelo zavzemal za na sinrl obsojene in je sam pripovedoval, da jih je več s križem v roki spremil na morišče. Zelo se je veselil zlate maše, ki mu bila skoraj pred durmi. Kljub hudi bolezni je bil humorist, da mu ga ni bilo enakega. Zntisnil je svoje trudne oči kot župnik v Oštrcu v zagrebški nadškofiji pod vznožjem žumberških Gorjancev letos na veliko nedeljo. Nai v miru počiva v bratski hrvatski zemlji I Pred letom dni je kot birmanski boter v Srna rt nem pri Litiji vezal nečaikovemu sinu birmo. Nosil je lepo brado, tako da je vsak mislil, da je duhovnik pravoslavne vere. Bil ie brat v Novem mestu živeče še edine sestre Jožefe Ludviger in stric g. Ludvigerja, sodn. uradnika v Litiji. L. M. Med sv. mašo tzropano župnisče Heerlen, 16. aprila 1933. Velikonočno vstajenje smo letos obhajali prvič na zelo slovesen način. Kmalu po 4 zjutraj so se začele zbirati množice iz vseh krajev, iz Lutterade so prispeli 3 avtobusi, iz Brumsum 2, Nieuwenha-gen 2, Eygelshoven 2, Hoensbruk 2 in Speckhol-zerheide 1, razven tega še več luksuznih avtov. Iz Herleheide je bila udeležba polnošlevilna, ker se je tamkaj vršila slovesnost. Vzlic temu, da so naselbine oddaljene po več ur, se je ob 5 zbralo v cerkvi okrog 1000 slovenskih vernikov. Točno ob 5 je zasvirala godba iz Brumsuma, katera je odsek društva sv. Barbare, slovesen uvod. Med sv mašo so po večini pristopili vsi k mizi Gospodovi. Slovesno službo bož.jo je opravil naš pater č. g. Teotim. Pridigoval je naš izseljenški duhovnik č. g. Drago Oberžan tako ganljivo, da nobeno oko ni ostalo suho kakor tudi ne oko g. pridigarja samega. Med procesijo v cerkvi so peli naši mali izseljenčki, katere je vodila učiteljica gdč. Ažmanova. Vsa društva s svojimi zastavami pa so tvorila špalir. Predsedniki društev sv. Barbare pa so nosili sveče pred Najsvetejšim. Med sv. mašo so peli lepe slovenske velikonočne pesmi, katere so nas spominjale naših mladostnih let v svoji domovini, združeni pevski zbori iz Lutterade, Hoens-brock, Brumsum, Herleheide, Eygelshoven, Niue-vvenhagen pod vodstvom našega izseljenškega pe-vovodje g. Kronovška. Krasen ie bil pogled na množico, katera je zapuščala cerkev s trdnim prepričanjem, da slovenskim izseljencem v Holandiji, kakor dolgo ostanemo tukaj, ne bo nobena velika noč ostala brez lepe domače velikonočne slovesnosti. Iskreno zahvalo moramo izreči našemu izselj. duhovniku kakor tudi ljubitelju nas Slovencev č. g. patru Teotimu za vse požrtvovalno delo in pripravo, da se je mogla velikonočna slovesnost tako sijajno vršiti. — Izseljenec. Kulturno delo slovenskega akademskega pevskega zbora Ljubljana. 24. aprila. Brez reklame, tiho, loda s čudovito vztraj-nosijo deluje akademski zbor slovenske akademske mladine. V zadnjih letih je že nekajkrati ; nastopil in vedno s čudovitim us|ielioni tako pri ' občinstvu kakor tudi pri kritik i. Sedaj smo pred j novimi nastopi akademskega zbora in zato zaslu-' žijo ti fimtje, da se jih spomni tudi časopisje. Akademski pevski zbor je bil lelos v začetku leta prenovljen z ozirom na pevski materijah Prenovitev je bila potrebna, ker si je zbor nadel I nalogo, da izvede lelos Foersterjev koncert. Aka-! deinski zbor namreč namerava v prihodnjih letih j podati slovenski javnosti nekakšen pregled geneze I slovenske vokalne glasbe. Foerster pa je najvažnejši iz dobe pred »Novimi akordi«, ko je nasto-; pila nova modernizirana smer. Ne samo kot velik ! slovenski komponist, ne samo kot prenovitelj slo-! venske cerkvene glasbe — saj je on uvedel ceci-j lijansko petje v slovenske cerkve — tudi kot ve-! lik glasbeni organizator in pedagog zasluži ravno j Foerster, da se ga sodobniki dostojno spominjamo. Omenilo le, da je iz njegove Sole izšlo okoli 2000 slovenskih orgauistov. Akademski pevski zbor je sedaj pripravljen j za Foersterjev koncert in nastopi dne 30. aprila v Celju, 2. maja v Mariboru, 6. maja v Ljubljani in lfi. maja v Novem mestu kjer je Foerster živel zadnja leta in kjer je tudi pokopan. Akademski pevski zbor bo izvajal večje število Foersterjevih lepih in znamenitih skladb, od katerih so neka- tere že pozabljene, nekatere bodo pa celo prvič izvajane. Reorganizacija zbora je bila izvedena zelo temeljito. Vsak pevec je bil analiziran glasovno in muzikalmo in pri nekaterih so bile napravljene celo zdravniške preiskave. Akademski pevski zbor je bil osnovan dne 12. oktobra 1920. Njegov prvi naslop je bil na svetosavski proslavi na univerzi dne 27. januarja 1927 Uspeh je bil popolen m priznala sta ga občinstvo in kritika. Najlepše priznanje |>a mu je dala univerza, ki mu je dala svojega pokrovitelja, namreč pokojnega univ. prof. dr Je-senka. Od tedaj je imel zbor več nastopov, tako v Celju, Mariboru. Ljubljani, na Bledu in ob priliki ustanovitve Zveze jmjoslov. akademskih pevskih društev dhe 1. decembra 1930 v Belgradu obenem z »Mladostjo« in »Balkanom« iz Zagreba. »Obili-čem« iz Belgrada in skopljanskim >Obiličem«. V začetku je bil samo moški zbor. osnoval pa se je tudi mešan zbor, ki je bil pa opuščen zaradi premale izbire med akademkinjami. Prvi dirigent akademskega zbora je bil g. Franc Ma-rolt, pozneje je prevzel vodstvo zbora Anton Nef-fat za njim Niko Štritof. 19. junija 1932 pa je bil n aobčnem zboru soglasno izvoljen za dirigenta zopet g. Franc Marolt. ki je duša vsega '.bora. Vprizoritev Foersterjevega koncerta bo velik kulturni dogodek za slovensko glasbeno življenje, pa tudi za mest. kjer ee bo izvajal, in vemo. da bo občinstvo tem vrlim in izvrstnim pevcem res naklonjeno. Celje, 24. aprila. Prijazna Sv Jedert nad Laškim je bila v nedeljo pozorišče drzne tatvine, ki je močno razburila tamošnje prebivalstvo. Žrtev dolgoprstnežev je postal tamošnji g. župnik L o n č a r i č , kateremu »o tatovi oplenili župnišče v času, ko je imel v cerkvi sv. opravilo. Ker je Sv. Jedert daleč od prometa ter je tamošnje prebivalstvo znano kot po-šteno, pač ni nihče pričakoval, da bodo brezvestni ljudje izrabili priložnost, ko se je vse nahajalo pri službi božji ter vdrli v prazno in nezavarovano župnišče. Odnesli so g. župniku mnogo stvari ter mu povzročili občutno škodo. Gotovo so bili z razmerami v župnišču dobro znani ter so vedeli, da bo med sv. mašo prazno. S kolom po glavi Ig, 22. aprila. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« od 20. aprila poročilo, katero moramo nekoliko izpopolniti. Velikonočni ponedeljek je v Stajah pri Igu Lojze Janželj iz Kota pri Igu napadel Križmana Valentina. Zadal mu je na glavi tri strašne udarce tako, da mu je prebil lobanjo. Poleg teh udarcev mu je zadal skoro po vsem telesu hude poškodbe. Udrihal je po njem z leseno »ročico« od voza, katero je izpulil iz voza pri Štumblju na Igu. Z njo je šel potem ob 11 zvečer proti vasi Staje, kjer je г razbijanjem po ograji izvabil iz hiše Križmana, na katerega je imel jezo že dalj časa in je iskal prilike za maščevanje. Ko je Križman, ki se je spravljal ravno spat, slišal razbijanje, je prišel iz hiše ter vprašal, kdo in čemu da razbija ponoči. Šel je v temi praznih rok na cesto, kjer ga je Janželj napadel na tak način. Ko je ležal Križman v krvi nezavesten na tleh, mu je Janželj še rekel: »Zdaj pa crkni, hudič!« in odšel stran. — Zločin je bil torej storjen dobro premišljeno in ne v pijanosti ali hipni razburjenosti. Tudi ni Križman napadel Janžlja, ki nima niti najmanjše rane ali udarca, med tem, ko Križman po glavi in vsem telesu prav zverinsko razbit leži v bolnišnici in se še do danes ni nič zavedel. Vsa čast pa ižanskim orožnikom, posebno g. komandirju, ki so takoj v torek 18. 4. izsledili in odgnali zločinca v Ljubljano v zapor, kjer čaka na pravično in zasluženo kazen. Beograd dobi novo drž. tiskarno Belgrad. 24. aprila. Stara državna tiskarna, ki se nahaja blizu en borne cerkve in ki jo bodo morali v zvezi z načrtom za novi čezeavski most med Belgra-dom in Zemunom v kratkem podreti, je zelo stara zgradba, ki je svojčas sicer zadostovala svojemu namenu, danes pa niti zdaleč ne zmore tehnična dela, ki bi ga moralo opravljati. Ideja o graditvi nove zgradbe državne tiskarne v Belgradu je stara že par desetletij. Načrte je izjalovila balkanska in pozneje svetovno vojna. Sedaj pa je to vprašanje prišlo v končno fazo in je že razpisan konkurz za načrte. Hvalevredno je, da bo delo prevzel eden domačih arhitektov, ker je v konkurz stavljen klavzula, da konkurent mora biti naš državljan. Vendar se mi zdi rok (do 26. maja t. I.) nekam kratek. Po proračunu Imi nova zgradba državne tiskarne ena najlepših palač v Belgradu in bo stnla okrog 25.000.000 Din. Vsi vposlani načrti arhitektov IhhIo razpostavljeni tudi za publiko Parcelo, kjer IhmIo /idali novo zgradbo obsega 5200 m3 Imela bo tri nadstropja z vsemi mogočimi oddelki, ki bodo sklužili tehničnemu kakor tudi administrativnemu delu. Ob koncu naj omenim, dn bo z dozidavo nove tiskarne osredotočeno skoraj vse državno tiskarsko delo v Belgradu, dočim bodo male državne tiskarne, ki jih je danes v državi okrog 40, avtomatično odpadle in izjrubile svojo vlogo. Kongres akademikov male o niante Belgrad. 24. aprila. Organizacija akademikov Male nntnntc datira iz 1. 1929. (Romunija.) Doslej sta se vršila že dva društvena kongresa (Bukarešt. Prngn). tretji kongres pn jo sklican v Belgrad in se bo vršil v dneh od 30 aprila do 3. ma ja t. 1. Pomen organizacije akademikov Male antante je v slavnem v tecn. dn se akademska mladina po i politični konstelnciji sorodnih držav že v svojih študijskih letih druži in medsebojno spoznava. Nedavno (aieseca februarja) so bila na konferenci izvršnega odbora, ki se je vršila v Belgradu. delno spremenjena pravila organizacije. Ob tej priliki je bila določena Praga kot središče stalnega tajništva društva. Obenem je bil določen v obrisih tok dnevnega re. II i93i Siana na sv Juri i a dan Ljubljana. 24. aprila. Ko je v noči na petek zapadel sneg, so se lastniki vrtov, pu tudi kmetje ustrašili: >Kaj bo, če sedaj pritisne naenkrat mraz, potem vse to zmrzne in skoraj vsa letina bo uničena. Tako se je tudi zgodilo. Sneg je skopncl že v soboto, v nedeljo pa je bilo oblačno vreme, samo ostra burja je pinalu. l'a to bi še bilo in kazalo je, da boaio polagoma prav počasi prišli v toplejšo pomlad ter da bo drevje in prvi nasadi obvarovani najhujšega. Upati je bilo, da tudi zapiha vlažen jug in bo morda celo pada I dež. Veseli sino vsako leto. če pride sv. Jurij k nam v solnčni obleki, letos moramo biti le žalostni. Zakaj zgodilo se je najhujše, kar se je moglo zgoditi: zjutraj je pokrivala vrtove in polja skoraj prst debela slana ali bolje rečeno srež. Takoj zjutraj pa je že prieijnlo solnce in s polj se je pričelo dvigati kar so-parica. Slann je kar izpuhtela. Moramo pu reči, da v ljubljanski okolici to ni napravilo dosti škode, le semintjn je uničeno kakšno drevo ali k«kšni nasadi. Hujše pa je moralo hiti na Dolenjskem, zlasti nn Kočevskem, posebno pa lo kjer leži še sneg Poročil od tam še ni, vendar pa se je zelo bati za sadje in tudi trsje. Deset?e*n'ca ohsto'a podružnice G!. Matice v Novem mestu je bila zvezana z glasbeno prireditvijo, ki je nudila doživetje sijaino uspelega glasbenega slavlja. Bila je prireditev vzorno pripravljena in eksaktno izvedena. S svojim delom je jubiliralo društvo, pripravila pa je koncert podružnična učiteljica glasbe, gdčna Ropasova Zora. Nji gre zasluga, saj je vse breme nosila le ona sama s .solisti, '^orom in orkestrom; vodila je tudi koncertno prireditev kot kapelnica. Edv. Griega »Pred samostanskimi vrati« (ženski zbor ob spremljevanju orkestra! izredno učinkovita, zanosno zasnovana balada, je dala priliko dvema solistkama, gospema Vrisk-J u r č e v i (sopran) in Bernot-Golobovi (alt), da sla s svojim pevanjem zbudili pozornost in ustvarili zavest umetniškega užitka. Sle leča operna enodejanka Viljema B I o d e k a »V vodnjaku« je bila za novomeške prilike kot operna pri-red lev pač izreden dogodek, ki je nad vse srečno uspel. Predvsem moralno priznati vrline solistovl Partijo Verune je pela gospa Bernot-Golo-bova, članica ljubljanskega Narodnega gledališča, pevka lepega, tonlo učinkujočega alta. odlična v igri in maski; kot nositeljica nogla1 itne vloge Li-dunke pa je zadivila nadebudna začetnica tfdčna Kasteličeva iz Novega mesta (gojenka <»dčne Ropa-sove) s svojim prisrčnim in skrbno izšolanim glasom Vlogo tenorja-ljubimca je vršil kaj zadovoljivo in spretno gosp. Š e g e d i n Joško vje>?ov glas se je prilegal liričnosti uloge Vo teha. I rboren je bil g. Uderman Dušan v vlogi Janka, bas-buffo; kakor v igri, je tudi glasovno budil pozornost in izpopolnjeval kvalitetno uglajenost solistovskega kvarteta. 0 zboru kakor tudi o orkestru moramo izreči le najlepše priznanje Vsak se je potrudil, da zadosti kar najbolje dani mu naloprinca« pa se je pričel šele sedaj izdajati ker je ; upal, da se mu bo to dobro obneslo. Oba pustolovca so obdržali še v Mariboru. Jutri jih odpeljejo v sigurnem spremstvu v Zagreb, kjer čuka Petroviča zaslužena kazen. ★ □ 7afc;a not sestradanega brusača. Včeraj popoldne ob pol 4 so pokopali na mestnem pokopa- I lišču pokojnega brusača Leopolda Kašparja, ki je tako tragično preminul v svoji leseni baraki v Frančiškanski ulici. Ker je ugotovil policijski zdrav-! nik dr. Zorjan smrt radi pomanjkanja, se ni vršila obdukcija trupla. □ Odprta noč in dan so groba vrata... Umrla ! je po večletni mučni bolezni v tukajšnji splošni bol-] nišnici v starosti 40 let Cecilija Potočnikova, roj. ■ Maček, vdova po orožniškem naredniku-vodniku. i Blago pokojnico 60 pokopali včeraj popoldne iz , mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Umrl je v častitljivi starosti 82 let upokojeni poslovodja drž. žel. Matija Schlamberger .stanujoč na Koroški cesti št. 26. Pogreb bo danes v torek ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V Krčevini v Praprotnikovi ulici 18 je izdihnil svojo blago dušo upokojeni poštni poduradnik Roman Lešner. Pokopali so ga včeraj popoldne ob pol 4 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Rajnim mir in pokoj .žalujočim svojcem naše iskreno sožaljel П Mariborski Sabisii se bodo v prihodnjih dneh sprijeli v tekmi za domače prvenstvo. Prijave za turnir še sprejema prof. Favai. Dne 5. maja ob 20 pa se bo vršil v kavarni Central letni občni zbor Mariborskega šahovskega kluba. ткштшшвшмшјж жлшппм življa z beračenjem, pa je pri tem ukradel neki gospe za Bežigradom par čevljev. Gospa je poklicala na pomoč ljudi, ki so tatu na ljubljanskem po-I 1 ju ujeli in ga izročili policiji. — Aretiran je bil i ludi brezposelni dclavec Anton M., ki je poskušal I pred dnevi v družbi s še enim tovarišem vlomiti v vagon na tovornem kolodvoru, pa sta bila pri tem prepodena. © Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. □ Nalezljive bolezni to lani v Mariboru hudo kosile. Iz tozadevne statistike mestnega fizikata posnemamo, da je bilo v letu 1932 prijavljenih skupno 175 slučajev nalezljivih bolezni, na katerih je umrlo 10 oseb. Najbolj le razsajala davica, na kateri so obolele 102 osebe, umrle pa tri, potem je sledila škrlatica z 23 slučaji in obolenj In eno smrtjo, skupina tifuznih bolezni je pri 5 bolnikih zahtevala enega mrliča, na Senu je bolehalo 35 bolnikov, umrla pa sta dva, otrpljenje tilnika sta imela dva bolnika, umrl eden, tetanus dva, umrl eden, na otroški omrtviči, pred katero je vladalo lani toliko strahu, je obolel le en otrok in na griži ena oseba, ki je umrla. Število veeh nevarnih nalezljivih bolezni je v lanskem letu napram letu 1931 znatno narastlo. □ Tihotapska zalega. Mariborski tihotapci se ne dajo ugnati kljub vsem zastrašljivim primerom, ki so se v zadnjem času odigrali pred kazenskim oddelkom tukajšnje glavne carinarnice. Globe, ki gredo v desettisoče jurjev in celoletne zaporne kazni, le še podžigajo menda druge drzne tihotapce k pospešenemu delu. V Mlinski ulici so v nedeljo zaplenili carinski organi ob asistenci policije 50 kg saharina. Prejšnjega dne so ga tihotapci spravili preko meje v avtomobilu ter ga shranili v Mlinski ulici v varnem skrivališču. Zavist konkurence pa jc spravila stvar na dan. Zadma poročila Poraz španske vlade pri občinskih volitvah Madrid, 24. apr. tg. Včerajšnje občinske volitve na špunskeni so pokazale, da jo sicer še večina za republiko, dn pa so vendar še močno katoliške site iu da jo prišlo do izraza ljudsko mnenje, ki je proli sedanjemu kiirzu republike. Vladna stranka jo skupno s socialisti dobila 4000 občinskih mandatov, republikanska pa, proti sedanji vladi naperjena stranka 3500, katoličani, večinoma protirepuhlikanei, 5000 mandatov, komunisti pa samo 28 mandatov. Manjkajo še podatki iz eue petine volivnih okrožij, vendar pa bo končni rezultat gotovo ostal v enakem razmerju. Republikanski glasovi imajo sicer večino, vendar je polovica teh glasov proti sedanji vladi. Nedvomno so te volitve velik uspeh raznih katoliških strank. AvsSrsla hoče ostati ».a Dunaj, 24. apr. tg. Vojni minister Vaugoin je imel na shodu katoliških mož govor, s katerim je ostro nastopal proti narodnim socialistom. Izjavil je, da je v Avstriji mnogo tisoč ljudi, ki pravijo, dn so najhujši nasprotniki marksizma, imenujejo se pa narodne socialiste. Oboji so socialisti in tvorijo oboji za vsako državo veliko nevarnost. Socializem pomeni razredni boj In motitvo v človeški družbi. Naša naloga je, preprečiti tako nesrečo v naši domovini. Avstrijska zvezna vojska je trdno v rokah vlade in bo na povelje korakala proti desnici kakor tudi proti levici. Nahajamo se v važnem trenutku politične zgodovine. Če naj ta Avstrija, ki je dolga stoletja vodila nemško zgodovino, ostane samostojna, potem je potrebno, da vsi katoliški možje in žene in njim na čelu duhovščina nadaljuje delo, ki so ga začeli in ga tudi končajo. Drobne vesti Rramischweig, 24. aprila, tg. Deželna zveza nemške nacionalne stranke v Braunschweigu jo vsa prestopila v narodnosocialistično stranko. Deželni zbor v Braunschweigu bo sedaj popolnoma narodnosocialističen. Žcnevn, 24. apr. tg. Upravni svet Camegieve ustanove v Haagu je sklenil, da se mirovna nagrada za 1. 1932 v znesku 2200 angleških funtov podeli predsedniku razorožitvene konference Hen-dersonu. Rim, 24. apr. tg. Francosko poštno letalo zračne proge Marseille—Bagdad je s štirimi potniki in tremi možmi posadke nad južnimi Apcnini zašlo v velik snežni vihar in ga od tedaj pogrešajo. Poizvedovanja za njim niso imela do sedaj nobenega uspeha. Kulturni obzornik Revizija madžarskega zgodovinopisja Splošno je znano, da madžarsko oficijelno zgodovinopisje rado zamolči ali pa Madžarstvu pripisuje slovanske zasluge in podobno. Zato je brez-dvomno zanimivo, da so madžarski zgodovinarji raztegnili aktualno geslo revizije tudi na lastno — zgodovino. Vsekakor je io hvalevredno, ako jo bodo res objektivno izvedli. Za letos je napovedan izid velike »Zgodovine madžarskega naroda«, ki jo pišeta Asztaloe Miklôs in Petho Sândor, uvod pa ji bo napisal vodilni sodobni zgodovinar Julij Szeklii. Ob tej priliki naglašajo, da je prevrednotenje vseh vrednot madžarskega življenja po trianooski »katastrofi« najgloblje seglo prav v narodno zgodovinopisje. Danes imenujejo sami svoje dosedanje zgodovinopisje liheralno-narodno, ki je z nekim nezdravim duhom hotelo izenačiti liberalizem in neodkriti Sovšaizcm. Poudarjajo, da je viharna doba zadnjih let zavrnila madžarsko zgodovineko vedo na nova pola, zakaj narod ne želi več »olepšavanja, zamolčcvatija in izmišljotin, marveč le resnico«. In spoznanje absolutne resnice« hoče biti, po besedah zgodovinarja Hômana, konfcoi smoter povojne Madžarsko zgodovinske vede, ki naj bo temelj resničnega nacionalizma. Da'je poudarjajo, da je prišla v minulih štirinajstih letih pod revizijo vsa madžarska zgodovina, tako v snovi kakor v pojmovanju. Treba jn znova osvetliti doslej zanemarjene ali napačno gledane dobe. Tako se je n. pr. o pojavu Gâborja Bethlena razvila strastna polemika. Povečalo ee je uvaževa-nje kritičnega pretresa virov in zavrglo se je govorniško ter bcletristično olepševanje. Mesto zgodovinskega materializma naj zavzame duhoslovna smer, ki jo vodita že imenovana Hôman in Szekfii in iz njune šole sta izšla tudi pisca zgOTaj omenjene nove zgodovine, Dasi sprejemamo to »revizijo« t pridržkom, kolikor se ne odpoveduje politični vzpostavitvi Madžarske, vendar bo morala zanimati tudi vse naše zgodovinarje» V. N. Vaša Prihoda nas je po daljšem času zopet poselil in nam odkril nekaj zakladov svoje plemenite vijolinske umetnosti. Žal le, da je bil pri izbiri programa malce preveakdajen. Če je v prvem delu podal Beethovna in Schuberta, — s tem зе strinjamo, — naj bi pa drugi del v kontrastu s klasiko pokazal kaj novejšega in zanimivejšega. Mendelssohnov Vijolinski koncert v e-molu in Dvofak-Kreisierjev Slovanski ples sla v reprodukciji že malo pretirana ljubljenca vijolinekih virtuozov; Dvofak-Pfihoclov Valček je sicer malo pomemben, a sladak cukerček; njegova lastna Fantazija v h molu, ki jo je postavil na spored mesto Paganinijevih varijaclj pa znači vrhunec vijolinskega tehničnega obvladovanja, a je kom-pozitorno malce labilna in stilno neenotna. — Koketirati s sentimentalnostjo poslušalcev kar nič ne pristoja pravemu umetniku. In to je Pfihoda — aristokratski umetnik. Plemenit ton, zavzetna tehnična popolnost ee mu veže v močno občuteno рте-livanje melodij, ki se izpod njegovih rok na dovršenem instrumentu kar v omamnem blesku izvijajo. — Vreden spremljevalec na klavirju mu je Graef, ki ga v dovršeni sintezi podpira, odnosno soustvarja. Nekaj trših mest, ki so nastopile, menim, da gre predvsem na rovaš že zelo zvočno in mehanično ubitega klavirja. Končno bi pa ugotovil, da je umetnik nekoč s svojo umetnostjo posegel že vso globlje v nas, daei je tudi topol dosti številno občinstvo tako navdušil, da ga ob koncu kar niso pustili z odra. V. U. Dve znanstveni reviji Časopis za zgodovino in narodopisje. Prvi snopič, letnik 281 304 strani, cela knjiga! Dve razpravi, trije prispevki med »Izvestji«, več ocen aktualnih del, izčrpno poročilo o občnem zboru mariborskega Zgodovinskega društva in proslavi društveno 30-letnice, jedrnat pregled o razvoju in lepem napredku mariborske študijske knjižnice v letu 1932 ter končno nadaljevanje jAr-hiva«, e Slomšekovimi pismi, med drugim Slom-šekova pisma solnograškemu nadškofu Josipu Tnrnoczyju. Potem so objavljena pisma bmskemu, tridentskemu, sekovskemu. kraljcvogradskemu, bu-dčviškemu in linškemu ikofu ter brikseuskemu kapitularnemu vikarju v zadevi vizitncije benediktinskih samostanov. Sledi 20 Slomšek.ivili pisem raznim predstojništvom benedikfnsk.h samostanov, nakar so uvrščena njegova pisma stolnemu proštu Iavantinskemu Francu Friedrichu in dr. Janezu Bleiweisu. Uvodno razpravo za omenjeni snopič je napisal lektor za češki jezik na ljubljanski univerzi prof. Vaclav Burian, kjer pojasnjuje. da je bil Kopilar tisti, ki je kot prvi začel prigovarjati Vuku Karadžiču, da je jel zbirali srbske narodne pesmi, pozneje pa seznanjal z njimi v propagatorske svrhe ves slovanski in nemški kulturni svet. Razprava nosi naslov »Ko-■ pitar kot inspirator in propagator prvih Vukovih I zbirk narodnih pesmi« in predstavlja samo po-I glavje iz daljše študije o Kopitarju. V drugi razpravi piše odlični mariborski numizmatik inž. E. Baumgartner o kovnicah v Slovenjgradcu in Kamniku za časa Andechst-Merancev in se pri svčjih i kritičnih izvajanjih opira na najdbe v Detli v Ba-liatu, v Aba Puszti v severni Ogrski, Dietmanns-dorfu zapadno od Lipniee, v Gschiessu pri Spitnlu ob Dravi in v Celju maja meseca leta 1897. Med izvestji navaja Janko Glaser Gregorčičevo čestitko dr. Gregoreu iz leta 1882 ter v zvezi s tem izvaja polrebo, da se pri pregibanju lastnih imen imajo v večji meri upoštevali krajinske in lokalne posebnosti. Arhivar F. Baš obravnava zgodnjehall-stattsko najdbe na Pohorju In v Mariboru In sicer na podlagi predmetov, ki so se našli leta 1932 pri razkopavanju livarne e hoSkesa Pohorja in pokopališča v Mariboru. O početkih Guštanja razpravlja ,T. Mrnvljak. V poseben kras ravnokor izšlemu prvemu letošntemu snopiču so štiri ilustrirane ]>riloge s posnetki, ki ee nanašajo nn Baumirart-nerjev oziroma Bnšev prispevek. V. Rad Jugoslnvenskc akademije. Jugcsl. akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ie izdala 246. knjigo z bogatimi razpravami matematifno-prirndo-slovnega značaja, med katerimi naj predvsem imenujemo temeljito študijo Frana T u č a n a o »P ogledi h na g e o k e m i j u dinarskega Krša«, kjer oriše avtor območje diarskega Krasa, geološki sestav, orografijo in mineralna ležiiča, minerale v ožjem smislu, elemente in končno genetske tipe tako svojstvene pokrajine. Pričujoča razprava jc velezanimiva zn slehernega geografa, specijclno za geologa. Za sloveneke zemljepiece pa je zanimiv članek M. Salopeka, ki je prod leti predaval na ljubljanski univerzi, »O g o r n j o j juri u dolini Sedmerih jezera«, kjer dopolnjuje študije nemških geologov in slovenskega F. Seidla, Dolina Sedmerih jezer je namreč zanimiv pojav po znameniti dislokaciji, kontaktu med jurskimi skladi in triadičnimi plastmi. In ravno o teh sedimentih se bavi Salopek. Poleg teh dveh del so prispevali še sledeči matematiki in prirodo-slovci svoje študije: Dr. J, Gnezda: .Teđinice af niteta 1 njihovi specifični brojevi kod elemenata. Dr, J. Goldbcrg: Trajanje insolacije u Zagrebu na osnovi 35 godišnjih registracija (To bi bila prezanimiva tema tudi za Ljubljano!) Ž. Markovič: O perio-dičkim rješenjima linearne diferencijalne jednadžbe 2 n-toga reda s periodičkim koeficijenihna. Dr. Va!e Vouk: Postforalna gibanja kod pontederije. Dr. R. Cesarec: Konstrukcija pravilnih ortogona. Dr. Marin Katalinič: Ispravljanje strire i povečavamje vod-Ijivostl na žicastim elektrodama u vodi. — Knj'ga stane 100 Din, — Naroča se pri založnici Jugosl. akademija v Zagrebu, Zrinjski trg 11). * Zakaj je Župančič izstopil iz PENkîuba? »Mor- genblatt« (23. apr,) prinaša pod naslovom »Kriza v ljubljanskem PEN klubu« sledeče razloge za nenaden odslop Otona Župančiča iz PEN-kluba, katerega predsednik je bil: Gotova skupina članstva je nameravala dati ljubljanskemu centru PEN kluba čislo slovensko noto; proti tem stremljenjem pa je nastopil drugi del članstva z Otonom Župančičem na čelu ,..« Po tem pisanju je lorej Župančič izstopil iz PEN kluba radi narodnih zadev? Idformirali smo se na pristojnem mestu, kako je z res-nico, pa smo izvedeli, da so to gladko izmišl ena namigovanja — zakaj vzrok zn izslop je vse drugje, kakor ga »Morgenblatt« namiguje. Poljska drama v Jugoslaviji. Ze dalj časa se mudi v Belgradu prosluli poliski režiser, uslano-vrtelj znanega varšavskega eksperimentnl ega gledališča »Reduta« in sedanji ravnatelj krakovske drame Juliusz O s t e r v a. Danes je odpotoval v Zagreb, odkoder je namenjen v Dubrovnik, Njega smatrajo zn reformatorja poljske odrsko umetnosti. Pred odhodom iz Belgrada, kjer je bil gost poljskega poslanika na našem dvoru, je izjavil, da namerava jeseni priti gostovat e svojimi igralci v