IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXII. - ŠT. 6-7 HRASTNIK, 14. 6. 1980
I
K
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE H RASTN
Za nami je mesec maj.'Mesec pomladi, mesec mladosti, mesec našega Tita. Toliko let, delovnih in plodnih smo preživeli pod njegpvim vodstvom. In v maju, ko se je med našimi vrstami iztekala pot štafete mladosti, v kateri smo zlili najlepše želje za našega voditelja — predsednika republike Josipa Broza Tita, nas je zadela tragična vest, da našega Tita ni več. Obstala je štafeta mladosti, kruta resnica je vnesla neizmerno bolečino v srca vseh nas. A Tito je z nami. Živimo z njegovim likom v srcih, z uresničevanjem idej in plemenitih ciljev, katerih ustvarjalec je bil, ponosni, da smo živeli v času, ki ga je oblikoval on, odločeni hraniti in dograjevati cilje in pridobitve naše
revolucije in sedanjo samoupravno socialistično prakso. Vse to so uprizorili tudi mladi 25. maja — ob dnevu mladosti na stadionu v Beogradu. Iz njihovih kretenj, obrazov, iz celotnega prizorišča je bilo razbrati ponos, ljubezen, pripadnost, zavzetost, odločenost vseh nas. Živimo s Titom. Vsako naše delo, vsak korak ga odraža: delavca, samoupravljalca občana, pionirja, mladinca, vseh drugih številnih vrst naših narodov in narodnosti. In z ramo ob rami s prekaljenimi borci stopa tudi mladi rod, z jasnim ciljem med sabo — uresničevanje in nadaljevanje poti, ki je stekla in se bogato razvila v Jugoslaviji pod vodstvom Tita, učitelja in vzornika mladega rodu Jugoslavije.
Beseda urednika
Kljub temu da nas vreme v maju ni prav nič spominjalo na bližajoče se dni sonca in dopustov, smo v uredništvu vseeno mislili na ta čas dopustov. Zato, kot vidite, tudi izhajata 6. in 7. številka našega.glasila skupaj. V mesecu juliju torej Steklar ne bo posebej izšel.
• Meseč julij bo za občane Hrastnikin še posebej za 'delavce naše delovne organizacije pomemben, saj bomo v njem obeležili občinski praznik, dan rudarjev, slovenski praznik dan vstaje. Le-ta bo letos združen ne samo z dnevom steklarjev, am-pakr tudi z visokim jubilejem naše delovne organizacije — 120-letnico obstoja Steklarne Hrastnik. Aktivnost v zvezi s praznikom tovarne je opaziti že ves ta čas, svoj višek pa bo dosegla 18.
in 19. julija s Slavnostno sejo delavskega sveta in nato še osrednjo proslavo.
In kaj objavljamo v tej številki Steklarja?
Kot verjetno že veste, ima tudi naša godba na pihala Svobode II letos svoj visok delovni jubilej — 50 let obstoja. Več o njihovem delu, uspehih, pa tudi vabilo za koncert boste našli na 7. in nekaj naslednjih straneh.
Po nekajmesečni prekinitvi se znova pojavlja Glas mladih. Iskreno želimo, da uredništvo Glasa mladih sedaj najde več odziva med mladinci delovne organizacije, da bo lahko kot priloga Steklarja redno izhajal.
Tokrat začenjamo z objavo odlomkov iz knjige Vladimira De-dijera: Josip Broz Tito — prispevki za življenjepis. V Steklar-
ju jih boste našli pod naslovom: Živimo s Titom. Neizmerna je veličina dela in osebnosti- našega Tita. A vsem, ki so z njim delali in bili v njegovi bližini, je ostala globoko v srcih njegova preprostost, toplina,'skrb za sočloveka. Tokrat lahko V Steklarju preberete prvi del — odlomke o njegovem otroštvu, učni dobi v Sisku in prvih korakih v svet. Prihodnjič bodo objavljeni odlomki o času 1. svetovne vojne, ujetništvo v Rusiji in njegova vrnitev v domovino. Predstavniki naše DO so tudi letos obiskali Hanno-verski sejem. Ugotovitve s področja oblikovanja stekla je zapisal za Steklarja vodja oddelka za oblikovanje Slavko Marčen. Tudi ostale stalne rubrike so na svojem mestu v Steklarju: iz dela. delavskega sveta, disciplina,
kadrovske vesti, pa tudi šport. Poleg stalne rubrike iz meseca v meseč je Jože Premec pripravil-tudi zapis z letošnjega'peteroboja.
S fotoaparatom smo se znova sprehodili po tovarni. Kaj smo našli, si lahko prav tako ogledate in preberete na straneh te številke. Pod naslovom Predstavljamo vam, boste našli novoizvoljene predsednike delavskih svetov TOZD, DSSS in DO.
In.še to. Akcija Tisoč delavcev — sodelavcev se nadaljuje. Pod ta naslov smo tudi v tej številki lahko objavili članek. Upamo, da bo v naslednji prav tako ih vas še vedno vabimo k sodelovanju..
Odgovorni urednik Jasna Kosm
Iz dela delavskega sveta DO
SKLEPI, SPREJETI NA PRVEM ZASEDANJU DELAVSKEGA SVETA V NOVI MANDATNI
DOBI
Pod prvo točko dnevnega reda je bilo izvršeno konstituiranje delavskega sveta.
Člani DS so soglasno imenovali predsednika in namestnika DS in sicer:
—	Kirhmajer Rudi I.— predsednik
—	Petan Marjeta — namestnik predsednika
Nato, je bil obravnavan predlog za imenovanje volilne komisije.
Volilna komisija DO, Steklarne Hrastnik je bila izvoljena v naslednji sestavi:
—	Ernest Sihur — predsednik
—	'Jože Ržek —| namestnik
—	Mili Kobal — tajnik
—	Vera Habjan —- namestnik
—	Rudi GomUar član
---Avgust ■ Novak — namestnik
Izvoljena je bila tudi komisija za ocenitev, in odpis osnovnih sredstev v naslednji sestavi:
. —Mitja Udovč -Sgs predsednik
—	Avgust Fišner — namestnik
—	Franc Žerko — član
—	Oto Dremei nr- član
—	Stane Deželak — član
Obravnavali so predlog za pristop k rebalansu plana delovne organizacije za leto 1980 in sprejeli naslednji sklep:
Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je sklenil, da se pristopi k rebalansu plana delovne organizacije za leto 1980.
Člani delavskega sveta so o-bravnavali tudi predlog za pokrivanje strošk.ov ..PS Hraftnikr Jugometal za obdobje aprila— junij 1980 ter poročilo o delu delovne, skupnosti PS za obdobje j anuar—marec, 1980. .,
1.	Delavski .svet .je potrdil, predračun stroškov,, poslovanja Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal za obdobje april—junij 1980. m
Stroški, '/ki jih pokriva. DO Steklarna- Hrastnik,. znašajo za obdobje april—junij 1980 9(3.765 din.
2.	Delavski svet DO Steklarne Hrastnik zahteva od delovne skupnosti PS Hrastnik-Jugome-tal, da se v bodoče dostavlja poročila o delu PS na vse temeljne organizacije in delovno skupnost in ne- samo , na DS delovne, organizacije in še to samo nekaj, izvodov poročil. Material naj bo pravočasno, dostavljen, ,da ga bodo delavci lahko pregledali in o njem razpravljali. ,
Nadalje;; je delavski svet sklenil, da se zahteva od delovne skupnosti PS dostavljanje plačilne liste vseh zaposlenih, v delovni skupnosti PS in sicer za oglasne deske v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. ,
Pod točko dnevnega- reda volitve in imenovanja .je bil obravnavan predlog, razpisne,komisije za, izvolitev : vodje razvojno investicijskega sektorja. -
Delavski, svet, je izvolil tovariša dipl. ing. Maksa Mrcino za o-pravljanje del in nalog vodje razvojno investicijskega sektorja za naslednja 4 leta.
Dela in naloge prične opravljati s 1. 6. 1980.
Obravnavan je bil še predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena za TOZD v sestavi delovne organizacije Steklarne Hrastnik. Sprejet je bil naslednji sklep:
Delavski svet DO Steklarne Hrastnik daje v razpravo temeljnim organizacijam združenega dela in delovni skupnosti predlog SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELOVNE SKUPNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA ZA TOZD V SESTAVI DELOVNE ORGANIZACIJE STEKLARNE HRASTNIK.
Potrdi se rokovnik oziroma postopek sprejemanja predlaganega samoupravnega sporazuma s tem, da se razprave zaključijo do 30.
6.	1980.
Delavski svet je potrdil predlog IOK OOS DO Steklarne Hrastnik, da se predštavniki Steklarne Hrastnik, udeležijo tradicionalnega tekmovanja , v- peteroboju, ki bo 17. maja 1980 v Kranju.
| Udeleženci peteroboja imajo plačano:
— prevozne stroške za avtobus pil- mini dnevnico
Nadalje je delavski svet skle.7 nil, da se Steklarna Hrastnik v letu 1980 ne udeleži , delavskih športnih iger »steklariade«, kar je v skladu s sprejetimi stabilizacijskimi programi.
Predsednik DS Rudi Kirhmajer I
Disciplina PREGLED KRŠITEV DELAVCEV (v novi mandatni dobi) |—zasedanje komisije je. bilo 16. 5. 1980		
Priimek in ime delavca	Izrečen -ukrep .	TOZD
1. Vavtar Itok	Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din	I.
2. Jazbec Ivan	Javni opomin Pavšalna odškodnina 400 din	I.
3. Mehinagič Rešad	Razporeditev na druga dela oziroma naloge za dobo 1 meseca. Pavšalna odškodnina 300 din	n
4. Bašič Beeir	Opomin.	I.
5. Povše Alojz	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din	I.
, 6. Dedič Emir	Prenehanje , delovnega razmerja -	I.
8. Pjevič Behader	Prenehanje delovnega razmerja Pavšalna, odškodnina 500 din	
12. Sekič Mehmed	Prenehanje delovnega razmerja Pavšalna odškodnina 450 din	.
14. Jerkovič, Nenad	Opomin Pavšalna odškodnina . 300 din j	i.
,15. Nezirovič Esad	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din	i.
16. Ekič Emir	Prenehanje delovnega razmerja Pavšalna odškodnina 600 din	i.
17. Ekič Ferid	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din	i.
18. Tošič Radko	Opomin,	i.
	Pavšalna odškodnina 500 din	
19. Dimitrij evič Milorad	Razporeditev na druga dela oziroma naloge za dobo 1 meseca, —„na dela. predstiskalca. Pavšalna odškodnina. 1,000 din . .	i.
•20. Jularič Mij at	Razporeditev na druga dela oziroma naloge za dobo 3 mesečev —na dela odnašalca. Pavšalna odškodnina 500 din	i.
21. Mešič Sevko	Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din	i
22. Trinkar Stane	Opomin | Pavšalna odškodnina 500 din	i.
23, Pap Edvard	Opomin Pavšalna odškodnina ,500 din	i.
27. Klemen Bojan	Opomin Pavšalna .odškodnina 100 din ,	iv. .
28. Čadež Milan	Opomin Pavšalna odškodnina 100 din	IV.
29. Lekočeviš Jerko	Opomin Pavšalna odškodnina loo din Tajnik Frane	IV. , komisije Vidovič - .
ŽIVIMO S TITOM
. »Tovariš. Tito ostaja v naših čustvih in v zgodovini neponovljiv zgled. Poslavljamo se od tovariša Tita. Toda zapustil nam je odgovor na vprašanja, kdo smo, kaj smo in kako bomo nadaljevali našo pot. S Titom smo dovolj dozoreli in se utrdili v zavesti, da lahko obstanemo kot trdna in monolitna država samo kot enakopravna socialistična skupnost vseh naših narodov in narodnosti, kot družbe ^amo-upravljalcev, v kateri sta delovni človek in njegov interes merilo socialističnega in družbenega napredka. Da je prihodnost v tem, da ostanemo neuvrščena Jugoslavija. Naša -usoda je danes v naših rokah. Postala je naša zavest, naše srce in naš um. Neodvisna socialistična skupnost bratskih narodov, država, -ki je aktivna v boju za mir, za vsestransko mednarodno sodelovanj e po- načelih enakopravnosti-.in neodvisnosti narodov —’. to bo tudi v prihodnje Titova ih naša Jugoslavija. Ni takšne sile, ki bi lahko zmanjšala njegovo delo, u-gasnila plamenico,: kri jo je tako dolgo nosil tovariš Tito in jo ponesel skozi temo in neurja.«
(Iz govora Stevana Doronjske-ga ob krsti tovariša Tita:)
V tej in naslednjih številkah: Steklarja objavljamo, izvlečke: iz knjige Vladimirja Dedijera: Josip. Broz Tito — Prispevki za. življenjepis.
OTROŠTVO, OBRT
V	SISKU, ODHOD
V	TUJINO (1)
Bilo je v Hrvatskem Zagorju, deželi kmečkega- voditelja» zatiranih tlačanov Matije Gubca, ko se je v mesecu maju, v vasici Kumrovec, v družini Brozovih rodil sedmi otrok, Josip. Franjo. in Marij a: Broz sta imela 15 otrok, od katerih je večina; umrla; že »takoj v prvih letih življenja. Bilo je težko življenje številne družine. Z osmimi orali zemlje, ki se je še naglo krčila,, se družina ni dala zlahka preživljati. Največji del svojega zgodnjega detinstva, skoraj vse do odhoda v ljudsko šolo, je Josip Broz prebil onstran Sotle, v Sloveniji, pri dedu po. materi — Martinu Javeršku. Ja-verški so bili premožnejši kakor Brozovi, zato je imel Jože tu bolj vesela otroška leta kot pa v hiši svojega očeta. Ko je slednjič odšel od deda, se je začelo drugo življenje. V zagorskih hišah so: otroke od 7. leta daljo že šteli za. delovno silo. Tako . je morali, mali Joža voditi krave na pašo, okopavati koruzo, pleti na- vrtu. Moral je: vrteti tudi žrmlje, primitivni ročni- mlin; »Sto ih. stokrat sem se spotil, ko sem vrtel ta mlin,« je pripovedoval tovariš Tito: »Ali pa mi je; mati velela, naj zibljem mlajšega brata v zibelki.. Jaz sem zibal,- zibal,, dokler, otrok ni padel iz zibelke».'...« Po Brozovih je podedoval Josip Broz še eno črto v; svojem-značaju in to je humor, zdrav, zagorski hu-
mor. »Ko se je omožila moja sestra,: sem neopazno vzel njen venec in ga obesil na, kokošnjak. Iskali so ga po vsej hiši in so .gana koncu našli. Smejali, so se — toda ne spominjam se, ali sem se na koncu tudi jaz smejal,« je pripovedoval tovariš Tito. Za ma-lèga Jožo so se začela tudi šolska leta. V 'začetku mu je učenje delalo preglavice. Pri dedu- Martinu je» namreč govoril samo- slovensko;-zato mu je hrvatski knjižni jez-jk délai hude težaver Tako je» prvi razred ponavljal, ko pa je medtem obvladal hrvaščino, je postal ..eden izmed, boljših učencev v šoli. Ko je osnovno šolo končal, ga je čakala ista usoda, kakor vsakega' zagorskega otroka — s trebuhom za kruhom.
Nekaj časa je delal pri bratu svoje matere, skopuškemu človeku..» .»Krmil; » sem, mu, « » -se j e ■■ spominjal"» tovariš- Titb: »Vsak dan. 12 krav in--volov. Ujec» mi je obljubil za plačo •• »nove » čevlje in. hrano. ’ Toda ni držal obljube: Najprej mi je vzel moje stare1 škornje, ki so; »imeli lepe golenice in jih: dal popraviti za svojega sina, meni: pa je dal druge, veliko slabše p .« » Ujec jé videl). da je Jože nezadovoljen in mu je rekel, naj kar gre, če misli, da mu bo drugje bolje. Prav tedaj je prišel v Kumrovec sorodnik Brozovih, ■ štabni narednik Juriča. Hotel je pomagati sorodniku Pranju.1 Govoril je Jože, da je natakarski poklic naj lepši. Pod vplivom tega. svojega sorodnika je» Franjo Broz poslal Jožo s 15 leti v Sisak, učit za natakarja. Te obrti se je šel učit v kantino poleg: kasarne 27. domobranskega, polka. Pravzaprav, je bila to lepo urejena gostilna. Toda Joža je- bil kmalu: razočaran. »Tu se nisem ničesar naučil. Bil sem navaden hlapec za vsa dela in delal sem dan m noč. Vrh vsega sem moral zvečer globoko v» noč po opravljenem dnevnem delu postavljati keglje, prestajati na nogah vse, dokler ni zadnji gost odšel.«. Med tem časom, se je Joža, seznanil.z vajenci; ki» so delali, pri ključavničarju Nikoli Karasu. Tl so s trohico posmeha gledali na Jožo, ki se je domislil tudi svojega učitelja iz Kumrovca in zadnjega razgovora z njim. Učitelj mu je svetoval, naj se gre učit za.»mehanika. In tako- se je: Joža- oglasil pri mojstru Karasu».: Ta ga je vprašal, po kaj» je prišel in mu je Joža kratko odgovoril, da ne» želi biti natakar, ampak hoče-postati mehanik: Karaš je spoštoval svoj poklic' in je bil po naravi dobrodušen človek:. Jožov odgovor mu je bil všeč in: še isti dan je Joža pisal v» Kumrovec in razložil očetu svojo željo,. ter:' ga prosil,: da »pride v Sisak. Oče: Franjo je pristal, da njegov sin prestopi v ključavničarsko obrt. Karasovo ključavničarstvo je imelo enega do dva pomočnika-in 3 do 4 vajence im to je bila za tiste čase na Hrvaškem že-velika ključavničarska delavnica. Lela 1908 se je Joži posrečilo prepričati gospodarja, da je treba vzeti še enega vajenca. Ko je Karaš pristal na to, je Joža sporočil domov, naj pride njegov mlajši- brat Stefan. Tako sta; sev skupaj učila rokodel-
stva. Joža je vajensko šolo obiskoval; dvakrat na» teden in ob praznikih od 5. do 7. ure zvečer.
»Ta naša vajenska šola. ni bila slaba,« -se je spominjal tovariš; Tito; »Dajala je široko možnost za učenje. Naj ljubši mi je bil u-čitelj hrvatskega: jezika, neki Despot, visok Hercegovec, strog, nato ravnatelj Havelja..-: Učili smo se- Gorski ■ venec in učitelj Despot me: je večkrat poklical, da sem recitiral»in jaz sem se potrudil, kolikor 'mi je dopuščala-moja kajkavščina ... »• Spočetka Despota nisem posebno maral, ker je bil preveč strog. Vendar pa sem naglo spremenil svoje mnenje o njem. Oženil se je bil z dekletom, ki jo je zelo ljubil, s svojo nekdanjo Učenko. Mlada .žena je po porodu umrla. Hodeč nekoč mimo pokopališča,' sem zagledal svojega učitelja Despota, kako sloni na grobu svoje .žene in joka kakor otrok... Naglo sem se« skril, da me ni opazil in-odtlej sem;»gojil spoštovanje do. njega, Vsa 3 leta ga nisem videl niti-"enkrat,1 da bi; se nasmejal Naš šolski 1 ravnatelj Havelja - je-bil» dobrodušen »Človek. Temu šem nekoč- za 1. april Zagodel neprijetno-'stvar. Učitelji so »Sedeli za katedrom na» starem, črnem stolu. VZel[ Sem tinto in.: z njo pošteno» namazal štol;1 Računal sem,, da» pride in da bo sedel nanj uči--telj:,<;kf ga» nisem posebno maral-.1 Namesto» njega pa.»se »prikaže.rav-• na tel j, in sicer v svetlih hlačah: Od ’»začudenja nisem mogel ode-preti ust. Hotel sem povedati, kaj: sem-napravil, a je bilo že prepozno. Ravnatelj je že sedel na: stolu in ko je vstal,. so se na, svetlih, hlačah že poznali črni*, madeži tinte. Pozneje sem priznal, kaj Sem storil in mu odkritosrčno povedal, za koga sem to pripravil, on pa mi ‘je Vse to-odpustil.fei
Življenje Josipa Broza se je v Sisku pri Karasu odvijalo v delavnici, v šoli in kadar so imeli vajenci kaj prostega časa, so šli vs cirkus ali pa na breg Kolpe in Save,
Joža jé dobil od svojega mojstra samo enkrat zaušnico. Odkar je hodil v vajensko šolo, se je v njem razvila strast za branjen Ptižiral in» bral je vse po vrsti1.;»Toda za ‘branje Í j e ostajalo malo ¡ časa. 12 ur 1 v »delavnici, 2,-krat '.»tedensko».»šola, »svetilka, pa jé smela goreti sarrio,; ■ dokler niso legli. Zato 'j e Joža»,' kateri krat br-al tudi pri delu; Obineki priliki je bral:» glasno» in drugi vajenci so» poslušali. Mojstér Karaš je- neopazno prišel v delavnico; in se» približal Joži za hrbet. Na ne--srečo je v tem trenutku - počil sveder -na: » vrtalnem stroju. - Ka-rasu je šinila kri» v -glavo-»in pri--solili - je' Joži - zaušnico;» Joža j ei. spuštil»: roman in- odšel' iz delav-nicei. Sklenil je» »pobegniti, pa čeprav» »je bil to -zadnji mesec njegovega» letnega Učenja, • Žandar j i pa ‘so pobeglega- Jožo našli-ih ga , privedli v Sisak v zapor. Moj -ster Karaš» je imel dobro srce in je dosegel, da so ga izpustili, da. je lahko dokončal učno dobo in svoje prvo »samostojno delo: železno ograjo za,-stopnišče okrajnega sodišča v Sisku.
V času svojega učenja pri »Karasu, se je- Joža- posebej zbližal sl pomočnikom Šmitom in Ga-šparičem. Šmit jim je govoril, daje» 1. maj delavski »praznik in da morajo vsi skupaj slovesno okra--siti» delavnico. Ko je- Šmit odšel, je prišel Gašparič in ta je vajencem govoril, da še socialdemokrati borijo' zoper' kapitalistično izkoriščanje. Joža. je po njegovem nalogu' zbiral prostovoljne prišpevke.' za Slbbodno riječ', list socialdemokratske Stranke, prodajal delavske' vžigalice ipd.
Leta 1910 je bil Joža proglašen za pomočnika, dobil je spričevalo o končani vajenski šoli, se poslovil od mojstra Karasa in odšel v Zagreb. Že prve dni po vstopu na delo. v -Zagrebu je. postal, član. Zveze kovinarjev in hkrati tudi član socialdemokratske stranke. Tedaj mu je bilo 18 let. Udeležil se je tudi delavskih demonstracij zoper-tedanji, režim, ki so jih organizirali tište . dni. Po kratkem obisku doma' se je»Jkljub krizi odpravili-poiskati drugo delo. Vendar v Ljubljani; ‘kamor se. j e odpravil,' ni imel sreče:- Nato» se: je-v zimi peš odpravil v Trst, a tudi tu», ni dobil» dela in tako se je vrnil domov. Pri: svojcih ni mogel: in» ni hotel dolgo ostati-.' Žato »je odšel znova v Zagreb, kjer je našel?- delo v delavnici1 mojstra» Knausa. Tu » se mu je ponudila priložnost za izpopolnitev: znanja1-. V Knausovi delavnici je delal» okrog»1 4 meseče,' Priglasil: se’ je» tudi svoji;-sindikalni: zvezi. in plačal zaostalo članarino ter za--čel hoditi na» sestanke, V tistih» časih se je socialdemokratska, stranka borila »Zoper draginjo »in čedalje» večje» izdatke za oboroževanje: Strankin vpliv: pa je začel-leta 1911 med delavci padati, posebno zaradi ’ oportunističnega» vodstva. V notranjosti Hrvatske in Slavonija-je prišlo-prvemesece 1911 do »»močnih..-gibanj , »■ delavcev za večje mezde in pravico združevanja. Voditelji stranke so poskušali udušiti to gibanje. V avgustu istega leta je izbruhnil v Zagrebu . generalni štrajk, V tem času so se» borili (proti štavkokg-zom im se udeležili tudi; prvomajskih demonstracij.
Tiste čase so delavci odhajali v večja podjetja Avstrije, Češke, Švice in Nemčije zaradi boljšjh delovnih pogojev, pa tudi iz želje, da.: se. -v- stroki ■ izpopolnijo: Tako se je» odločil tudi Josip; Broz.' Mojster» Karaš ga je razumel in mu i celo -izplačal» ’ celo mezdo do konca--meseca, .-ki ga ni odslužil.
Joža.se je najprej;» zaposlil v» Kamniku, v tovarni kovanih izdelkov (danes Titan), kjer je preživel več- mesecev-‘ Sodeloval je pri1 delu» v» sindikatu »in kot dober»:’-telovadec»-Stopil v Sokola. Nato so morali tovarno »zaradi bankrota družbe,t -kiS j e. bila-lastnik.» tovarne,'zapreti. Glavni poslovodja je priporočil»-■ Josipu Brozu iri »še •' 50.-drugim delavcem, naj gredo -na» češko v Jince Čen-kov, Tam so jih hoteli uporabiti za- stavkokaze proti stavkajočim delavcem, a so se1 pridružili stav-, kaj očim in tako je morala u-prava popustiti, zahtevam delavcev. Mlad in radoveden ter že-(Nadaljesvanje na 15. strani)
Ob letošnjem rudarskem prazniku
Letošnji rudarski praznik in praznik občine Hrastnik 3. julij bomo med drugim proslavili tudi z odkritjem spominske plošče na stanovanju rudarja Franca Mlakarja in njegove žene — komunistov v stari rudarski koloniji, na hiši št. 26.
V tem stanovanju se je v letih 1932—1941 snovalo in odločalo o mnogih revoluieonarnih akcijah takratnih rudarjev, za pravičnejše in boljše življenje, zato to stanovanje v resnici zasluži trajnejše obeležje in spomin. Tu se je snovala. gladovna stavka in 'vse številne revolucionarne ' akcije
proti izkoriščanju, proti vojni, proti iašizmu, proti draginji in za pravičnejši družbeni red — socializem.
V te namene so se v Mlakarjevem stanovanju zbirali ilegalno, ne samo komunisti iz Hrastnika, ampak tudi iz drugih krajev. Pogosto je sem prihajala Lidija Šentjurc, ki je na ta način obdržala stike z delavskim gibanjem v Hrastniku. Prihajali pa so tudi drugi vidnejši komunisti iz Slovenije, med njimi Sergej Kraigher, Slavko Šlander, Franc Leskošek, Tomo Brejc in tudi drugi, V tem stanovanju se je
leta 1937 snovalo tudi ENOTNO FRONTO DELOVNIH LJUDI v Hrastniku, ki je na to nastopalo s- svojimi kandidati na volitvah.
Komunist Franc Mlakar je bil tudi večkrat izvoljeni delavski zaupnik, ki je bil zaradi doslednosti v borbi za delavske pravice tudi splošno spoštovan med rudarji. Taki so bili tudi ostali tovariši, ki so. se ilegalno zbirali v njegovem stanovanju. O tem priča tudi dejstvo, da so v tej koloniji mnogi vedeli kdo in zakaj se pri Mlakarju zbira, vendar je to ostalo prikrito buržoazni policiji, kar priča tudi o politič-
ni zavednosti stanovalcev te kolonije.
Žal večina hrastniskih komunistov, ki šo se takrat sestajali pri Mlakarju, ni več med živimi — padli- so v borbi s fašisti-ali pa so bili ubiti ■ v fašističnih taboriščih, med njimi'tudi sam MlakarK Jagodič in še drugi.
• O spominih na sestankih pri Mlakarju bo pri odkritju plošče govorila tov. LIDIJA ŠENTJURC, dne 2. julija 1980 ob 18. uri.
Komisija za zgodovinopisje Hrastnik
Edi Gorenšek, strojnik predsednik DS TOZD 2

si
HB
¡¡¡11
mm
H ni—I itlilfii
\
Marjeta Petan, rojena 3. 1. 1948 — referent prodaje namestnica predsednika DS DO
	
Ljubo Cakič, rojen 4. 10. 1934 — rezalec na horizontalni žagi predsednik DS TOZD 1
Boris Šentjurc, rojen 4. 2. 1951 — referent za uvoz predsednik DSSS
Predstavljamo vam predsednike delavskih svetov
Rudi Kirhmajer I, rojen 11. 7. 1929 — vodja oljnih in butanskih naprav
predsednik DS DO
Magda Perpar, _rojena 26. 10. 1941 — stekloslikar predsednik DS TOZD 3
Jože Ržek, rojen 26. 10. 1941 — vodja remontne delavnice predsednik DS TOZD 4
Anton Verač, rojen 29. 4. 1943 — vodja zidarsko-šamoterske delavnice
predsednik delavskega sveta TOZD 5

naših 50 let
Godba na pihala DPD Svoboda II
Jubilejni koncert ob 50 - letnici delovanja steklarske godbe na pihala Svobode II Hrastnik
v soboto, 28. 6. 1980 s pričetkom ob 19. uri v kinodvorani delavskega doma Hrastnik
Pokrovitelj: Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov DO Steklarne Hrastnik
PROGRAM:
1. Armija mira	konc. kor.	V. Slavnik
2. Roparska pat rola	uvertura .	Fr. V. Suppe
3. Vesela dežela	venček Slov.	Učakar Dlesk
4. Verdijana	oper. melodije	Verdi štole
5. Iž srca mi pesmi lete	serenada	F. Schubert
	odmor	
6. Dixie— kralj	dixie (kori	V. Leffler
7. Tam kjer izvira Volga	ruske melodije	H. Kolditz
8. Serenada v mesečini	serenada	. G. Miller
9. Original lender	iendler ..	
10. Granada	španska fant.	A. Lara
11. Pod zvezdnatim praporom	konc. koračnica	. J. F. Sousa
		Dirigent: Vili Zaletel
50 LET AMATERSKE GLASBENE KULTURE
Kulturni'amaterizem se je pričel razvijati v steklarskem kolektivu že leta 1906, v času, ko so bili ustanovljeni napredni sindikati. DelavSki razred je začutil potrebo po kulturnem delu in se tako pričel usposabljati poleg političnega izobraževanja še kulturno. Že v letu 1908 je ustanovil prvi pevski zbor.
Po končani 1. svetovni vojni sp bili ponovno ustanovljeni napredni sindikati in v okviru le-teh je ponovno bilo ustanovljeno kulturno življenje. Poleg pevskega zbora je pričel z delom tudi tamburaški zbor in organizirana so bila različna predavanja. Steklarji, zlasti mlajši so razmišljali o ustanovitvi lastpega kulturnega društva. Tako so s pomočjo sindikata v letu 1923 u-stanovili prvo delavsko kulturno društvo »Svoboda«. Z ustanovitvijo »Svobode« je pristopilo k društvu vse napredno delavstvo in je poleg pevskega zbora in tamburašev še telovadni odsek, knjižnico in dramski odsek." Prvi odbor Svobode je vodil Jože Koz-
Zlati jubilej - 50-letnico obstoja in delovanja praznuje v letošnjem letu steklarska godba, ki deluje v okviru DPD Svobode II Hrastnik in v sklopu Temeljne kulturne skupnosti Hrastnik.
Prehojena pot v širjenju slovenske in jugoslovanske pa tudi glasbene kulture na sploh, ni bila lahka, vedno pa so godbeniki i-meli oporo v članih delovnega kolektiva, ki jih je moralho pa 'tudi materialno podpiral in tako dokazoval,-da smo drug drugemu potrebni. Tako bo ostalo tudi v bodoče! Prav zaradi tega pa je potrebno imeti v mislih vedno tudi dolžnosti godbe, da se v kadrovskem pogledu ustrezno pomlajuje in si stem ohranja možnost za svoj nadaljnji obstoj in za širjenje kulturnega poslanstva med hrastniškimi in slovenskimi delavci in občani.
Poleg te dolžnosti in ustrezne kvalitete pa naj bo kolektiv godbe enotna in kulturno ter družbenopolitična trdna skupina,, ki bo v naši samoupravni socialistični družbi širila našo kulturo, tako kot so jo širile godbe med borci v NOB.
Priznanja in pohvale, ki jih je prejel kolektiv naše godbe pa nam med ostalim povedo, da je bilo v dosedanje delo vloženega mnogo truda in samoodpovedp-vanja, kar sta pogoja, in garancija za uspešno delo tudi v prihodnje,
V posebno čast mi je, da lahko v imenu kolektiva in v svojem imenu izrazim našim godbenikom iskrene čestitke in najboljše želje ob praznovanju tako visokega in pomembnega" jubileja. Za ves trud in delo pri dosedanjem širjenju glasbene kulture hvala, z željo, da bo v prihodnje delo še uspešnejše!
Direktor DO
Brane Milinovič, dipl. prav.
mus, Franc Vračun, Alojz Kel-ner, Franc Beutl, Franc Gačnik, Karl Saurič, Martin Pleifer in še drugi. Že navedeni odseki so ves čas aktivno delali. V tem obdobju kulturnega poleta obstoječih sekcij se je med delavci Steklarne pojavila ideja ustanoviti še godbo na pihala. Imenovan je bil pripravljalni odbor in tudi sindikat je pomagal pri u-stanovitvi ter takoj pristopil k delu. Med delavci so se zbirali podpisi, kdo želi pomagati pri u-stanovitvi in s tem tudi prispevati denarni delež pri nabavi instrumentov. Že v letu 1930 smo zbrali toliko podpisov s prostovoljnimi denarnimi prispevki, da je pripravljalni odbor pričel iskati stare instrumente. V časopisih so' zasledili ponudbo o prodaji starih instrumentov o razpuščeni godbi v Mariboru. S ponudnikom so se povezali in napravili Kupno pogodbo. Za prodajo je bil pooblaščen kapelnik razpuščene godbe v Mariboru tov. Jože Petrovič. Ker denarja za nakup instrumentov ustanovitelji niso i-
Ob jubileju, kot ga praznuje godba na pihala Svobode II, bi se želel vključiti z nekaj vrsticami. Visoki jubilej, ki ga godba praznuje in stalno aktivno delo pričata o stalni pripravljenosti in angažiranosti članov.
Delovanje godbe se je v teh letih navezalo tudi na sodelovanje s sindikatom, ki je bil po svojih možnostih vedno pripravljen priskočiti na pomoč, pa tudi naša delovna organizacija je skozi vsa ta leta spremljala razvoj te oblike kulturne dejavnosti naših delavcev. Pa kako tudi ne bi: po delu v tovarni, V težkih delovnih pogojih, potrebuje delavec tudi razvedrilo, kulturno življenje. Vsi skupaj ši verjetno želimo in opažamo, da je v teh letih premalo novih članov godbe, premalo mladih, Da bi jih v večjem številu pritegnili v to obliko kulturnega udejstvovanja, saj nenazadnje mnogi obiskujejo tudi glasbeno šolo, bi bilo potrebno tesno sodelovanje in angažiranje vseh tistih dejavnikov, ki delujejo na področju kulture, pa tudi vzgoje mladih. Priznanje za njihovo delo in spodbudo pa da--jemo godbenikom tudi mi sami z udeležbo na njihovih koncertih, ki jih prirejajo. Godba na pihala je -bila vseskozi prisotna na številnih kulturnih prireditvah v okviru naše občine, pa tudi naše delovne organizacije. Vedno so tu, vedno pripravljeni na- sodelovanje. :
Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Steklarne Hrastnik se kot pokrovitelj jubi-. leja steklarske godbe pridružuje' čestitkam ob; 50-letnici obstoja z željo po novih uspehih, bogatem nadaljnjem delu in sodelovanju.
Predsednik IOK OOS DO Janez Ciglar
meli, so s pomočjo sindikata in obratnega zaupnika iskali kredit pri lastniku tovarne-Viliju in Rihardu Ablu. V tem času je vladala svetovna gospodarska kriza, zato delavci niso delali vseh delovnih dni v mesecu, ker je bil skrajšan delovni čas na 8 do 12 delovnih dni na mesec. V tem težkem času, ko ni bilo zaslužka niti za hrano, so bili ustanovitelji že od tako majhne plače pripravljeni odstopiti del plače za nabavo instrumentov.
Na intervencijo sindikata in obratnega zaupnika pri lastniku tovarne Ablu so uspeli, da je pristal na kreditiranje pri nakupu instrumentov s tem pogojem, da se mu dostavi spisek ustanoviteljev, katerim bo mesečno odtegoval obroke od plače, dokler ne bo kredit vrnjen v celoti. Tako smo uspeli nabaviti instrumente. Vrednost instrumentov se je razdelila na vse ustanovitelje v enakem znesku, ki se je pozneje odtegoval od plače. S tem so dokazali predanost in ljubezen do kulturnega napredka' delavskega razreda. Z nabavo instrumentov je prišel iz Maribora tudi kapelnik Jože Petrovič, ki je bil pripravljen prevzeti učenje mladih godbenikov. Izveden ' je bil ustanovni občni zbor pod o-kriljem sindikata in godba je dobila naziv »Steklarska godba na pihala Hrastnik«. S tem dnem se je pričelo tudi intenzivno učenje. Med ustanovitelji je bilo nekaj tovarišev, ki so se že prej učili pri rudarski godbi, kar se je pozitivno odražalo pri učenju ostalih članov, da so hitreje napredovali. Že po šestih mesecih učenja je godba nastopila na prvem promenadnem koncertu v steklarski koloniji z dvema ali tremi lahkimi skladbami koračnice in valčkom. Ta nastop je moralno vplival, na vse godbenike in tudi na ostale ljubitelje glasbe, ki so pristopili h godbi in s članarino prispevali k nadaljnjemu napredku.
Naj navedem nekaj imen u-stanovnih Članov: Jože Grum, . Jože Jager, Leopold Jager, Ludvik Učesanek, Jože Hafner, Franc Lipovšek, Miha Komat, Jože O-bermajer, Viki Strašnik, Jože Kmetič, Edi Kmetič, Vili Kmetič, Viktor Maurer, Vili Maurer, Anton Čepin, Nadko Blakar, Jpže Kastelic; Alojz Gračner, Miha Kmetič, Anton Laneger, Fric Smrekar in kot najmlajši takoj ob ustanovitvi na željo, očeta: Jože Milbauer, ki je vložil svoj delež tudi k nabavi instrumentov.
Ker za nadaljnji razvoj godbe ni bilo dovolj finančnih, sredstev samo od članarine, je godbi uspelo s pomočjo sindikata pridobiti celoten delovni kolektiv za podporne člane s tem, da v primeru smrti podpornega člana ali ožjega svojca godba nudi brezplačno igranje na pogrebu, če vsak član delovnega kolektiva prispeva za godbo dinar ali dva. Ta predlog je kolektiv sprejel, izdelan je bil »Pravilnik o upravljanju, lokalnega godbenega fonda«. S tem je bila finančna pomoč zagotovljena: za nabavo notnega arhiva; popravilo in nabavo
novih instrumentov, pisanje not in strokovne literature, predvsem pa za igranje na pogrebih. Nekaj podpornih članov smo dobili tudi v kolektivu kemične tovarne, šele . po končani drugi svetovni vojni pa je v letu 1953 pristopil k podpornemu članstvu celoten kolektiv kemične tovarne.
Takoj po ustanovitvi so se pričeli pridno učiti, saj so imeli vaje trikrat do štirikrat na teden. Prvi kapelnik je ostal pri godbi le nekaj mesecev, nato je društvo moralo poiskati kapelnika. Kapelnik je za Petrovičem postal izkušeni godbenik in dirigent Kolenc iz Trbovelj. Imel je vidne uspehe pri nadaljnjem delu godbe; toda učil ni dolgo, ker je moral godbo zapustiti zaradi težke bolezni. Na njegovo mesto je potem stopil Peter Ignjatev, ki je sodeloval pri gasilskem plesnem orkestru kot klavirist. Tako Kolenc kot tudi Ignjatev sta se trudila dvigniti godbeni kader na določeno kulturno višino, kar jima je tudi uspelo, saj je bilo med godbeniki toliko volje, da je društvo hitro napredovalo. Godba je že v prvih letih nastopala na Festivalu v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Igrali so na raznih delavskih prireditvah doma in izven okraja, sodelovali na Zletu svobod v Celju leta 1935, kjer se je pokazala enotnost delavskega razreda cele Slovenije in izven meja, kar je imelo za posledico razpust delavsko kulturnih društev »Svoboda«. Godba je v tem času še naprej aktivno delovala, aktivno članstvo se je pomladilo z novimi kadri.
V letu 1938 je imelo društvo že toliko prihrankov, da je z lastnimi sredstvi nabavilo nove instrumente neposredno iž češke tovarne Lidel, stare pa je: uporabilo za učence. Že leta 1939 Se je -godba vključila v tekmovanje amaterskih godb na pihala Slovenije v Kranju. Vključila sé je kot mlada godba v tretjo težavnostno skupino, ter dosegla velik uspeh s tem, da je ocenjevalna komisija na podlagi pohvalne izvedbe našo godbo prestavila v drugo težavnostno skupino, za kar jé dobila lepo priznanje z diplomp, ki poleg ostalih priznanj in diplom krasi godbeni lokal. Prve godbene uniforme so si godbeniki nabavili z lastnimi sredstvi.
Pod vodstvom Ignjateva je godba nastopala na revirskih festivalih z velikim uspehom, toda tudi Ignjatev je moral godbo zapustiti zaradi tehničnih ovir. Nekaj časa je potem vodil kapelo naš Avgust Krajšek. Zaradi nastopa novega službenega mesta v Celju je tudi on zapustil našo godbo. Nato je bil za kapelnika postavljen Ustanovni član Leopoled Jager, ki je z uspehom vodil godbo do okupacije leta 1941. V marcu leta 1941 je godba sodelovala tudi na protestnem zborovanju hrastniškega delavstva; ob pristopu Jugoslavije k 'trojnemu paktu. Kmalu po okupaciji leta 1942 je Leopold Jager odšel , na novo službeno mesto v Rogaško Slatino, Zato da bi se umaknil Nemcem pred mobilizacijo.'Godbo je nadalje vodil član Oto Pap. Nekateri godbeniki so
Ob jubileju
bili mobilizirani v nemško vojsko, nekateri pa so se ; Vključili v NOV. Instrumente in arhiv pa je pred okupatorjem skril Miha Komat, dolgoletni blagajnik godbenega društva. Njemu gré vsa zasluga za ohranitev, društvenega inventarja in instrumentov.
Takoj po osvoboditvi se godba še ni bila v stanju formirati, zato so bili instrumenti posojeni Rudarski godbi. Naši godbeniki so se pričeli .vračati iz NOV šele pozneje, nekaj pa se jih ni .več vrnilo, tako da je bila godba ponovno formirana v letu 1947. Med novimi člani je bilo precej mladih, ki so obiskovali glasbeno šolo, tako je godba zopet štela nad 30 aktivnih članov. Vključila se je v tekmovanje godb na pihala v Celju in sodelovala na raznih družbenih prireditvah v Hrastniku in izven njega. Ker v tem času še niso bila ustanovljena samostojna kulturna društva, je godba sodelovala pod okriljem sindikalnega kulturno-umetni-škega društva »Jože Just«, do ponovne ustanovitve društev Svobod, ki so bile ustanovljene na kongresu Zveze delavskih prosvetnih društev Svoboda v Trbovljah 23. 8. 1952. Od tega časa dalje je godba delovala v okviru Svobode II Hrastnik, ki v njenem okrilju še danes deluje.
Ko je v letu 1951 Oto Papp, takratni kapelnik na lastno željo prenehal vaditi' godbo, se je sestal odbor, ki je določil, da si kapelnika izbero iz svoj ih vrst.
Takratni odbor: Jože Kastelic, Vili Petrič, Robert Košler, Franc Žibret so sklenili, da naj godbo vodi član godbe Vili Zaletel. Smatrali so, da ima največ znanja na glasbenem področju in o-Stalih sposobnosti vodenja. Vili Zaletel je bil takrat tudi član zabavnega orkestra, ki je deloval pod okriljem godbe.
Vseskozi se je godba srečevala z različnimi težavami. Predvsem je bilo potrebno zbrati sredstva za nakup notnega materiala, oblek in instrumentov. Godbeniki so si finančno pomagali tako, da so organizirali vrtne veselice in vinske trgatve. Marsikdo se bo še spominjal trgatve z veselico v bivšem gasilskerrf domu in sedanji samopostrežni trgovini. Dobiček so namenjali za nakup instrumentov. Godbeniki dolgo nišo imeli uniform. Pri proslavi 20. obletnice so bili godbeniki o-premljeni le s kapami
V letu 1958 je godba dobila od kolektiva steklarne nove instrumente češke firme Lignatane ter nove uniforme. Tako je bila godba naj lepše nagrajena za svoje
delo, kar je bil še povod več. za dobro pripravo na 100. obletnico Steklarne Hrastnik v letu 1960. Godba je imela tudi težave, kako dobiti primeren prostor za vadbo. Do leta 1966 je vadila v prostoru poleg bivše menze. Ta prostor je bil neprimeren zaradi cestnega hrupa, premajhen prostor, v katerem je bil mrčes in miši, ki jih nismo mogli pregnati in so pridno uničevale notni arhiv. Dolgoletna želja po gradnji novega godbenega doma se je uresničila v letu 1963. Na pobudo UO godbe in direktorja tovarne Jožeta Planška so upravni organi steklarne sprejeli sklep o izgradnji doma. Želja godbe je bila uresničena v letu 1966, ko se je končno vselila v nove prostore. Kot v preteklosti je godba tudi pozneje razvijala še zabavno zvrst glasbe. Po razpadu zabavnega orkestra v Hrastniku, ki ga je vodil ing. Srečko Klenovšek, ga je pri godbi ponovno ustanovil Miie Počuč. Orkester je gostoval v Straži, Hrastniku in bližnji okolici.
Godba na pihala goji 1 zvrst glasbe, namenjene predvsem za proslave, jubileje ter ostale javne prireditve. Tako godba vsako leto sodeluje na vseh proslavah državnih in republiških praznikov, za občinstvo pa priredi pet
do sedem promenadnih koncertov, ki jih odigra po krajevnih skupnostih ter en samostojni koncert v dvorani.
Godba tesno sodeluje tudi z rudarsko godbo. Že pred leti so se dogovorili, da bodo pomembnejše akcije izvedli skupaj.. Tako so skupno zastopali Hrastnik na republiškem tekmovanju pihalnih godb Slovenije. Tekmovanje, ki je zajemalo 54 slovenskih godb, je bilo v Artičah pri Brežicah in Rogaški Slatini.
Na področnem tekmovanju v Artičah smo zasedli 1. mesto v prvi težavnostni skupini,' v finalnem srečanju v Rogaški Slatini pa zasedli za Hrastničane 2. mesto in si s tem priborili srebrno odličje. Na tem tekmovanju so uvideli, da le skupaj nekaj pomenijo'in lahko nekaj dosežejo.
Tako tesne vezi bodo ohranjali tudi v bodoče in si vseskozi prizadevali'za ohranjanje in razvijanje te zvrsti glasbe in kulturnega udejstvovanja, ki so ji v naši sredini posvetili že celih 50 let.
Jože Kastelic Karl Dragar
SLIKOVNI ZAPIS - IZ NAŠIH AKTIVNOSTI
Pestra je aktivnost godbe na pihala Svobode II skozi njenih 50 let. Te slike ponazarjajo le nekaj drobcev iz njenega življenja.
Godbi zelo veliko pomeni da ima primeren prostor za svojo dejavnost. Na sliki: tedanji direktor Steklarne Jože Klanjšek otvarja godbeni dom
Komisija za sestavo programa pregleduje notni material. Na sliki: Vili Zaletel, Jože Kastelic, Jože Barič in Franc Zibert.
Ustanovitelj steklarske godbe na pihala tovariš Jože Petrovič.
Vili Zaletel vodi našo godbo na pihala že od leta 1952 dalje
Godba na pihala ob svojem jubileju, ki ga je obeležila leta 1975 —
45 let obstoja.
- Poleg tradicionalne pihalne glasbe so se godbeniki ukvarjali tudi z zabavno glasbo. Tako je-nastal ansambel Melodija, za tiste čase zelo popularen, in je nastopal širom po Sloveniji. Od leve proti desni ' so ha sliki: Slavko Grum, Peter-Ignatijev, Adolf Milbauer, Rajko Miler, Vili Zaletel ■— sedanji kapelnik, Jože Milbauer, Jože Perci, Vili Petrič in Viktor Blaško.
Člani steklarske godbe v jubilejnem letu:
1.	Vili Zaletel, dirigent, steklarski upokojenec, 47 let član godbe na pihala
2.	Adolf Šrenk, igra na klarinet, steklar, član godbe 28 let
3.	Egon Kirbiš, klarinet, član 26 let, obratni ključavničar
4.	Jože Milbauer, klarinet, član 49 let, steklarski upokojenec
5. Karl Dragar, klarinet, -član 23 let, inž. ■— vodja TOZD 4
6.	Jože Rugelj, klarinet, član 28 let, izmenski vodja
7.	Edmund Gec, klarinet, član 29 let, steklar
8.	Marjan Miklič, klarinet,'član 14 let, izmenski vodja
9.	Franc Drolc, krilnica, član 30 let, steklar
10.	Rado Kališnik, krilnica; član 20 let, steklar
11.	Viktor Blažko, krilnica, član 45 let, steklarski upokojenec
12.	Jože Kastelic, krilnica, član 50 let, upokojenec
13.	Bruno Rački, krilnica, član 8 let, strojni tehnik
14.	Anton Lipar, tromba, član 26 let, izmenski vodja
15.	Erih, Seničar, tromba, član 30 let, elektrikar
16.	Adolf Barič, tromba, član 20 let, normirec
17.	Jože Stoklasa, korno, član 42 let, steklarski upokojenec
18.	Jože Leskovšek, tenor, član 29 let, steklar
19.	Stane Pušnik, tenor, član 40 let, steklarski upokojenec
20.	Robert Košler,. bariton, član 48 let, steklarski upokojenec
21.	Milan Kaluder, trombon, član 21 let, skladiščnik modelov
22.	Stane Kuhar, trombon, član 26 let, strojnik — vodja . stroja
23.	Jože Grum, bas član 14 let, steklar
24.	Ludvik Kranjc, bas, član 26 let, nočni čuvaj
25.	Slavko Kunšek, bas, član. 49 let, Steklarski upokojenec
26.	Pavel Frankovič, bas, član 30 let, steklarski upokojenec
27.	Franc Zibert, boben, član 30 let, steklarski upokojenec
28.	Vili Petrič, činele, član 42 let, vodja kiko delavnice
29.	Darko Stoklasa, mali boben, član 10 let, inštrumentarec
30.	Friderik Felicijan, mali boben, član 2 leti, voznik viličarja.
Jože Leskovšek, predsednik godbe
Eno izmed številnih gostovanj je bilo tudi sodelovanje ob obletnici otvoritve steklarne< v Paračinu. Na sliki: ob povratku iz Pafači-na so se godbeniki ustavili tudi v Beogradu, kjer so obiskali grob neznanega junaka na Avali.
22. julij Dan vstaje slovenskega naroda praznujemo tudi kot praznik steklarjev. Na teh proslavah v Gorah s svojim programom redno sodeluje tudi naša godba
Karl Dragar, ing., tajnik godbe
	llllplp
	
	
	
	m
	M
	■
	■
i B 1 m 1 1 B ¡	I '?
Slavko Kunšek, gospodar
Vaja v godbenem domu
Zelo plodno in tesno sodelujeta tudi obe godbi v Hrastniku: Rudarska godba in steklarska godba. Na povabilo Rudarske godbe so člani naše godbe obiskali in si ogledali jamo Ojstro.
PETEROBOJ 1980
Skromno, vendar prisrčno. Največ uspeha domačinom - 14. srečanje prihodnje leto v Žalcu.
'Od zadnjega srečanja dolgoletnih, prijateljev, športnikov,'ki jim tekmovalni dosežki že zdavnaj niso več osnovno vodilo, ampak jim gre predvsem za utrjevanje starih in navezovanje novih poznanstev, je minilo le dobrih 9
Rokometaši so kljub dobri igri končali na dnu.
mesecev. Pa vendar je to čas,. v katerem se je-za hip ustavilo kodo zgodovine in razvoja človeštva. Trinajsto srečanje železar-jev, guinarjev, kovinarjev, kemikov in steklarjev bo za vedno o-stalo zapisano pod simbolom nesrečne ¡številke. Prvič -v teh letih smo se sešit z neizmerno bolečino v, srcih, zavedajoč se, -da :med nami ni;več. človeka: tvorca vsega naprednega, največjega iborca za mir in enakopravnost, ¡očeta neuvrščenosti, našega lj ubij enega ..predsednika — maršala Tita. Besede so bile brezpredmetne, nepotrebne in odvečne. Enominutni .molk, posvečen nje-,
S H 1



lllegps
wm
Odbojkarji so tudi tokrat osvojili »svoje mesto«..
govemu delu .in priznanju se je sprevrgel v spontan dokaz trdnosti nadaljevanja' njegove poti. Zato so ,bile te'igre izraz bratstva in enotnosti, ljubezni, in spoštovanja, prisrčnosti in tovarištva. Bile so igre Titovih vojakov, .odločnih zagovornikov njegove misli, borcev za uresničevanje njegovih idej v vsakdanjem utripu in razvoj samoupravne neodvisne Jugoslavije.
Naključje je hotelo, da je bilo to srečanj e| v gorenj ski metropoli, mestu, kjer je bil pred 30 leti (7. januarja 1950) izvoljen prvi delavski svet v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji kot najvišji organ demokratične oblike vodenja .in odločanja delavcev --- delavskega samoupravljanja.
•': Prvič pa še j e žal tudi primerilo, da so bile igre. okrnjene, brez petega udeleženca -— predstavnikov Donita, čigar odsotnosti Jj e yse prej kot dovolj argumentirana. Zares škoda, nekorekten odnos si niso zaslužili prisotni -in še manj organizatorji-,, k-i jim je treba za njihov trud in , delo ¡izkazati vse priznanje.
• Čeprav rezultati niso pomembr ni,, pa je vendarle potrebno spre-, govoriti besedo, dve o dosežkih in deležu naših predstavnikov na
13.	peteroboju — športnih igrah železarj ev, gumarj ev, .kovinarj ev, kemikov -in steklarjev. ’ Sami rezultati so odraz stanja in aktivnosti . rekreacije v naši delovni organizaciji. Tiste panoge, katerih kontinuiteta dela je izkazana
Poraz v prvi tekmi je nogometaše stal prvega mesta.
skozi vse leto, so tudi na teh i-grah dosegle visoke uvrstitve in dobre rezultate:. Nekatere, kot denimo odbojka,šah in rokomet, pa so jasen odraz aktivnosti. Zato tudi če gre zgolj za množičnost, naj bo udeležba vsaj v določenih mejah opravičljiva.
Večji in 'po mnenju pisca tudi pomembnejši pa . je delež naših 'predstavnikov pri utrjevanju e--tičnih načel sodelovanja na; takšnih prireditvah. V tem odnosu so .bili .naši predstavniki dobri emi-.šarji „Sodelovanja in nadaljnjega -razvoja iger kot:potrditev pravilne ^usmerjenosti in upravičenosti le-teh. :
Igre so tako kot doslej potekale v osmih ' tekmovalnih panogah, kjer .so .se rezultati moških šteli za- skupno uvrstitev. Ženske pa so se pomerile v štirih panogah, kjer pa skupni seštevek ni vplival na razvrstitev ekip.
REZULTATE MOŠKI:
Mali nogomet Sava : Steklarna 6:4 Steklarna ¡Ferralit 11:3 Železarna : Steklarna 5:8
1.	Sava -6 točk
2.	Steklarna 4 točke
3.	Železarna 2 točki • •
4.	Ferralit 0 točk
Rokomet
Železarna : Steklarna 20:18 Ferralit : Steklarna 32:23 Steklarna..: Sava 17:24
1.	Sava 6 točk
2.	Železarna 4 točke
3.	Ferralit 2 točki
4.	Steklarna 0 točk
Odbojka.
Steklarna ¡ Železarna 0:2 Steklarna,: Sava , 0:2 Ferralit ¡'Steklarna 2:0
1.	Železarna 6 točk
2.	Sava 4 točke ,
3.	Ferralit .2; točki
4.	Steklarna 0 točk
Ribiči „so še po tekmovanju
Namizni tenis Sava,;. Steklarna 5:0 Steklarna : Železarna 1:5 Ferralit ¡ Steklarna .0:5'
1.	Železarna 6 točk
2.	Sava 4 točke
3.	Steklarna 2 točki
4.	Ferralit 0 točk ,
Šah
Steklarna : Železarna 0:4 Ferralit: Steklarna 4:0 Steklarna : Sava 1:3
1.	Sava 9 točk
2.	Železarna 9 točk ...
3.	Ferralit 5: točk |
4.	Steklarna 1 točka „
Kegljanje.
1.	Sava 2.610
2.	Steklarna 2.594
3.	Železarna 2.540
4.	Ferralit 2.249 '
Ribolov
1. Sava 1.930 točk (ulov)
2- Železarna 1.575.Točk
3.	Steklarna 1.340 točk
4.	Ferralit 20 točk
Streljanje
1.	Steklarna 666 krogov
2.	Ferralit 666 krogov
3.	Sava 640 krogov
4.	Železarna 484 krogov
REZULTATI — ŽENSKE Namizni tenis ■
1.	Sava
2.	Ferralit
3.	Železarna
(Steklarna-ni sodelovala) Kegljanje 1. Steklarna 1.520 '2. Sava 1.518
3.	Železarna 1.472
4.	Ferralit 1.165 Pikado
1.	Sava 1.440 krogov
2.	Ferralit 1.380 krogov
3.	Steklarna 860 krogov (Železarna ni sodelovala) Streljanje
1.	Steklarna 460 krogov
2.	Sava 422 krogov
3.	Ferralit 390 krogov
4.	Železarna 179 krogov
KONČNI VRSTNI RED PETEROBOJA ’80
1.	Sava Kranj 28 točk
2.	Železarna Jesenice 22 točk
»demonstrirali« dolžino in veličino ulova.
3.	Steklarna Hrastnik 17 točk 4: Ferralit Žalec 13 točk
Vrstni red ženskih ekip
1.	Sava Kranj 14 točk
2.	Steklarna Hrastnik 10 točk
3.	Ferralit Žalec 9 točk
4.	Železarna Jesenice 5 točk
Na prehodni pokal,. živopisano majoliko, bo po teh igrah vpisano še ■ eno ime. Poleg . Železarne (1977 in 1978) in Steklarne (1979) bo na njem . tudi ime Save,.: v.¡ čigar posesti bo ta trofeja najmanj leto dni.
POKAL JANEZA JENKA — FAIR PLAY
V uradnem sporočilu je,bilo rečeno :-;.i »Letos, prvič podeljujemp pokal Janeza Jenka: v spomin na dolgoletnega (preminulega) vodjo ekipe Jeseni©.'. Organizatorji .in udeleženci so se enotno dogovorili, da pokal , fair play ■¡preimenujemo v spomin nanj. Vodstvo tekmovanja ih tekmovalna komisija sta soglasno Sklenila, da ta pokal na letošnjem peteroboju „pripade ekipi. Ferralita iz Žabca.«
(Nadaljevanje na 14. stranij
OBISK HANNOVERSKEGA SEJMA 1900
UVOD
Hannoverski sejem je velika prireditev v svetovnem merilu. Tu se srečujejo poslovili ljudje vsega sveta, tu se čuti1 utrip razvoja velikih proizvajalcev različnih izdelkov in opreme. Steklarna Hrast-
nik spremlja ta sejem že vrsto let, saj predstavlja le-ta vsakoletno primerjavo našega razvoja z razvojem drugih proizvajalcev 'razsvetljave. O rezultatih, letošnje primerjave pozneje, uvodoma le glavna ugotovitev: drugi proizva-
Slika 2
jalci razsvetljave..... (zastopani rna Hannoverskem sejmu) nas prehite-; vajo predvsem: v. konceptu pošlo-, vanja.
A) Splošno
1. Na področju razsvetljave so bili 'prisotni -pomembnejši proizvajalci iz različnih držav. Tu je bilo moč videti cel spekter razsvetljave: -
a)	tulpice, plafonjere itd. ~ kot ppl-fabrikati (Herner, Bauling), (1)
b)	kompletna svetila, znotraj šr-rokega programa, ki skuša zado-. voljiti različne okuse (med njimi naši kupci -4 Hüdstadt, Honsel, ESTG); včasih tudi tehnično u-smerjen program (naši kupci.— Zimmermann, Lindner), (2)
c)	rafinirane programe svetil srednjega razreda (npr. Limburg),
(3)
d)	programe višjega ali visokega razreda, ki pa so dragi in ekskluzivni (npr. Putzier, Kalmar, Ve-Art), (4)
Slika 5
i e) svetila, ki so večji dèl ne-ste-.klena,, a so sicer izdelek vrhunskih proizvajalcev in oblikovalcev; omembe vredna je tu nova smer oblikovanja High-Tech (High Stylé H Technology),; ki je sicer pravkar, prišla iz ZDA (npr. ERC.O — Masterube System). '
2.	Za nas so .zanimivi predvsem razstavljalci pod a, b, c Značilnosti so naslednje:
aj nobenih senzacij, ampak kontinuiteta v preteklosti’ .začrtanih programov, •-
b)	intenzivna iskanja v obliki, dekoriranju in tehnologiji — vse v smeri dražjih izdelkov, - '
c)	usmeritev je še vedno v prodajo končnega izdelka, gotovega svetila.
B) Posebnosti
1.	Izredno . je, razširjeno področje; imitiranja pihanja v kovinsko mrežo (imitacija .z dekoriranjem) ; v obliki m dekoraciji je zelo.; raznoliko, tudi posebej prirejeno zà lahko dekoriranjé.' (5)
Slika 4
2.	Paleta visečih svetil — lepe-oblike in kombinacije dekoriranja (npr. bela mat barva,-}-, prozorno
9b& Putzler ali Ve-Artj...
3.	Razčlenjeno področje stekle-nih podstavkov za > svetila — od barvnih, mehurčastih in drugih izvedb. (6)
4.	Rovirosa dekor —- različne izvedbe dekorja na različne oblike svetlobnih teles. (7)
5.	Zanimiva varianta dekoracije in strukture (Hustadt) — po sistemu steklenic 106 in obročkanja z belo mat barvo. (8)
C) Povzetek
1. Naš program razsvetljave — za domače in tuje tržišče obsega pol proizvode. Po ogledu naših inozemskih kupcev na sejmu v Hannoveru pa je očitno, da so omenjeni naši izdelki'tudi na področju polproizvodov j nižje vrste,
; ceneno blago.
,,	2. 'Naši obstoječi kupci v ino-
zemstvu imajo običajno svoboden,
Slika 7
širok program, ki vključuje cenene;,izdelke, a. vseeno prinaša dobiček. Poslovanje z nami bazira, na iskanju najugodnejše cene 'za določen asortiman, ne parna naši originalnosti.:
D) Zaključek
1. Glede na srednjeročni 1 plan naše DO je nujno definitivno razmisliti o usmeritvi v .izdelovanje gotovih svetil, vsaj za domače tržišče; začrtati, pa je treba tudi razvojno pot v: smeri oblikovanja, proizvodnje in prodaje kvalitetnih ročnih izdelkov, tako gotovih svetil kot svetlobnih teles in ostalih steklenih izdelkov.
Slika 8
2. Po razčiščenih gornjih, postavkah moram odosledno slediti novostim (npr. točka B) s tem, da znotraj določenih zanimivih novih smeri (npr. imitacija pihanja v kovinsko mrežo) iščemo naše originalne rešitve.	Alojz Marčen
RODIL SE JE TITO
Rodila te je slovenska mati.
Slovenska mati -— velikega sina.
Sina Jugoslavije, sina sveta.
Takega sina nobena mati nima, nobena mati ga še ni rodila.
Morda nekoč, čez mnogo let, ko izmenjalo se bo generacij sto in več, morda takrat se bo rodil.
Rodil se sin bo, ki podoben tebi bo, a tak kot ti, nihče več ne bo.
I.	M.
Zaposlovanje invalidnih oseb
Nekaj rezultatov izvajanja zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb od začetka leta 1979 do 30. 4. 1980 v občini Hrastnik.
Slovenska skupščina je sredi leta 1976 sprejela zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki ga od 1. 1. 1977 uresničuje Samoupravna skupnost za zaposlovanje Hrastnik skupno z ostalimi dejavniki v občini. Zakon omogoča invalidk sko varstvo tistim invalidnim o-sebam, ki nimajo pravnega statusa invalidne osebe in z ustavo proglašenega posebnega družbenega varstva in družbene pomoči po drugih predpisih.
V občini; Hrastnik smo v letu 1979 in v prvih štirih mesecih leta 1980 evidentirali za postopek za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe. 7 iskalcev zaposlitve v starosti od 15 do 22 let.
. Vseh 7 iskalcev. zaposlitve je bilo zaradi telesne in mentalne prizadetosti obravnavanih na komisiji I. stopnje, kjer so pridobili lastnost invalidne osebe in pravico do usposabljanja. V Steklarni Hrastnik so se pod vodstvom X mentorja usposabljali 4, y Zdravstvenem domu in na KOP pa po eden iskalec zaposlitve. Usposabljanje spremlja strokovna služba skupnosti za zaposlovanje z namenom odpravljanja! ovir in motenj v procesu usposabljanja. Dve invalidni osebi sta uspešno zaključili usposabljanje in še zaposlili, dve sta bili neuspešni zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja in hujše vzgojne zanemarjenosti, trije se še usposabljajo. Do konca leta 1980 pričakujemo še ca. 7 kandidatov iz OŠ Vitka Pavliča ter zavodov za usposab-
ljanje mentalno in telesno prizadete mladine.
Pri iskanju zaposlitve invalidnim osebam v organizacijah združenega dela in TOZD naleti strokovna služba skupnosti za zaposlovanje na težave, kor imajo ponekod skoraj »gluha ušesa« za tovrstne probleme. Pohvale vreden je odnos Steklarne Hrastnik, ki je kljub relativno precejšnjemu številu lastnih invalidov pokazala izredno pripravlje-noš in razumevanje za usposabljanje in zaposlovanje tudi drugih invalidov.
Pogosto OZD in TOZD prezrejo določila zakonov in dogovorov, ki jim nalagajo obveznost, da u-sposabljajo in zaposlujejo invalide. Zato ni odveč, če opozorimo, da je 29. 3. 1980 stopil v veljavo družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Hrastnik, ki v poglavju razvid del in nalog obvezuje, OZD, .TOZD ter ostale, da morajo razvide vključiti tudi naloge in opravila, ki so jih predvidele za invalide. Neizpolnjevanje teh določb pomeni, kršitev družbenega dogovora in onemogoča invalidni osebi delovno, u-stvarjalno, družbeno in osebno afirmacijo .v skladu z njenimi možnostmi, ki naj jih prav’ u-spošabljanje razvije, utrdi, oplemeniti in obogati.
Strokovna služba^ SIS za zaposlovanje Hrastnik
Kino - predstave v Hrastniku
od 15. junija do 15. julija 1980 v Delavskem domu Hrastnik
14.,	15. in 16. junija; ameriška glasbena uspešnica BRILJANTINA (GRE A SE) — 110 minut. Na zahtevo distributerja povečana cena vstopnic.
14.	in 15. junija: MATINEJA: nemški vestern KRALJ PETROLEJA. (Po romanu Karla Maya.)
18. in 19. junija: francoska komedija: ČLOVEK IGRAČKA
21.,	22. in 23. junija: kanadski ljubezenski film: UVAJANJE V LJUBEZEN. Ogled filma ni dovoljen mladini do 15. leta starosti.
25. in 26. junija: ameriška kriminalka: OBSEDENOST (98 minut)'
28.,	29. in 30. junija: ameriški vestern: BELI BUFFALO (97 minut)
28.	ih 29. junija: MATINEJA: nemški vestern MED JASTREBI.
(Po romanu Karla Maya.)
2. in 3. julija: francoska drama: SORODNIK, SORODNICA (85 minut)
5.,	6. in 7. julija: ameriški dokumentarni: DIVJI ZAHOD (anatolo-gija ameriških vestern filmov) 90 minut
9.	in 10. julija: ameriška komedija: CASH — PLAČILO V GOTOVINI (92 minut)
12.,	13. in 14. julija: ameriški triller DEČKI IZ BRAZILIJE (120 minut) (Zaradi kvalitete in dolžine filma so cené vstopnicam povečane.)
12.	in 13. julija: MATINEJA: ameriška komedija: NORA VOJNA BRATOV MARKS Cene vstopnic:
MATINEJE: enotna cena 10 din.
OBIČAJNE CENE: I. prostor — parter 1.—4. vrsta 15 din; II. prostor — parter 5,—11. vrsta 18 din; III. prostor — parter 12.—17. vrsta 20 din; IV. prostor — balkon 20 din.
PREDSTAVE SO OBIČAJNO OB NASLEDNJIH URAH:
Matineje: sobota in nedelja ob 10. uri (vsaka druga.
Redne predstave: sobota, nedelja in sreda ob 17. in 19. uri, ponedeljek in četrtek ob 19. uri.
Se priporočamo za obisk!	Kultumo-rekreacijski center
»14. oktober« Hrastnik
Šport in rekreacija iz meseca v mesec
Šele z dvema zadnjima1 nastopoma in ob izdatni pomoči veterana^ Vilija. Ojsterška sije. moška vrsta selekcije Zasavja zagotovila obstanek v. družbi naj-.-•boljših, republiških.. namiznote-i niških, ekip, Vzrok takšni.. uvrjQ . st it vi. ekipe; .ki , j e v-zadnjih pestih letih' osvojila: kar štiri na-- slove, republiških prvakov, je,-I.treba iskati v občutni, pomladit-Ivi in. odhodu, najboljšega igral-.ca.. Jožeta.. Urha . k ljubljanski .Olimpiji.. Sistem-isejekcij ...
Povsem drugačna pa je pesem pri dekletih. Le-ta so- si visoko
3.	mesto zagotovila1 že- po štirih -turnirjih,.tako da.jé vodstvo na dveh1 zadnjih' nastopih lahko -poslalo? v ogenj etudi nekatere -mlajše? igr alke in? jim malta naf-. čin omogočilo nabiranj eo.prepo-etrebnih-Izkušen j?;
Osem ekip nastopa ria tekmovanju -v malem nogometu, pme— * i enem • v počastitev 120-letnice -náse:déloyne organizacije? Tek-' -me so- izredno- fair ih tudi kva--■iitetne? tako da »številni ‘gledalci "tudi pridejo- na; svoj- račun. Ih še ena ugotovitev. Igralci, .ki na -tekmah Zasavske nogometne li--ge povzročajo precej sitnosti in ‘ slavij b kot1 nedisciplinirani, so ‘ha tem tekmovanju zgled dru-. 'girri. Pohvalno in _za- .zgled!
Rokometaši z Dola bodo najmanj še leto dni nastopali v Zasavski rokometni ligi; Svoj cilj — uvr-estitevrv-področno; ligo so zapravili z nepotrebnim porazom v Zagorju, ko so srečanje z domačini izgubili za en gol, po.-tem ,-ko so domala-? celo tekmo bili prepričljivo- v- vodstvu. Si— cer pa> to ni- nikakršna tragedija. Ekipa je še mlada_ in.časa za uspehe je? tudiššei dovolj,
Trboveljski drugoligaš opravi večino Svojih treningov na. igrišču? za Savo, Geprav.je bil za to »uslugo« voden poseben pogovor med T.predštavmki: Rudarj a in našo delovno organizacijo in dosežen.' tudi načelni sporazum, pa, do pravno-formalnega podpisa.1 le^-tega šervedno- ni ■ prišlo. šZatOnjeirupravičeno vse bolj šte— svilno-: in? glasne j še. negodovanj é .posameznikov,.- ki, v, taksnem ravnanju ne vidijo drugega kot uničevanje zelene .površine.
Informacijsko ’ naj-- vam- zatipamo, da se v športnem uredništvu-•frboveijskega-'radia "vse-bolj Pogrevajo. za. akcijo, , s katero bi ob Zaključku leta izbrali in proglasili - najboljšega športnika,-športnico in ekipo Zasavja. Za-ključna prireditev naj bi- bila u-strezno obarvana in vsako leto v drugi izmed treh revirskih občin,
Na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju, z -zračno- puško v Samoboru.so. se hrastni-ški strelci, perd&ta vili v izvrstni luči. Ekipa SD Rudnik jé v konkurenci, prek 30 ekip. zasedla odlično tretje mesto s. 1.455
krogi, kar je bilo le- za pičla-dva kroga manj od prvouvr-: ščene. ekipe. Mladosti- - iz Zagre-.ba. •
Rajmund. Cvetko pa- je bil na o-- menjenem tekmovanju: še?bolj-:ši: S 372 krogi je zasedel odlično
■	drugo mesto. Za zmagovalcem: Beograjčanom Dobašijem je zaostal za en, sam krog: Ge doda-
•	mo, da? je tretje mesto? dosegel Trboveljčan- Franc Korbar (371),
•	potem so se revirčani na tem. -prvenstvu zares imenitno - odrezali.
Enotna ocena tako vodstva kot tekmovalcev iz vrst hrastniških kajakašev in kanuistov, ki so se udeležili letošnjega. republiškega prvenstva na Savi v- Tacnu,
' da je organizator napravil ne--oprostlj ivo..napako pri izračuna-’ vanju rezultatov tekmovanj a -v slalomu. Po njihovih besedah je ' rezultat zmagovalca v K-l Ja-
■	neza . Skoka- nemogoč. . Njegov
■	končni čas , j e , namreč, enak. času ostalih, dosežen , na ¡polovici proge. , Hrastničani so vložili pritožbo in vztrajajo na razveljavitvi prvenstva.
Kajakaši, in kanuistiaso-.sploh po-. gosto prepuščeni časomerilcem .in,še bolj »muham« organizatorjev, ki. s-i- propozicije in še-. bolj . skupne seštevke vse pogo-.steje krojijo po? svojei Tako je bilo tudi na letošnjem tekmovanju, za pokal Toneta Ožbolta- v-Brodu: na Kolpi,. ko so, organizatorji-zadnji .hip spremenili sistem točkovanja za skupno u-vrstitev. Najbrž gre za stabilizacijski, poseg. Zakaj? Po prej: veljavnem? točkovanju: bi- hrast-niška- ekipa že tretjič' zapored osvoj.ila prvo mesto in s tem tudi; pokalhv, trajno last. To pa . pomeni, da. bi, organizatorji morali ža píihodhjé leto kupiti nov pokal. Ni. kaj.. .. načrtno planiranje.
Res pa je, da: se vsaj-, kar zadeva šport?, in . še • posebej1 rekreacijo . delovnih', ljudi, Stabilizacijskih , ukrepov pridržujemo samo* pri nas; Drugod menijo tudi druga,— Kot denimo .v Pančevu; kjer ; bodo. pripravili, -letošnje- 16. po : 'vrsti,; ‘športne igre jugoslovanskih steklarjev. Izračunali so že túdl. stroške na. udeleženca. Ti znašajo 1.100 din. In da se ra— ¡T- zumemo.še: vedno, so želo nizki in tv: okviru: stabilizacijskih pri--.? zadevanj. Tako., Seveda zatrjujejo organizatorji.
En sam pobeg še, pa te bom, postavil s- ceste.. Tako .-nekako je' dejal trener kolesarjev Zvone-Zanoškar Borutu.Piršu po. drugi etapi letošnje, kolesarske dirke Alpe-Adria Pirš ,je po trener-. j evih. ukazih do konca, dirke vozil, za ..ekipo in .nekatera bolj. zveneča . imena. -Kljub': takšnim . grožnjam pa, je bil v končni- u-vrstitvi kot. naš, „tretji najboljši tekmovalec ,na - odličnem .9. mestu. Zares „škoda, po trditvah o-čividdev je vozil Pirš na ome-
njeni dirki v takšnin formi, da tudi njegova končna zmaga ne bi; bila. nikakršno presenečenje.
Andreja, Ojsteršek bo po uspeš-: nem nastopu na državnem prvenstvu : v L j ubl j ani brariila barve državne reprezentance na mednarodnih prvenstvih Geho-slovaške in Madžarske. ; Lepo priznanje za. več kot uspešno, sezono.
Celo 71 mladih planincev. dolskega, planinskega društva je • na osrednji:, proslavi dneva zasav-• ske planinske mladine v Gorah prejelo priznanje za opravljeno Zasavsko planinsko pot. Število, ki je toliko bolj pomembno, če vemo, da so s potjo pričeli šele vtjieseni, ko so obiskali,'startno točko te poti: rojstno hišo maršala: Tita v Kumrovcu.
Izbor mladih igralcev iz Slovenije, ki so neposredni kandidati za -nastop na prihodnjem svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Novem Sadu (april 1981) se je po državnem prvenstvu v Ljubljani.se povečal. Tako bodo po besedah Olimpijinega. trenerja zagotovo nastopih vsaj -po trije tako v moški kot? v< ženski konkurenci.
Jože Urh naj bi. skupaj s - Štefanom Kovačem odšel za en mesec na Japonsko, Kjer bi treniral pod nadzorstvom najboljših tamkajšnjih' trener j ev.
Aforizme: ali kakorkoli že, hočete imenovati te kratke zapiske, je, tudi tokrat zbral i in po svoje-uredil ter zapisal- Jože Premec?.
Iz dela ribiške družine Hrastnik
Tudi ribiška družina je sklicala svojo redno letno skupščino
Pred majhnim : številom članstvase- je vršila?letna skupščina Ribiške družine Hrastnik,, ki je o— ; bravnavala izredno važne zadeve,. ki se. nanašajo, na članstvo,: Ni odveč,..če. ugotavljamo, da se .je?članstvo izredno zmanjšalo in tudi. vzroke za to vemo. Izredno pereč problem je onesnažena voda,, ki komaj .še dovoljuje? življenje v reki. Po analizah, ki so jih izvršili strokovni izvedenci, so živali v reki Savi skoraj že neužitne. Ta problem se ‘sicer že? obravnava,, naša dolžnost pa je,, da stojimo v prvih vrstah borcev za čisto in zdravo okolje; ter to vprašanj e posta vij amo?1 pred .pri-stojne činitelje-. Upamo, da bo tudi ta težak problem za, nas ribiče in za družbeno skupnost počasi rešljiv i dograditvijo- čistilnih naprav in z večjo odgovornostjo tistih, ki to? veliko-: škodo povzročajo.
Obravnavana je bila tudi nedejavnost ’precejšnjega števila
članstva ter storjeni nekateri u-krepi za izboljšanje. Predvsem je treba utrditi društveno, disciplino, kajti vsak član se mora zavedati,. da ne more samo ribariti, temveč tudi izpolniti društvene obveznosti. Obnova ribogojnice zelo počasi napreduje, vendar je skupščina sprejela sklep, da se letos dokonča, zato pa je potrebna angažiranost vsega- članstva. Vsak član je dolžan po sklepu skupščine narediti v letu 1980 po 20 udarniških ur, razen bolanih -in starejših članov. >
Precej problemov je bilo nakazanih pri obnavljanju letnih ribolovnic, ker se člani ne drže roka. Sklep je, da se prekihe ' članstvo, če v zato določenem roku člani ne obnovijo letne karte. Naknadne poravnave so možne, vendar pod" istimi pogoji kot začetniki (novi člani). Podan je bil predlog, da se ob otvoritvi- nove obnovljene?? ribogojnice odlikuje?? najbolj? zaslužne člane ribiške družine.
Nadaljnji:vsklep je bil, da se dokončno uredi čuvajska služba;' ki sedaj sjploh ni delavna, kajti pojavi krivolovstva so čedalje številnejši, ih. tudi druge nepravilnosti pri lovu je potrebno odpraviti.
Mnogo je še nalog, ki stoje pred? društvom, vendar želimo, da opravimo z najbolj kričečimi, kar- je- glavna naloga novo”-izvoljenega upravnega- odbora.
Skupščina je dala priznanje dolgoletnemu predsedniku ribiške družine tov. Jožetu Šobi' s tein, da ga je izvolila za častnega predsednika društva, kar je do-' sedaj naj večje priznanje v RD Hrastnik. Novemu vodstvu RD Hrastnik želimo mnogo nadaljnjih uspehov, predvsem pa realizacijo postavljenih nalog.
. Karl Grčar
PETEROBOJ 1980
(Nadaljevanje ž 11. strani)
Odločitev vodstva tekmovanja in tekmovalne komisije vsekakor ni-.-bila lahka. Kajti tako kot je ta pokal prejela ekipa Ferraiita, bi ga prav tako lahko vsaka izmed preostalih ekip. .S- tem pa,ne mislimo, da? ni prišel v prave roke. Pobudniki ‘za preimenovanje tega pokala v pokal Janeza Jenka, smo bili. prav predstavniki Steklarne. Zato njegovemu prvemu nosilcu naše iskrene čestitke.
Za nami ] e- tako- ¡še’ eno tekmovanje, ki služi namenu rekreacije delovnih ljudi in je-po svoji stroškovni.. strukturi; -povsem v mejah, .načel sprejete-, resolucije in družbenega dogovora glede' stabilizacijskih prizadevanj?
' Razšli smo se kot prijatelji, v čvrstem prepričanju, da bomo z -negovanjem medsebojnih odnosov nadaljevali in jih še utrjeva-
li.	Tudi '.ob dejstvu, da smo brez* Tita, toda-globoko-z njim na naši skupni poti.
Tekst Jože Premec Foto Ernest Sihur
OGLEBALA NAŠEGA RAVNANJA
S fotoaparatom smo se sprehodile skozi delovno organizacijo. Slike so precej zgovorne. Potrebujejo pa zelo skromen komentar, a zato več zavesti v vsakem obratu, v vsakem oddelku posebej, da bi se take napake in taka stanja ne ponavljala več. Doma skrbimo, da pospravimo vsako stvar na svoje mesto, sicer je joj. A tudi v delovni organizaciji spadamo v neko celoto. Čisto in urejeno delovno okolje pomeni večjo varnost, pa tudi boljše počutje. In zato ,bi bilo prav, da ob delu, ki ga v delovni organizaciji opravljamo, za nami ne bi ostajalo to, kar je videti na slikah.
Koliko rok je že sodelovalo pri tem, da je izdelek nastal, da je bil pregledan, dodelan in zložen v kartone. In potem se najde nekdo, ki... Takšno ravnanje je v škodo vsem nam, še bolj žalostno pa je, če smo tega neodgovorneža videli, kaj dela, pa\ molčali. Saj je vendar poškodoval rezultat dela celotne delovne sredine.
Ne ravno zgledno zložene palete. Takole nametane zavzamejo gotovo še več prostora. Stalno jih tudi primanjkuje, če bi do tistih palet, ki so v tovarni, imeli pravilen odnos, bi se jih tudi manj poškodovalo. In kdo je odgovoren za delo s paletami, tudi vemo.
Tudi to je pogled na delovno okolje. Tisti, ki tu delate in tako ravnate, gotovo veste, da bi se z malo truda dalo tudi drugače in bolje.
Ne, ni potres. Samo nekdo ne ve, da bi moral bolj dosledno naložiti palete. Količina dela in veliko število naloženih izdelkov kaj malo koristi, če je vmes takšnih primerov, kot je na sliki. Kje je kvaliteta?

Na vrhu tega stopnišča je že tako malo prostora. Če pa »pozabimo« tam še takele kupe, je pa zadeva še bolj tesna in nerodna.
ZANIMALO VAS BO
ŽIVIMO S TITOM
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ijan videti strojne tovarne v Evropi, je Joža, prepotoval Nemčijo in Avstro-ogrsko. Izpopolnil se je v stroki, se naučil nemško in češko. V dunajskem Novem mestu je našel naj starejšega brata Martina,-, ki. je odšel od doma že, ko je bil Joža še deček. Zaposlil se „je v veliki tovarni avtomobilov ;— Daimler,- Delo v, tej tovarni ga je zelo zanimalo. Postal je : celo poskusni voznik novih avtomobilov. Tudi tu je bil ,član sindikata, zahajal 'je v . delavski dom in poslušal razna predavanja,, prebiral socialistično literaturo in 2-krat tedensko o-biskoval telovadnico, kjer se je dobro izuril v telovadbi na o-rodju in v sabljanju.
Ko je Josip Broz dopolnil 20. ■ leto, je prišel čas, da. gre k vojakom. Že konec leta ,1912 je bil v Zagrebu na naboru, leta 1913 pa je šel, da bi odslužil vojaški rok.
Nadaljevanje ..prihodnjič
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj sp sodelavkam in sodelavcem v skladišču igotovih izdelkov iskreno -•■zahvaljuj em za darilo in šopek. Želim vam še veliko delovnih uspehov.
Pavla Amigoni
Novosprejeti v mesecu maju
TOZD I: Lukjanovič, Miroslav-—- delavec pa kanalu, Fazl-ič Ra-jif —, predstiskalec,, Jularič . Ma-, rijan — odnašalec stekla, Miloševič Milan — delavec na kanuju. TOZD II: Borišek Magda — kontrolor ..steklenih, .izdelkov,.,TOZD IV: Strgaršek Bojan — cizeler. TOZD V: Kušar Janez -i— obratni elektrikar. DSSS: Hoj žar Marija —- sobarica v počitniškem domu Portorož,-Kirn Alojzij — skladiščni delavec.,
Odšli -iz delovne, organizacije v mesecu maju
Sporazumna prekinitev delovnega razmerja:” TOZD I: Mejač Jože — obratni ključavničar, La-ca Mihalj — predstiskalec, Ha-brun Nada — izpihalka - MDR-MDK; TOZD II: Vozel Ana — tehnični ,risar, .Miftari- Sada’ — kontrolor stekja,Ferme Marjan —• strojnik; DSSS: Orožen Marjana — prodajalka v bifeju, Hudi Ljudmila "-^ prodajalka v 'bifeju, Hudi Ana prodajalka .v, bifeju.
Samovoljna zapustitev delovne Organizacije: TOZD II: Jovanovič Ljubjša.l-^vlagalec ,v gilon, Jovič, Npvena — kontrolor steki enh .izdelkov.,; Purišič Rahman — kontrolor steklenih izdelkov. Upokojeni:
TOZD I: Drač Mihael — brigadir MDR, Drač Helena — pomož-
na delavka v brusilnici; DSSS: BaričJpže ^ upravnik počitniškega ., |oma,,Portorož,... , Kolman Marija — obračunovalec, osebnih dohodkov' družinska pokojnina, Kirn Alojzija — skladiščnik kartonov.
Umrli:
DSSS:.; Pajek. .Ivana —. pomožna kuharica..-
Izključeni iz delovne prgani?acije.
TOZD I: Ekič,Emin— odnaša-lec stekla, Dedič Emir — odnaša-lec stekla.
Poročili, so se:
Vintar Bojan — strojnik IS TOZD II in Vodep Meri, Brečko Franc ročni pihalec TOZD I in Petoš Rada — odnašalka steklenih izdelkov TOZD I, Kolander Jože.;w tehnolog.aa razvoj strojne opreme TOZD II in. Dornik Mira..,; g
Prirastek v družini
Hanič Hasib — sina Edina, Rupnik 'Jpže iTf hči Andrejo,, Me-serko Franc —- hči Majo.
Krvodajalci
Orožen Stane TOZD V, Persl Anton — TOZD V, Vidmar Karl — T.OZD I.
Krvodajalci, .iskrena vam hvala!
Zdravo urednice!
. Javljam vam se iz. lijepog grada Maribora, gdje mi dani brzo prolaze u JNA. Svim radnicima u Staklarni čestitam 1. maj — praznik rada. Pozdrave šaljem i svom maj štoru drugu Jeranu. I u dom sam pisao svima, a mi niko ne - piše. Primite puno pozdrava od vojnika Omera.
Omer Avdič V. P. 8164/20=2	.
Adresa:	62002 Maribor
Zdravo Omer!
Tudi tebi se zahvaljujem za pismo, čestitke in pozdrave. Kot vidiš, so posredovani dalje,, tudi, za tvoje sodelavce. Želim rti, da dobiš v prihodnje več pošte in da-se. spomnijo nate tudi tisti, ki ši jim pisal. Lep pozdrav od urednika.
Spoštovani urednik!
Prejmite prav, lepe pozdravp ,iz Zaječarja, kjer se nahajam na odslužen ju vojaškega roka. Prosil bi vas, če mi lahko pošljete naše glasilo Steklar in se vam že vnaprej zahvaljujem. Obenem podravljam tudi sodelavce na izmeni Ristovič-Grohar.
Lep pozdrav',..,
Miftari Skender V. P. 6002/4 19002 Zaječar
Zdravo Miftari!
Veseli me, da si ,se tako hitro spomnil na. svojo sredino in nam pisal. Seveda ti bomo redno pošiljali Steklarja. Si že 'uvrščep na naš seznam. Želim ti, da ti dnevi hitro in zanimivo minevajo.......	.. Urednik
NAGRADNA KRIŽANKA
STEKLARNA M	NEVESTU NO premoženje	najmanjši DELEC MATERIJE	KRAJ PRI CRIKVE» NICI	ŽYEPLO	JME SKLA* DATELJA BOITAiOPE* RAUMEFI-STOFE LES*)	FRANCOSKI ARHITEKT (FRANCO IS)	DEL VOZA	NORVEŠKA PISATELJICA (SIGRID) .JENNY*	IT. SKLADA* TELJ,AVTOR OPERE «CAMILLA1'	REAUMUR	DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO IZ 1001 NOČI	IT. SKLADA* TELJ-' IN VIOLINIST (ANTONIO)	POLJSKI KNJIŽEVNIK (STANISLAVU JERZY)	JOD	NAJVIŠJA ČASTNIŠKA STOPNJA-V VOJNI MORNARICI	LITIJ	CENE VIPOTNIK;	PORTUGALSKI POLITIK (RAMALH0)	zagon, ELAN
27 JUNIJ	►																		
PEVEC PESTNER				PREČNIK NA JAMBORU						PRVI GEN. SEKRETAR ZN(TRYGVE) OGLAS				BLAŽI N JAK					
				AVGUST CESAREC										REKA NA ŠKOTSKEM					
GESLO 27. JUNIJA																LOPA ZA SENO	NEON JUŽNOAME' RI5KI PTIČ, POPROVEC		
IT. PESNIK, SOCIALIST (EDMON* -DO DE)							DAN V TEDNU VRSTA METULJA						SESTAV.-FORMACIJA						
m	NAKLADA* LISCE	FRANCOSKI PISATELJ. NAJPOMEMfr NEJSI NATU: RAUST	VNETJE. ROŽENICE	SLOVENSKI FILMSKI REŽISER' LENUHI V PANJU					LAHKA MREŽASTA TKANINA				ENEJEVA ŽENA PREDHODNIK «TELEKSA*						
REKTORJEV URAD									KORDI* LJERE					ČETRTI RIMSKI. KRALJ.				A RO M AT* '' SKA SPO*; JI NA, OSNOVA ZA ORGAN-SKA BAR* VllA in I ZDRAVILA	SESTAVIH KARLI DREMEL
									BETONSKO ZAKLONIŠČE					ELEMENT OPREME					
EGIPTOVSKI MARŠAL. (SAMOMOR. 1967)					TONE > SVETINA			BORIS KIDRIČ			-naša' ZAHODNA SOSEDA CORlG.) J								PORAVNAVA DOLGA
					NAJVEČJI PTIČTEKAČ			OTOK OB SARDINIJI											
STAROGR* ŠKf KIPAR (»METALEC DISKA’)						GRŠKA ČRKA				ČEŠKO MO' SKO IME	FRFOTAJOČI NABORKI	NUŠIČEVA KOMEDIJA			RUDAR				
												ALBIN ROGELJ			UBOJ				
VISOKA: PLANOTA						TEMELJ, BAZA							KRAVJt QLAS |			FRAN LEVSTIK-	KARL LIEBKNECHT , VELIKO GLAS- BENO.DELO		
RIMSKIVOJ« SKOVODJA, KI JE PRE* MAGAL ATILO						IME KOMPO* NISTA PAR* ME (OPERA: .KSENIJA*)							ANTIČEN VRČ Z DVE. MA ROČEMA						
						OKENCE							ZLITJE						
STEKLARNA m	ZVEZNI institut;			ALEŠ 8E8LER	ČRTALO, RAVNILO -							ELEMENT GOTSKE ARHITEKTURE							
	PLESNA PRI» reditev				OZIRISOVA MATI														
RASTLINO* SLOVKA												IZUMRLO GOVEDO				NOVINAR HRAUSKY			
												KOLE NE* DELKOVSKI				DUŠA POČKAJ			
MESTECE V BANATU VZHODNO ODVRŠCA									SIDRO, KOTVA						BREZDUŠNO MEHANIČNO URJENJE				
IZRASTEK NA GLAVI				TEŽA EMBALAŽE					SLAP SAVINJE						VEČJA SLIKA NA PLATNU				
Rožici
Lilija, vsa čista, bela,
Je cvetela sred, poljan. Utrgati nje cvet hotela Bi moja roka, a zaman.
Iskreno d’jal sem, rož’ca zala, Moj ti vrt krasila boš,
Ti boš v njem mi kraljevala, Edina ti od vseh boš rož.
Sem jo hotel presaditi,
Al’ rož’ca d’jala je: »Nikar!« Jaz tu ostanem v boli skriti, • Ti, pa moj ne boš vrtnar.«
In da ne bom ostal še sam Mi je srce zašepetalo:
Oblak se bo razbil teman, Jasno spet bo sonce s.jalo.
Eno bom pa koj začel,
Senco z vrta bom odpravil, Izruval z njega ves plevel,
Da rož’ci prostor bi pripravil.
Edino to je moj načrt,
Kar iz pr s srce mi govori,
Le ena rož’ca za moj vrt,
Edina Žalika si ti.
Jelenc
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 70 din
3.	-7. nagrada po 50 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNE HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do srede, 25. junija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 5/1980 smo prejeli 42 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 100 din: Gvido Kosm
2.	nagrada 70 din: Greta Jager
3.	-7. nagrada po '50 din: Irma Kirn, 'upok., Fanči Pirc, Štefka Kolenc, upok., Jože Rojko, Jože Potočin I.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Ankaran, Kam-pala, Esk, leopard, adamsit, par, Burak, oblak, tkanina, eta, alka-lije,- iris, renonsa, Nb, Engel, T. M., sat, idealist, gad, oer, Pasternak,^ Abeli,, mleko, aorta,
Stande, Oj strah, sito, tet, rep, farad, Dumas, B. O,, Anita, roma-dur, Sara, Vogel, Oparin, satira, Ishak, zatik, Hanibal, Atika, arija, okarina.
ZAHVALA
Ob moji upokojitvi se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz ekonomskih enot za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas, kakor tudi za šopek. Iskrena hvala tudi za pozornost izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti. Pri vašem nadaljnjem delu želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja ter zadovoljstva. .
Marlenka Savine
ZAHVALA
Ob mojem odhodu iz delovne organizacije se želim zahvaliti sodelavkam iz računskega oddelka, EE in tovarišem iz normirske službe za izkazano pozornost in prelepo darilo.
Vsem skupaj želim še mnogo uspehov pri delu.
Marija Kolman
Ob mojem odhodu v JLA se sodelavkam in sodelavcem v TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase^ izmeni Ristovič-Grohar zahvaljujem za darilo, s katerim ste me presenetili. V času moje odsotnosti vam želim veliko delovnih uspehov
Miftari Skender
lil steklar
«UBILO DEUVCE0 STEKLARNE H BASIH IH
UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — predsednik, Jasna Košm — odgovorni urednik, člani: Slavko Gornik, Hilda Drame, Albert Kapelar, Pavle Bauerheim, Karli Dremel, Anita Greben, Mili Kobal.
DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Jože Premec — predsednik, člani: Vili Petrič II, Kristina Greben, Miro Zore II, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Maitija Koritnik, Anita Greben.
UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 811-622 interno 51. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
JUNIJ—JULIJ 1980
IZVOLJENO NOVO PREDSEDSTVO
V, sredo, 23. 4. 1980 je bila ob
16.	uri v prostorih DPO DO Steklarne Hrastnik volilna konferenca koordinacijskega sveta ZSMS Steklarne Hrastnik. Dosedanjemu predsedstvu je potekel mandat in potrebne so bile nove volitve. Na eni izmed zadnjih sej je dosedanje predsedstvo pregledalo predloge za novo vodstvo
'Novi predsednik KS ZSMS Ste-Jklarne Hrastnik Rado Gnjidič,-sicer zaposlen v TOZD 2 :
KS ZSMS, ki so jih poslale OO 'ZSMS Steklarne Hrastnik m podalo predlog novega predsedstva, ki pa je bil na volilni konferenci sprejet soglasno.
Novo predsedstvo KS ZSMS Steklarne:,Hrastnik je, naslednje:
Predsednik KS ZSMS Steklarne Hrastnik: Rado Gnjidič, TOZD II, sekretar: Boris Učesanek, TOZD ' IV, člani predsedstva! Stanko Stojančič, TOZD I, Rajko Žagar, TOZD I, Bojan Frangeš, TOZD II, Marko Zgonjanin, TOZD II, Slavko Gornik, TOZD I-V, Frane Barič, II, TOZD IV, Jože Prah, TOZD V, Toni Perci, TOZD V, Jože Drame, DSSS, Da-rino Rižner, DSSS, referent: Boris Volaj, TOZD II, blagajnik: Tatjana Weber, DSSS, . tajnik! Anita Greben, DSSS.
Na volilni konferenci je dosedanji predsednik tov. Miroslav Zorec podal poročilo o dosedanjem delu mladih za . obdobje 1978—1980: Program, ki smo si ga zadali za- to obdobje, ni bil v; celoti realiziran. Poudarjeno je bilo, da je potrebno poiskati pot, kako čim več mladih' ,y naši delovni organizaciji 'aktivno vključiti v delo, kajti dogaja se, da se pri. nalogah :in raznih akcijah u-deležujejo eni in isti. Po poročilu šo bila podana obvestila oziroma poročila o delu posameznih OO ZSMS, za katere se je razvila razprava^ ■
Žalostno, toda resnično je bilo tudi to, da se konference; kljub vabilom ni udeležil nobeden član drugihj DPO v naši 1 delovni organizaciji. Na podlagi takšnih dejstev se včasih nam mladim zazdi, da smo potisnjeni v ozadje in nas ne jemljejo resno. ..
V bližnji prihodnosti predsedstvo KS ZSMS Steklarne Hrastnik pripravlja problemsko konferenco in pri lem upamo, da si bodo člani drugih DPO vzeli čas, da še te seje oziroma konference, udeležijo.
NA KRATKO
—	Mladi! Verjetno že veste, da imamo novega predsednika ZSMS občme Hrastnik. Za vse-'tiste, ki še. niso seznanjeni, naj vam povemo, da je to tov, Borut Slanjšek,. aktiven mladinec dolgo čaša na področju MDA in družbenopolitičnem področju.
' — V: sklopu Svobode I deluje v naši .občini,folklorna: skupina, ki ima redne vaje v Mladinskem centru na Rudniku. Mladi folkloristi nastopajo s svojim programom na raznih proslavah. Eden njihovih zadnjih nastopov je bil v Gorah, kjer je bilo srečanje planincev in na proslavi ob dnevu mladosti. Zares pohvale vredno.
—	Kot smo izvedeli, ansambel Obzorje spet prireja zabavni večer z imenom Pokaži kaj znaš.
Le-ta bo 20. junija v Delavskem domu v Hrastniku. Vse, ki radi poslušajo' kaj 1 se naši osnovnošolci lahko naučijo, vas vabimo, da si. ogledate njihov nastop. .
Brigadirji naše občine so se 17. maja odpravili na lokalno delovno akcijo v Novi grad, da bi pripravili vse za dopustnike, ki bodo letos preživeli dopust v Novem gradu.
— V Steklarni Hrastnik poteka te dni oziroma tedne Lokalna delovna akcija »UDARNIK - 8Q«. Mladinci so dobili nalogo, da do
15.	junija prepakirajo pokrove artikel 549. Le-teh je 1,200.000, V/akciji sodelujejo poleg mladincev iz vseh TOZD delovne organizacije tudi 'pionirji in mladinci osnovne šole Hrastnik. Kaj več pa boste izvedeli iz Biltena, ki ga pripravlja- vodstvp delovne akcije »Udarnik 80«.
CjiMut deLaacea Cj i&oc &GideLaacea
Na eni izmed sej koordinacijskega sveta ZSMS Steklarne Hrastnik smo se dogovorili, da začnemo objavljati v naš Glas mladih prispevke, ki opisujejo življenje naših mladincev po delovnem dnevu. Kot prvo smo si izbrali Metko Kaiser, zaposleno v DSSS Steklarne Hrastnik. Kaj nam je napisala, preberite sami. Mogoče za začetek le to, da je Metka članica državne reprezentance v standardnih in latinsko-ame-riških plesih. Njen prispevek povečuje število tistih, ki so se in se še bodo vključili v akcijo »Tisoč delavcev - tisoč sodelavcev. Zato nam ne pozabite pisati tudi vi.
Ples - šport in- zabava
Ples je ’. bji že od nekdaj redu sem obiskovala plesne te-stvar, s katero je človek izražal čaje in ugotovila, da imam do svoja čustva, razpoloženje. Tudi plesa vse večje, veselje. Več kot danes si težko predstavljamo sem znala,: raje šeni plesala. Po kakšen praznik, ob katerem ne v končani osnovni šoli sem se vpi-bi bilo plesa, Tudi otroci smo ra- sala v ekonomsko šolo v Trbov-di .posnemali odrasle, ter posku- Ijah, Tako sem od te.daj obisko-sili ujeti pravi ritem plesa. Za- Vala plesne vaje V:' Trbovljah.
res pa se je to začelo v 7. raz-	Sobotne dneve sem	preživela	na
redu osnovne šole, pod vodstvom	plesnih vajah, Le-ti	tečaji so	bi-
mojstra Petra Stautaj ki je mno-	li v večnamenskem	prostoru	OS
ge mlade v Zasavju naučil prvih	Trbovlje. Takrat še	nisem vede-
plesnih korakov. Tudi v 8. raz-	(Nadaljevanje na 2. strani)
7. srečanje ekip prve pomoči
PLES — ŠPORT IN ZABAVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
la, koliko ur bom preplesala v njem in kolikorat bom ta prostor premerila s koraki ob glasbi ali pa samo ob štetju. Vse pa se je začelo nekako takole. Na mladinskem novoletnem plesu leta 1975 sem .se seznanila z mnogimi, ki so takrat že obiskovali plesni tečaj. Tov. Branko Vrečar, takratni predsednik Plesne sekcije pri SKD, mi je predlagal, da se tudi sama priključim njihovi skupini. Plesna sekcija je 1. januarja organizirala izlet v hribe in na povabilo sem se- odpravila tudi jaz. Spoznala sem, da so to odlični prijatelji, še bolj pa me je želja po plesu popeljala do odločitve. Ne dolgo po izletu sem se tudi sama vpisala v plesni, klub, med športne plesalce.
Začetki so bili neresni. Stalne-:ga plesalca je ;bilo zelo težko dobiti. No, sčasoma se je tudi to u-redilo in od velike množice vpisanih nas je ostalo zelo malo, ki smo nadaljevali s treningi. Ta-.krat šele se je začelo resno de-
lo.	To ni bilo nič v primerjavi s tečgji, ki smo jih imeli v osnovni šoli. Tu je bilo vse drugače. Treba je bilo dobiti prave plesne čevlje, ter pričeti nato s treningom, ki se je začel z ogrevanjem, telovadbo in dolge ure korakanja v plesni drži. Treningi so postajali Vse bolj naporni. Iz zabave se je ples spremenil v pravo garanje.
Kmalu so, prišli prvi turnirji in z njimi veliko treme, ter spoznanja, da sem v primerjavi z. drugimi prava .začetnica in da praktično še nič ne znam. Vendar .pa mi to ni vzelo volje do plesa, ki sem ga vzljubila.' Seveda takrat še ni bilo vidnih rezultatov. Za nas je bil že "uspeh, če smo se.prebili v osmino iinala, se pra-in med prvih 48 parov.
Kasneje pa smo že pokazali boljše rezultate. Najprej polfinale na turnirjih, pa finale in nazadnje tudi zmaga, v latinskoameriških plesih v Novem mestu. Torej so, dobri .rezultati prišli po treh letih, trdega dela. S soplesalcem sva najin naj večji uspeh dosegla na državnem prvenstvi! v latinsko-ameriških; ple-
sih. Prišla sva v polfinale in dosegla odlično 10.—11. mesto. Trenutno pleševa v C. razredu standardnih piesov in IV. razredu latinsko-ameriških plesov, vendar upava, da bova letos zbrala db-volj točk za napredovanje v višji. razred. Ples se vse bolj uveljavlja in ga sedaj tudi uradno smatrajo kot enega,-.najboljših načinov rekreacije. Tečajev je čedalje več. Vse več je ljudi, ¡ki jim je ples ne samo zabava, ampak tudi rekreacija. Tudi športni ples se vse bolj razvija. V Sloveniji imamo 6 klubov. Najmočnejša sta v Ljubljani — Študentski plesni klub in KUD Tine Rožanc. Poleg teh dveh omenjenih so še klubi v Velenju, Mariboru, Novem mestu in v Trbovljah. Zelo aktiven in vse močnejši pa je plesni klub v Reki, jj
V Trbovljah je klub majhen in kot povsod drugod,; se j e . tudi pri plesu izredno težko prebiti v vrh. Na prvem mestu so seveda finančne težave, pa tudi prostorske. Trenerji so zelo dragi, čevlje in obleke Si moramo plesalci kupovati sami. Vendar skoraj ves denar zaslužimo sami. Organiziramo plesne vaje, na katerih u-čijo našh plesalci, prirejamo plese in organiziramo turnirje. V okviru kluba smo letos ustanovili disco skupino, ki je izredno delavna in je že imela svoj prvi nastop na 5-letnici Srednješolskega kulturnega društva v Delavskem domu v Trbovljah. Na tem nastopu smo sodelovali vsi člani plesne sekcije, za zelo u-spešen nastopa pa se imamo zahvaliti naši trenerki tov. Nataši Ambrož ,iz Ljubljane.
14. -6. 1980 bo v Trbovljah plesni turnir. Tisti, ki so že bili na takem .ali podobnem, turnirju, vedo, da je to nepozaben užitek, tiste, pa,, ki na .takem turnirju še niso bili, vas prisrčno vabimo. Pridite,- želo vas bomo veseli in ne bo vam žal.	Metka
P. S. Prvi prispevek o prostem času našgga mladinca je za nami. Vabimo vse mlade, da se pridružijo Metki in napišejo,-kaj delajo v prostem času, kakšen hobi imajo in podobno. Prispevke pošljite do vsakega 15. v mesecu ■tov. Aniti Greben, DSSS Steklarna Hrastnik.
Občinski odbor Rdečega križa .in oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Hrastnik sta organizirala sedmo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči RK in civilne zaščite.
Namen tekmovanja teh ekip je spodbujati pri članih ekip težnjo po čim boljšem znanju in obvladanju veščin iz prve pomoči. Ob takem usposabljanju oz. vzgoji članov ekip se-le-ti seznanjajo s tradicijami partizanske sanitete, vemo pa tudi, da le s kvalitetnim znanjem ,iz prve pomoči krepimo obrambno moč naše. samoupravne socialistične skupnosti.
S štabnimi pripravami, medsebojnimi tekmovanji in udeležbo na teh tekmovanjih obnavljamo — teoretično in praktično znanje ekip, s tem pa vzdržujemo njihovo trajno usposobljenost za nudenje- prve pomoči. .
Na občinskem tekmovanju je sodelovalo 11- ekip prve pomoči: iz Steklarne, TKI, SGP, Sijaja, Rudnika, Jutranjke, osnovne šole, krajevnih skupnosti Mamega, Prapretna, Podkraja in Hrastnik —h-spodnji del.
Ekipe, .ki so tekmovale, so bile V primerjavi s prejšnjimi leti po-polnjene in sicer, z ¡mlajšimi člani. Na zboru pred tekmovanjem -so bili člani ekip seznanjeni s :pravili tekmovanja in načinom o-cenjevanja.
Med žrebanjem so ekipe prve pomoči osnovne šole heroja, Rajka pokazale način nudenja, prve pomoči. Pionirji in pionirke teh ekip so izvedli praktični primer oskrbe poškodovanca. Na koncu 'pa so ekipe izvedle tudi medsebojno tekmovanje. Vsi navzoči smo bili nad njihovim znanjem -in spretnostjo izredno preseneče-'oi. Mislim, da bi morali te mladinke in mladince tudi v bodoče pritegniti k sodelovanju.
Ekipe' so glede na opravljeno delo in oskrbo poškodovanca zasedle naslednja mesta:
1. Rudnik — 112,5 točk 2.—3. Steklarna in Osnovna šola heroja Rajka —102,5 točk, 4. TKI — 89,5 točk, 5. krajevna skupnost -Prapretno, 6. Jutranjka, 7. Sijaj,
8.	SGP, 9. krajevna skupnost -Marno, 10. krajevna skupnost Spodnji del, 11. krajevna skupnost Podkraj.-.
Vsi, ki so delali- pri pripravljanju naše .ekipe, so lahko zadovoljni. Ekipa Steklarne je s krat-
kimi pripravami pokazala solidno znanje. Prav tako je tudi vigrana, medsebojno povezana, vsi člani so pri praktičnem delu delovali tako, kot da so imeli vsaj 2-krat mesečno vaje. Njihovo znanje--in prikazano skupinsko delo je potrebno samo še utrditi. Kot posamezniki pa so glede na večletno delo pokazali, da so se med obema tekmovanjema samostojno usposabljali.
Enotnost pri delu skupine je o-paziti tudi pri ekipi iz osnovne šole, -. za kar smo lahko prijetno presenečeni. Vemo, da niso imeli časa za daljše, priprave, vendar
so rezultati kljub -temu zelo razveseljivi ih si lahko le'želimo,,-da bi z njimi nadaljevali.
Ob vsem tem pa velja navesti misel, ki je bila izrečena, ob koncu tekmovanja — to tekmovanje je potrebno obdržati in popestriti njihove, oblike,, ¡kot so orientacijski pohodi, prva pomoč na streliščih, planinski in taborniški pohodi itd- Se naprej je potrebno poglabljati vlogo Rdečega križa, uskladiti, izobraževanja, ustanav-ljati in. opremljati enote Rdečega križa za prvo pomoč, kakor tudi razvijati socialno delo ter skrb za nego bolnika in poškodovanca. Vsem tem in tudi številnim drugim ,oblikam bo Rdeči križ skupaj z ostalimi dej avniki posvečal tudi v prihodnje vso svojo pozornost kot pomembno nalogo in prispevek na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Dejavnost rdečega križa bo tudi v prihodnje usmerjena k u-Stvarjanju, .takih pogojeg dela v vseh sredinah, da bodo obrambne priprave. vedno potekale -skladno s sodobnimi obrambnimi in samozaščitnimi potrebami. Tudi. v bodoče bomo vnašali v vse programe vzgoje in izobraževanja potrebne ; spretnosti .za potrebe SLO in DS, zlasti pa razvijanje. domoljubnih čustev, ,pri-padnost samoupravni, socialistični družbi, odiočn.Q.,pripravljenQst ,za obrambo pridobitev naše ,revolucije, krepitev.,,¡bratstva In enotnosti naših .narodov ¡.in narodnor .ati, prenašanj e. ¡partizanske sanitete in njenih izkušenj ter znanj za samopomoč in pomoč drugim.
Predsednik RK Hrastnik Alojz Janežič
I


■f
£ J
Ekipa med tekmovanjem