XIV. letnik. Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne Rokopisi sp no vra-Cajo. Nofrankovana pisma se no sprejemajo. Cena listu znaša »a celo leto i kronp, za pol leta 2 kroni. Za manj premoine ta celo Ipto 8 krone, la pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 5 K. za druge dežele izven Avstrije §~K ----------- Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vet-turini it. 9. V Gorici, dne 8. februvarja lflOu. lovenako 5? fv?t*'?*1 n>'?)• /K - 6. številka. Naročnino in naznanila s pr ej ema upravnišlvo, Gorica, Semcniika ulica št. 1 G. Posamezno številke s.’ prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na •losip Verdijevem le-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. li po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicer: čo sc tiska enkrat 14: vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdnjatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. J. MuraSič) v Gorici.'; PamanjHanje hmefhih delavcev. Neprestano se množe tožbe, da kmečki delavci zapuščajo svoje gospodarje in odhajajo iskat m službe v mesta, ▼ obrtne Jtraje — celo v daljno Arne-Sjiko. pitrožnieio se poljedelci, koji na ta način zgube svoje najboljše delavsko moči, pritožujejo se upravne oblasti, kojim taki delavci delajo veliko sitnostij, a pritožujejo se tudi mestni delavci, ker v mesto došle nove delavske moči so navadno ceneje in delajo s tem konkurenco starejim. V prvi vrsti in najhuje pa zadene pomanjkanje poljskih delavcev kmeta-poljedelca. Kmet ne more dobili zadostno delavskih močij, da bi zamogel dobro obdelovati svoje posestvo, da bi zamogel gojiti umno živinorejo. Če pa že dobi s težavo in po velikih prošnjah zadostno delavskih močij. jih mora tako drago plačati, da mu njegovo posestvo ne donaša toliko dohodkov, da bi zamogel pošteno izhajati. Rako temu žalostnemu stanju od-pomoči ? Kako pridržati kmečke delavce doma na kmetih? Pred vsem se mora kmečki gospodar brigati za dobrobit svojih delavcev in poBlov, Vidi delavec, da gospodar v resnic zanj skrbi in kaže zanimanje, da ■i delavec svojemu stana primerno opomore, potem bode brezdvomno delavec t največ slučajih z istim veseljem in isto ljubeznijo delal za gospodarja kakor bi delal sam za se. Brez dvojbe vleče želja in hre- j penenje po samostojnosti največje šte- ’ ▼ilo delavcev z dežele v mesto. To željo : izpolniti delavcu tudi na kmetih, skrbeti ; bi moral vsak gospodar in delati z vsemi močmi na to, da Bi delavec takoj ko mogoče s svojimi prihranki vkupi kos zemlje, kar lahko imenuje svojo lastnino. Delavec, ki ima malce posestva, je, kakor kaže izkušnja — pridnejši, varčnejši in veliko boljši izhaja, ker k zaslužku, ki ga dobi od svojega gospodarja, si prisluži še dohodek iz lastnega zemljišča, kojega obdeluje delavčeva družina. Delavec v tem položaju ne bode več občutil poželenja po mestu, kjer bi moral delati kot navaden mestni težak. V prvi vr9ti pa so večje plače, ki zvabljajo kmečkega delavca v mesta in obrtne kraje. Kdor količkaj pozna razmere, ve, da je vse to le navidezno, in da so plače na deželi večje nego one mestnih delavcev, ako se vpošteva ceno živil in stanovanja na deželi in v mestu. Ravno to okolnost treba je vedno pre-dočiti kmečkemu delavcu. Ne da se pa tajiti, da so še drugi razlogi, ki vlečejo posebno mlade Ijadi v mesto. Mlade zvablja v mesto prostejše življenje, kjer prosti vsakega nadzorstva lahko žive kakor hočejo in lahko delajo, kar hočejo. To poslednje je ona velika, sladka vaba, ki je spravila že na tisoče mladih ljudij v mesto, od koder se niso več vrnili na deželo; če so se pa kedaj vrnili, bili so stari ali bolehni. Tema nasproti je dolžnost vsakega poštenega človeka, kojemu je povzdig kmečkega stanu pri srcu, da povsodi in ob vsaki priliki povdarja nasproti udobnostim mestnega življenja tudi slabe posledice. Le malo kmečkih delavcev doseže t mestu to, kar so si naslikali v svoji preveliki domišljiji; nikdar pa ne doseže tega, kar so mu naslikali lažnjivi poročevalci in zapeljivci, ki so navadno v službi brezvestnih kapitalističnih izkoriščevalcev. V največ slučajih p a mesto kmečkemu delavcu niti tega nuditi ne more, kar ima dežela za vsa kega tudi \ najrevnejšega — pripravljeno. Velikokrat delavec v mestu ne more dobiti dela; on in cela njegova družina trpi lakoto. Vsled slabega stanovanja nima delavec nobenega veselja prebivati doma, radi česar pohaja po krčmah in požene po grlu trdo prislužene novce, ne meneč se za svojo rodbino doma, ki nima najpotrebnejšega za življenje. Delavec v mestu je izpostavljen različnim boleznim, ki jih delavec na deželi ne pozna. Delavec v mestu je vedno v nevarnosti, da nravno in gmotno propade. Ako se bodo slabe strani in posledice mestnega življenja vedno in povsod povdarjale, se bode brez dvojbe mnogo kmečkih delavcev odvrnilo od namena zapustiti deželo in se podati v mesto. Na ta način se bodo množile delavske moči na kmetih, ki bodo mnogo pripomogle k povzdigu kmetskega stanu. LISTEK. Jezuit in prostozidar. (Dalje,) „Lahko noč, ljubi Kugler, moram domov.“ ,,Lahko noč, Hardeg! Le idil Tudi ti boš še jezuit! Rešpekt pred Hvrdegom! Moje spoštovanje !u je mrmral stotnik za njim. „Bernauer jezuit !“ je šepetal Karol. rDa, jezuiti so še le pravi vojaki. To so mi pogosto pravili stariši. Ali kako bi jaz prišel k temu ? Kaj porečeta mati in sestra ?■* Karol je vprašal sveta pobožne duhovnike, pa pridno molil. Povedal pa ni nikomur, niti materi ne. Kar je nastopilo nekaj v njegovi družini, kar je hipoma odločilo njegovo usodo. Brat Avgust — razposajeni deček — je liudo zbolel. Prejela ga je silna mrzlica ; zastonj je bila vsa skrb zdravnikov, matere in sestre. Karol ga je obiskoval vsak dan. Stal je pri postelji ter opazoval bolnega brata. Zunaj so se posvetovali zdravniki — njih izjave so bile sumljive. Mati je bila blizo obupa,pokleknila je k otrokovi postelji, jokati že ni mogla več. .0 Bog, vsako daritev ti hočem dati, samo te ne 1 Prizanesi, prizanesi 1“ Kot blisk je prešinilo Karola. Tudi on poklekne k postelji in opravi molitev; ■ a to ni bila navadna molitev, ampak tudi — zaobljuba. Blizu polunoči se obrne bolnikovo stanje. Mrzlica je pojenjala, bolnik se je jel potiti in proti jutru se je že zavedal. V nekih dnevih je bil dober I Kako veselje v hiši I Pride Karol v paradni uniformi. „Pomisli, Karol, zaubljubila sem se, da darujem največjo žrtev, če mi le Bog podari Aigusta. In ljubi Bog me je uslišala!.* „Tudi mene je Bug uslišal14 reče Karol resno. Zaobljubil sem se, če Avgust ozdravi, tedaj se odpovem vojaškemu stanu in vstopim kot Kristusov vojak k jezuitom, da se bom boril zoper Jezu-; sove sovražnike. Karol odpaše sabljo ter jo izroči materi. „Jaz sem ona žrtev, ki ste jo darovali, ljuba mati. Vzemite ta meč in obesite ga pod Marijino podobo. Morda | Bog tako obrne, da ga bo kdaj Avgust ’ rabil mesto mene in tedaj mu ga izročitel" Vse je ostrmelo. — „0 ti moj pre- i ljubi sin I* vzklikne mati. „Vedno sem želela videti te v duhovskem stanu. Kar ; se Bogu zaobljubi, se mora držati-, j Še bolj pa je strmel svet, ko se je to začulo, da je izstopil oficir Hardegt Ali je to završalo I Njegovi vrstniki ga niso radi izgubili ; podložni vojaki pa so bili uprav žalostni, kajti nobeden častnik jim ni bil Verska vojska na Francoskem. Na Francoskem je zdaj prava verska vojska. Nasilno surovo postopanje francoske brezverske vlade, ki jo vodijo besni framasonski sovražniki katoličan-stva, je vzbudilo dozdaj res zaspane francoske katoličane. Postopanje vlade proti katoliški cerkvi je rtes že presegalo skrajne meje, da *o se morali zbuditi celo francoski katoličani, znani po svoji strpnosti, ki je prehajala že v mlačnost in versko brezbrižnost. Brezverska francoska vlada je smela dozdaj delati vse. Saj so zaprli vse katoliške šole, vlomili v moške in ženske samostane, pregnali iz države v tujino celo take usmiljene sestre, ki jih je dičil križ častne legije, pridobljen na bojiščih. Redki so bili, ki so obsojevali to početje javno. Brezverci so šli dalje. Uspavanega katoliškega čuta tako ljub. Stotnik Kugler pa je privihral kot brezumen v sobo Karlovo. »Grom in str .. I — Sicer pa ne mislim tako hudo ! — Hardeg, Hardeg — ali boš Bernauer tudi ti?“ „Ali je to slabo ?a „Nu, ni slabo; saj se mi je zdelo, da bo tako; saj sem ti prej pravil. Sicer — saj skoro, da mora pošten človek strani. Pri nas na Pruskem je tako: Če kdo ni framason, lahko ostane 20 let lajtenant, predno pride do stotnika. Tudi meni jih napekajo, odkar sem jih zapustil. * „Bojim se le, da bodo preganjali našo družino.1* „Brez tega ne bo; že zdaj so nekateri kar divji radi tebe ter te razkri-čavajo za fanatika in norca prve vrste.u „No, Bog bo že skrbel, da drevesa ne zrastejo do nebes I Če boš mogel kaj pomagati moji družini, prosim te, da storiš. “ „Gotovo, ne boj se!“ pritrdi Kugler. Da bi se bolje pripravil za boj proti svetu, namenil se je Karol z materjo in sestro na bližnjo božjo pot. Tam so molili tudi za vihravega Avgusta, ki je napravljal materi toliko skrbi. Ia potolaženi so se vrnili domov. Za nekaj dni je opravil Karol duhovne vaje v samost*na npri Mariji zmagovalki” kot sv. Ignacij v M.turezi. Nato je bil sprejet v novicijat, čeprav v tedanjih časih, ko so jezuite preganjali, ni šlo brez težave ; ali zmagala je njegova v 'v ni zdramil niti zakon o ločitvi cerkve od države iz globokega spanja. A vladna zapoved, da morajo zapisati vladni komisarji vse cerkveno premoženje in da morejo vlomiti tudi v tabernakeljne, je zdramilo katoličani;. Ogorčeni so postali tudi taki, ki jim je sicer cerkev deveta briga. Uradniki, ki so imeli nalogo, da izvedejo inventuro, so imeli različne uspehe. Kjer so se obnašali dostojno, je bilo mirno. A ne tako v krajih, kjer so delali zapisnike cerkvenega premoženja besni framasoni. Tam je vzbruhnila dolgo zadržana ljudska nevolja. Vihar je bil v Quinperju, Tarrasconu, Vannu, Toursa, Bourgu, Contanci, Brestu, Seezu in po drugih krajih. A najhujše so bili užaljeni katoličani v Parizu. Ravno tu, v najbolj razuzdanem mestu na svetu, kjer je vsa javnost zunanje čisto poganska, kjer prestopajo blazirani lahkoživci R hlepenja po pikantnosti celo v mohame-danstvo in k budhistom, ni izamrla katoliška zavest v najbolj heroični obliki, ki je pripravljena v popolni zavesti tudi za žrtve, da brani katoliške svetinje. Komisarji za zapisovanje cerkvenega premoženja v pariških župnih cerkvah so bili naznanjeni na 31. ja-nuvarja. Ker so se nadejali katoličani, da bodo nastopili dostojno, so mislili le ugovarjati. Na odpor nihče niti mislil ni. A stvar se je razvila na drug način, kakor so mislili miroljubni pariški katoličani. Res so nastopali komisarji tudi v Parizu večinoma taktno, a ne v vseh farnih cerkvah. Za zapisovanje cerkvenega premoženja v novi veliki cerkvi sv. Klotilde je bil določen framasoa Meursan. Sovraštvo Meursana nasproti katoličanom je bilo znano in zato se je zbralo po cerkvah veliko katoličanov, želja in prošnja, pa tudi vztrajnost, s katero je bivši častnik po tem hrepenel. Kdor je poznal prej dičnega častnika v bliščeči uniformi, bi zdaj ne bil izpoznal ponižnega novinca v črni obleki s križem na prsih in molekom ob strani. Bil je vojak Kristusov, v službi najvišjega Kralja — pod zastavo Zveličarjevo I Novicijat je trajal dve leti. Tu so jih ogrevali vzgledi ustanovnika sv. Ignacija in bv. Fračiška Ksaverija. Potrjevalo jih je in bodrilo tudi trpljenje jezuitov, ki so ga prestajali. Jezuiti se borijo pač zoper pekel; odtod lutrsko obrekovanje in zlobno zasmehovanje in napadi. Vol-terja in vseh fcogotajcev prejšnjih stoletij, pa nesramno sumničenje in sodba skrivnih družb in njihovih pristašev na raznih dvorih (Parizu, Madridu, Lisabonu). Papež Klement XIV. je I. 1773 sicer odpravil ta red; s tem pa ni rečeno, daje potrdil zlobnost napadnikov, ampak je žrtvoval jezuite iz višjih obzirov kakor žrtvujejo mornarji ob nevihti blago — kot manjše zlo — da si rešijo življenje. Vse to je bodrilo novince, da so vendar pravi nasledniki Jezusa Kristusa, najvišjega poveljnika. Saj tu ne zahtevajo višji nič grešnega, kar je prepovedano, pač pa pri skrivnih društvih strašne prisege: da morajo izpolniti krvave ukaze in ubogati svoje višje, ki jih niti ne poznajo in jih ne bodo nikoli poznali. (Dalje pride.) med njimi člani najboljših meščanskih in plemiških rodbin. Menrsana je sprejel pri cerkvenih vratih župnik, ki mn je vročil pismen ogovor. Mož je odgovoril osorno, da ga ne brigajo .take otročarije11. Pokrit je hotel v cerkev, a nekdo mn jo strgal klobnk z glave, nakar je ukazni Aleursan nekemu policistu, naj prime moža, ki mu je izbil klobnk. A množica se je potegnila zanj in vrgia Meursana in policista iz cerkve. Meursan je imel pripravljeno za svoje varstvo pariško sodrgo, ki je pričela kričati in metati v cerkev kan enje. Došla je tudi policija, ki je vdrla v cerkev. A katoličani so zapodili policijo iz cerkve. Policija jo hotela počakati, da »e množica razide. A prišel je ni ki diugi davčni uradnik, ki jo izjavil, da moia takoj napravili inventuro. Nastopila je garda, ki je razbijala s kopiti in vdrla v cerkev. Nastal je boj v cerkvi. Gasilci so splezali na cerkveno streho in brizgali vodo na v cerkvi zbrane katoličane, tako da so bili do gležnjev v vodi. Po krvavem boju se je vlada polastila cerkve. Na Svečnico je pa bila napovedana inventnra v pariški cerkvi Sv. Petra. Velika množica se je zbrala, da prepreči morebitno onečaščenje. Med verniki je bilo veliko plemičev, plemkinj in odličnih časnikarjev. Frama-sooska Uadna klika je hotel« v teatraličnem pompu inventirati. Ob 2. uri po-poludne je prikorakala policija in garda na konjih. Trgovci nasproti cerkvi so zaprli trgovine. Svoje ndelo-1 so pričeli vladni rablji s tem, da so začeli razganjati pred cerkvijo zbrano katoličane. Verniki so klicali razkačeni: „Proč z morilci !** Garde so zaprle vse ceste, ki vodijo do cerkve. Katoličani so zaprli ograjo in jo utrdili z žicami. Došel je zloglasni policijski prefekt L6pine, ki je delal 31. jan. pri Sv. Klotildi red. Spremljal je davčnega uradnika. Gardni bobnarji so trikrat zabobnali. komisar je pozval množico, naj se razide. Na cesti je bilo več poslancev in časnikarjev, med njimi tudi nacionalistični publicist Gaston Ery, ki je zaklical, da ugovarja. Ni še izgovcyil celega stavka, so ga že odvedli v zapor. Ognjegasci so v dveh minutah odprli ograjo in policija je vdrla na dvorišče, kjer so prijeli vse osebe, med njimi tudi nekega dahovnika. Velikih cerkvenih vrat pa ognjegasci niso mogli odpreti in so zato vlomili skozi neka stranska vrata, a niso mogli še odstraniti barikade cerkvenih klopij in izpo-vednic. Verniki v cerkvi so ogorčeno upili. Ob '/a'1' uri so začeli ognjegasci brizgati vodo skozi vrata v cerkev. Katoličani so začeli streljati iz revolverjev, gasilci so pa nato zlezli na cerkveno streho in začeli od tam preplavljati cerkev z vodo iz vodovoda. Čez četrt ure je vdrla policija v cerkev, kjer je bilo 2000 oseb. V cerkvi se je pričel nato boj, v katerem je bilo ranjenih več oseb, ki so jih morali odnesti. Pogled v cerkev je bil grozen. Vse je bilo zdrobljeno in ljudje so gazili po vodi. Inventuro so izvedli, ko je ugovarjal župnik, ki je pozval vernike k mirn. Ob četrt na šest bo končali inventuro. Zaprli so mnogo oseb, med njimi so grof Guy de Laroche Foucauld in njegov sin, grof de la Chevaleri, grof Reilhac, grof de Bourbon, grof Tocque-ville, baron Foscolombe in grof Vas-selult. Ranjenih je bilo 50 cseb, med njimi tudi več policistov. Lepin je izjavil, da takega odpora še ni doživel. V sobotni seji je vložil oster predlog poslanec Spouck, ki je bil sam navzoč pri spopadih pred in v cerkvi sv. Petra. A ker ni bil navzoč ministerski predsednik, je odklonil predsednik Doumer razpravo. Ribot je izjavil, da je dal pariški nadškof najbolj mirna navodila in da obžalujejo vsi pariški duhovniki dogodke. V Montpellieru niso še mogli izvesti invenlnre v katedralki, ker je več tisoč vernikov zasedlo cerkev. V ostalih pariških cerkvah . izvedli inventuro mirno. Pač pa bo verniki v nedeljo stražili cerkvi sv. Tomaža Akvinskega in sv. Magdalene, a ker ni bilo komisarjev, so ne mirno razili. Deželni proračun zn 1. 1906. (Dalje.) VI. Zdravstvo. Troški za cepljenje koz. Potnine in dnine zdravnikom cepilcem 6.700 K; nagrado zdravnikom cepilcem 300 K; troški za cepivo 1300 K. Skupaj 7.300 K. Potni troški deželnemu zdravstvenega svetnika, nameščenega v Trstu 140 K. Poduk o babištvu: Prispevek k plači učitelja za babištvo 252 K; podpore in potnine učenkam, ki so udeleič tičaja za babico kakor tudi babicam za obiskovanje ponavljalnih tečajev, diplomi itd. 1148 K. Skupaj 1.400 K. Podpore občinam za vodne naprave: Končno izplačilo prispevka 5.000 K, dovoljenega v deželnozborski seji 13. oktobra 1904 županstvu v Ajdovščini za vodovod 2.000 K ; izplačilo prispevka 4.(iOO K, dovoljenega v deželnozborski seji 12. novombra 1904 županstvu v Gorjanskem za napajališče 2.000 K; izplačilo prispevka 3 000 K, dovoljenega v d^želnozborski seji 19. oktobra 1904 za vodnjak pri Sv. Martina županstvu v Z>igra;u 1.500 K; izplačilo prispevka 1.600 K, dovoljenega z dežel-nozborskim sklepom 12. novembra 1904 županstva v Biljani za 3 vcdovodo 1 000 K; na razpolago deželnega zbora 19 000 K. Skupaj 6.500 rednih, 19.000 K izredn h troškov. Za protimalarično akcijo 6.000 K. Za akcijo proti pelagri 10.000 K. Skopni troški tega pog'avja znašajo 31.340 K rednih, 19.000 K izrednih. VII. Dobrodelni zavodi. Oskrbovanje blaznih 125.000 K. Porodnice 4 500 K. Oskrbovanjo najdon-cev 5.000 K. Bolniški troški: Ki gredo na račun deželnega zaklada 2.000 K, ki gredo na račun občin 210000 K. Stalni letni donesek verskemu zaloga 372 K. Doneski morski kopelji v Gradežu: Stalni letni donesek 400 K, donesek z\ 8 postelj v spomin Nj. Vzv. grofa Franca Co-ronini 800 K. Stalni prispevek zavoda Franca Josipa v Aleksandriji 600 K. Skupni troški tega poglavja znašajo 318 572 K. VIII. Troški zu uk in izobrazbo. Za višje šole: Štipendiji visokošol-cem: Štirje štipendiji po 400 K 1.600 K; Štirje štipendiji po 600 K, ustanovljeni v spomin 40-letnega vladanja Njeg. Vel. cesarja Franca Josipa 2.400 K. Skupaj 4000 K. Podpore visokošolcem 12.000 K. Za srednje šole : Goriškemu municipiju stalni prispevek za realko 1.000 K rednih, 1.000 K izrednih. Za ljudske šole: Pokojninskemu zalogu za učitelje ljudskih šol 23.008 K. Prispevki okrajnim dolskim zalogom: Goriškemu mestu 30.560 K; okrajnemu šolskemu zakladu za go-riško okolico 71.100 K; okrajnemu šolskemu zakladu v Gradišči 83.200 K; okrajnemu šolskemu zakladu v Tolminu 28.800 K; okrajnemu šolskemu zakladu v Sežani 36.350 K. Skupaj 250.000 K. Deleži prebitkov doklade na nžitnino in davščine na pivo 146.000 K. Za obrtne šole: Prispevki za obrtne šole : Italijanski obrtno-nadaljovalni šoli v Girici 2 400 K; slovenski obrtno-nadaljevalni šoli v Gorici 2.000 K; risarski šoli za kamnoseke v Nabrežini 1.000 K; obrtno-nada-Ijevalni šoli v Renčah 800 K; obrtni šoli za košarje v Foljano 400 K; obrtni šoli za košarje v Žagi 400 K; obrlno-nada-I ljevalni šoli v Tržiču 1.200 K; šoli „Šolski Dom”* v Gorici za ženska ročna dela 1.400 K; obrtno-nadaljevalni šoli v Kor-minn 1 000 K; obrtno-nadaljevalni šoli v Mirnu 600 K; obrtn '-nadaljevalni šoli v Červinjann 1.200 K; obrtno-nadaljevalni šoli v Ajelu 1.200 K; obrtno nadaljevalni šoli za Ločnik, Mišo, Š/. Lov ene 1.200 K; za morebitne podpore dragim obrtnim žolam v deželi 400 K. Skupaj 14.800 K rednih, 400 K izrednih troškov. Podpora zavodu za pospeševanje male obrti 6 000 K. Posredovalnemu uralu za de-slance 2.000 K. Podpora obiskovalcem obrtnih zavodov: Deset podpor po 100 K ubogim gojencem obrtne šole v Mari-janu 1.000 K; podporo gojencem obrtnih zavodov v deželi 1.000 K. Siupaj 2.030 K. Za deželno gluhonemnico: Stalni letni prispevek l 200 K; v pokritje primanj-kljeja, izvirajočega iz zavodovega prev-darka za leto 1096 11 212 K. Sknpaj 12.412 K. Učnemu zalogu »talni prispevek 358 K. Goriškemu magistratu stalni prispevek za glasbeno šolo 1.050 K. Prispevki za cjrkveno glasbo v Girici: Orglarju stolne cerkve 142 K HO vin.; kapelnika 84 K; prvemu goslarju 71 K 40 vin.; drugemu goslarju 62 K 47 vin. V Gradišči orglarju 193 K 20 vin. Skupaj 554 K. Deželni mazej: Prispevek obema oddelkoma: Zjodovinsko-starinar-skemn oddelka 1.500 K; za naravoslovni oddelek 800 K Skupaj 2.300 K. Najemnina poslopja za deželni maiej v palači grofa Attems 2 600 K. Plača varuha 480 K. Skupni troški tega poglavja znašajo 480.562 K rodnih, 1.400 K izrednih. (Dulje prido.) Politični pregled. Državni zbor. — V pondeljkovi seji posl. zbornice je predložila vlada zbornici načrt zakona glede zboljšanja uradniških pokojnin. Zbornica je potem začela podrobno razpravo o zakonskem načrta gledo zavarovanj« zaiebnih ural-nikov. V torek jo poslanska zbornica nadaljevala podrobno razpravo o zakonskem načrtu glede zavarovanja zasebnih uradnikov. Odrska prod absolutizmom. — Madjare je iznenadilo, da je odklonil vladar pogoje, po katerih bi bila koalicija voljna prevzeti vlado.* Pogoji koalicijo, so pa res taki, da bi nehala naša država biti velevlast, ako bi jih vladar odobril. Koalicija je postopala tako, da je moral biti vladar užaljen. Znatno bi bile omejene vladarjeve pravice, aleo bi so bil vladar udal na milost in nemilost ljudem, ki so vse kaj drugega, kakor zvesti podaniki. — Ogrski listi pišejo različno o izidu pogajanj z Andrassyjem. Nekateri že sodijo, da prido končno je vseeno do mira med vladarjom in koalicijo, a drugi pravijo, da bo prične zdaj odločilen boj med vladarjom in koalicijo. Pred lotom da ni na kaka pogajanja več misliti. Carinski spor med našo državo in Srbijo. — Pondeljkova dunajska „Mittagszeitung“ poroča, da so baje že odpravili prepoved o uvozu srbske živine v našo državo. Uradno potrjeno to poročilo še ni. Bolgarija očita srbski vladi neiskrenost, ker še ni predložila skupščini načrta o carinski zvezi. V Bolgariji sodijo, da hoče Srbija skleniti trgovinsko pogodbo z našo državo. Balgrajski vladni krogi so prepričani, da pride še tekom tega tedna do sporazamljonja med belgrajsko in danaj&ko vlado. Proti Avstriji. — Razni listi trdijo z vso odločnostjo, da obstoji med Italijo in Črnogoro neka tajna zveza, naperjena proti Avstriji. K ti zvezi bi pristopili tuli Bolgari in Srbi. Črnogorski uradni list pa take govorica najodločnejšo demontira. Ne da se pa tajiti, da se Črnagora zadnji čas jako oborožujo. Revoiucijonarna propaganda v italijanski vojski. — V Padovi, v vojašnici 13. pešpolka, je odkritih mnogo protivojaških in revolucionarnih tiskovin. Prijet je podčastnik Pelegrini in cel re giment konsigniran. Preiskave se vrše tudi pri dragih polkih. Novi namestnik na skrajnem Vztoku. — General Nikolaj Grodekov, ki je določen za novega namestnika na skrajnem Vztoku, je star 63 let. Grodekov je pričel svojo vojaško karijero v petro-grajskem generalnem štabu, pozneje je slažil v Kubanu in na Kavkazu ter se je leta 1863 udeležil vojne ekspedicije v Kivo, leta 1877/78 pa rusko-turške vojne. Od leta 1883 do 1890 je bil Grodekov vojaški guverner pokrajine Sir-Darja, od leta 1893 do 1903 pa generalni guverner Amurske pokrajino. Spisal je tudi dve knjigi: „Križern Afganistana11 in .Ekspedicija v Ahal-Teke-*. Puntarji ubili poveljnika Vladivostoka. — „Daily Telegraph“ poroča iz Tokija, da so puatarski mornarji ubili admirala-poveljnika pristanišča v Vladivostoku. Dopisi. Bate. — (Ulom v cerkev — bogoskrunstvo.) — V noči na nedeljo zjutraj so ulomili lopovi v baUko cerkev. V cerkev so skušali prodreti skoz vrata zakristije, katera so tu Ji že prevrtali; ker jim tukaj ni posebno kazalo, so skušali od zunaj prebiti zid v cerkev, In ker je bil lakaj trni še bolj zastonj, so po lestvici splezali na streho zakr.atije, jo predrli in po vrvi se spustili v zakristijo in skoz njo v cerkev. V zakristiji so ugrabili dva kolih a, enega za vsakdanjo mašo, enega, ki je bil pripravljon za nedeljsko mašo; pateae, katere so bili že skupaj spravili, da jih odnesejo, so pa v naglici pozabili odnesti s seboj. V cerkvi so ulomili v tabernakelj, okradli ciborij in vse sv. hostije stresli na tla in na stopnice glavnega oltarja. Ulomili so tudi v cerkveno pašico, ki pa ni bila kaj posebno založena, in ker so se čutili va-I rane v svojih nadah, so pastili v pušici še golih osem vinarjev. Najbrže romarji, ki so v nedeljo zgodaj romali na sv. Goro, so jih splašili pri njih bogoskrunskem dela, da niso šo kaj več pokradli, in da so v naglici pastili za seboj še vso orodje, ono malo žago, en sveder, eno vrv in en nož z železnim ročajem in z napisom : Sarajevo. Tudi lestvico so pastili še naslonjeno na zid. Domači g. karat je bil prvi, ki je zjutraj zagledal vso groznost razdejanja, in nepopisen jo utis, ki ga je njegov popis tega razdejanja napravil na ljudstvo. Z izrazi zgražanja in z jokanjem je ljudstvo poslušalo g. kurata, ko je ta pripovedoval, kako je dobil odprt tabernakelj, prazen tabernakelj in vse .hostije razmetane po tleh; med njimi nekaj hostij zdrobljenih. G. kurat je hitro po sv. miši odredil molitve v zadoščenje za razžaljenjo, ki se jo tisto noč dogodilo Kristusa v Najsv. Zakramentu, katere je ljudstvo solzno spremljalo z glasnimi odgovori. Vest o tem bogoskrunskem ulomu se je takoj javila bližnjim žendarmarijskim postajam; do zdaj pa ni še o lopovih ničesar znano. Novice. I, t Stolni prošt Lambert | Einspieler. 8 Koroške Sovence je zadela bridka izgnba. Umrl je mož, na katerega so koroški Slovenci zrli s ponosom, in ki jo ohranil gorko srce za slovenske pravice do zadnjega trenutka. Einspieler je umrl v 66. letu svoje starosti. Rojen je bil 10. septembra 1840 v Bistrici v Rožni dolini. Veren drug rajnemu bratranca Andreju jo po njegovi smrti v svojem gostoljabnem doma ustanovil središče vsema narodnemu življenju koroških Slovencev. Pri njem si zvedel vse; najnatančnejše informacije o jezikovnih razmerah na Koroškem si dobil pri njena. Ni jih samo zbiral, marveč študiral. Kar so drugi slovenski poslanci med njimi v prvi vrati rajni K'm v drž. zbornici razkrili koroških razmer, je vse uredil, večinoma tudi sam spisal rajni prošt. Dasi pa ni nikjer skrival svojega prepričanja, so ga vendar tudi nasprotniki spoštovali. Steinwdnder in Lomiš sta rada občevala ž njim. Izmed koroških nemških državnih poslancev samo enega ni mogel — poturice Doberniga, ki je kot dijak dobival celo podporo od njega. Pri vodstvu v škofiji je mnogo delal. Težje referate so prepuščali njema. Zaupno so se obračali nanj duhovniki obeh narodnoiti. Bil je vsakemu pravičen in pomagal je, kjerkoli je mogel. Bil je predsednik družbe sv. Mohorja, infalirani stolni prošt, apostolski protonatorij, konsistorialni svetnik, častni občan več slovenskih občin itd. Bil je nekaj let ladi edini slovenski poslanec v državnem zbora s Koroškega, kvoljen je bil po kompromisa med Slovenci in katoliškimi Nemci meseca marca I. 1897 v kmečkih občinah celovških. Vstopil je v„Slovanski c e n t r u ni, ki so ga takrat ustanovili naši poslanci. Žal, da vsled obstrukcije takrat Einspieler ni mogel mnogo storiti. Slovenci so ta mandat žal pri zadnjih volitvah izgubili in je prodrl nemški na-cionalec Tscharre. Lambert Einspieler je bil mož silno dobrega srca in ljubezniv do vsakoga. Ker je s lemi lastnoitm združeval tudi visoko izobrazbo, si ga je marsikdo želel na celovškem škofovskem sedeža. Kot stolni prošt se je vsikdar potegoval za pravice Slovencev, tako da bodo koroški Slovenci bridko občutili njegovo izgubo, zlasti pa žaluje za njim dražba sv. Mohorja. Pred kratkim je začel bolj bolehati, a nihče se ni nadejal tako naglega konca. Umrl je dne 3. februvarja popoldne ob 7a6. ari na-nagloma. Pogreb je bil v ponedeljek ob ‘/,4. uri popoldne. Njegovo truplo je bilo slovesno prenešeno r stolno cerkev, tam blagoslovljeno in potem pokopana v grobišča dražbe sv. Mohorja na pokopališča v St. Ruperta. Naj v mira počiva blagi pokojnik I Kanonični proces. — V četrtek se je vršil na Danaja pri papeževem nuncija kanonični proces novoimenovanega goriikega knezo-nadškofa mona. dr. Sedeja, pri katerem je v navzočnosti dveh prič prisegel papeža poslušnost in zvestobo. Dotični spis napravil se je v navzočnosti papeževega notarja mons. Nicotre. Po dovršeni ceremoniji so bili vsi navzoči povabljeni k nunciju na obed. — Odlikovanje. — Nj. Vel. cesar je podelil profesorju na tuk. gimnaziji g. Antonu Šanlel naslov šolskega svetnika. Čestitamo I Proinoeija. — Dne 1. t. m. je bil promoviran na graškem vseučilišču doktorjem prava gospod Stanko Trnovec, sin dvornega svetnika na najvišjem sodišču gospoda Mateja Trnovca. Šolska vest. — Provizoričnim 'vadničnim učiteljem na slovenskem oddelku tuk. c. kr. deške vadnice je imenovan g. Ernest Širca, ki je bil zadnje dve leti voditelj pripravljalnice za srednje šole v „Šolskem domu*. Odlikovanje. — Nj. Vel. cesar podelil je bivšemu županu občino Sr. Križ na Vipavskem, g. Filipu Terpiuu in županu v Šmarjah pri Ajdovščini, g. Francetu G r u n t a r j u, zlati križec za zasluge. Čestitamo I Za „Slovensko slrotiščo*: P. n. gg N. N. 3 K, Anton Peršič 20 v, Ivana Šušteršič 4 K, Franc Kuštrin 60 v, N. N. 80 v, Tešimir v S. 10 K, Matijejevič 8 K. Bog vsem stotero poplačaj I Za Alojzljevlšče: Preč. g. Iv. Leben 10 K, Tešimir poleg zadnjič izkazanih 10 K še 10 K. Bog povrni I Bohinjska železnica je razun del v predorih skoz Karavanke in pod Bukovim ter z Opčin v Trst že dodelana in železniško mmisterstvo, zdi se, se ne protivi, da bi se dogotovljene črte izročile prometu še pred jesen ijo. Zato naj se oglasijo s prošnjami v tem zmislu, naslovljenimi na ministerstvo, one občine, ki tega še niso storile. S Krasa nam pišejo : V Vašem listu ste že parkrat pozvali občine soške doline, naj se obrnejo do železniškega ministerstva s prošnjo, da bi se lokalni promet na novi bohinjski železnici med Gorico in Sv. Lucijo že koj zapričel, ne da bi se čakalo 1. oktobra, koji čas je baje določen, da se cela črta bohinjske železnico izroči javnemu prometu. Prepričani smo, da so se občine soške doline temo pozivu tudi že odzvale in ni izključeno, da bi se ne ugodilo takim prošnjam, ker je celo obratno ravnateljstvo drž. železnic v Trstu taki nameri baje naklonjeno, železniška proga bohinjsko železnice med Gorico in Opčino je tudi že končana, in bi se lahko tudi na nji uvel lokalni promet. Vprašamo torej, ali bi ne bilo umestno in koristno, ako bi se tudi Kraške in vipavske občine obrnile s prošnjami, da bi se tudi na črti Gorica Opčina takoj otvoril lokalni promet?! Župani imenovanih občin, ganite se I Najdeno truplo. — V torek zjutraj so našli v Soči blizu tovarne v Strači-čah moško truplo, ki se je moralo že delj časa nahajati v vodi, kajti bilo je že napol segnito. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na tukajšnjem pokopališču. Kmalu potem pa je prišla v mrtvašnico Marija Bone iz Kronberga, ki se je prepričala, da je utopljenec njen mož, 46-letni Ivan Bone. Bone je bil kočijaž pri tvrdki Sard & Lenassi. Dne 27. m. m. se je pa doma sprl. in od takrat ni bilo o njem več ne duha ne sluha. Sodi se torej, da je šel koj isti dan v Sočo. V Kamnjah pri „Rcbku“ je bila v nedeljo veselica karnenskega izobraževalnega društva. Veselica se je prav dobro sponesla. Vkljub zelo slabemu vremenu, (vipavska burja je divjala) je b la udeležitev velika. Je že tako, da imajo kamenski tamburaši z vremenom vedno smolo. — Kaj naj rečem o vsporedu ? Kakšno je bilo proizvajanje I Z eno besedo — dobro! Jakj fl.io in precizno je bilo tamburanje, priznati se mora ka-menskim tamburašem vsa čast. Nekaj novega pa smo videli pri tej veselici, namreč da imaje tamburaši novega dirigenta. Kakor smo pozneje zvedeli, je to domačin g. Franc Črmelj, ki se je izvežbal pri g. kaplanu. No, priznati se mu mora, da je izborno vodil svojo malo a pogumno četo. V priprosti vasi se je ustanovil tamburaški zbor, pri kterem sodelujejo sami kmečki fantje, ktere po-dučuje in vodi domačin iz njih srede vzet. To je zares lepo in posnemanja vredno. Maloktera vas na Slovenskem se more s lem ponašati. Govoričilo ae je, da ae bo z odhodom g. kaplana Vodopivca tamburaški zbor razdrl, no, videlo se je, da se bo tamburaški zbor lahko vzdržal in pod vodstvom novega dirigenta tudi krepko vspeval. Seveda ako bodo fantje ostali stanovitni in edini. Upamo pa, da bodo ostali edini, ker silno silno žalostno bi bilo, če bi se med njimi pokazala ne-edinost in razpor. Fantje, pomnite pregovor : V složnosti je moč! Kaj naj rečemo o petju in igri ? Prvo je šlo dobro, igra pa prav dobro. Zelo lep je bil tudi šaljivi prizor na koncu. Po veselici je bila prosta zabava v dobro znani gostilni pri „Hebku“, kjer smo se še dolgo časa zabavali pri kozarcu izvrstnega vipavca ob veselih zvokih tamburic. — Fantje 1 Priredite kmalu še kaj tako lepega ! I Dijaški koncert. — Jutri prirede slovenski dijaki v Gorici dijaški koncert v prostorih ^Slovenske Čitalnice11 s prav lepim in zanimivim programom. Čisti dohodek tega koncerta je namonjon v dobrodelen namen. Nadejamo se, da se ga bodo rodoljubi udeležili v obilnem številu. Začetek koncerta bo ob 8. in pol uri zvečer. Vstopnina 60 vin., za dijake 30 vin. Vabilo na veselico, katero priredi „delavsko izobraževalno in podporno društvo11 v Kostanjevici dne 18. febru-varja t. 1. ob 3.Va uri popoludne v prostorih g. Fr. Urdiha št. 84. Vspored : 1. Ant. Foerster: „Pozdrav“, poje društv. moški zbor; 2. Nagovor predsednika ; 3. A. Foerster : „Ljubezen do domovine11, poje mešan zbor ; 4. S. Gregorčič: Deklamacija: „01jki“ ; 5. Kocijančič in Ferjančič : „Venček narodnih pesmi11, pojeta moški in mešan zbor ; 6. Veseloigra v dveh dejanjih: „Dr. Vseznal in njegov sluga Šlipko Tiček* ; 7. Šaljiva loterija. Prosta zabava. Vstopnina: za neude 60 vin., za ude 40 vin ; sedeži prve in druge vrste 1 krona, drugi sedeži 80 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. „Slovcusko kat. in izobraževalno društvo11 v Kobaridu jo ustanovilo svojo društveno „Čebelico“. Omenjati pač ni treba njene prevelike koristi, saj smo se že o tem prepričali dne 21. januvarja v društvenem salonu. Prvi „roj“ se je že zbiral dne 4. t. m.; da ni bil malenkosten, kaže dejstvo, da je že izletelo v Gorico v .Centralno posojilnico* 14 361 čebelic (reci: stotriinštirideset kron in 51 vin.) — Drugi „roj“ se bo zbiral prihodnjo nedeljo od 2. do 3. popoldno v društvenem salonu. — .Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača11. ali pa „Oj predpust, ti čas presneti ... 1“ Učiteljstvo in .Svobodna šola11. — Štajerski poslanec Hagenhofer opozarja svoje volilce na agitacijo frama-sonskega društva „Srobodna šola11 in na učitelje, ki pristopajo. Hagenhofer pravi, da katoličani take agitacije med učitelj stvom nikakor ne smejo trpeli in da mora tudi vlada upoštevati verski čut katoliških starišev, ter nadaljuje : Katoliški stariši se bodo organizirali, in nekega dne bodo oni gospodje učitelji, ki so člani „Proste šole*, našli svoje šolske sobe proste katoliških otrok, in otroci bodo prišli nazaj v šolo še le tedaj, če bodo imeli stariši jamstvo za v resnici versko-nravno vzgojo, kakor jo zahteva zakon11. Učitelj, ki je plačan za versko-nravno vzgojo otrok, nima pravice, udeleževati se agitacije za framasonsko šolo. Če se pa to zgodi, bodo stariši prisiljeni k lastni brambi. — Te besede Hagenhoferjeve so gotovo upravičene, in tndi pri nas bodo morali starši Beči na sličen način samopomoči, kjer bodo pristaši svobodne šole postali preveč samovoljni. Smrtonosni padec. — Vpokojeni pismonoša 86 letni France Dolpin, doma iz Gorice jo v petek proti večeru tako nesrečno padel na javni ulici, da se je na glavi prav hudo poškodoval in da je vsled tega padca že v soboto umrl v tnk. bolnišnici. Vseslovansko romanje. — Dne 19. aprila 1906 prirede Čehi veliko vseslovansko romanje v Rim. Doslej se je priglasilo k temu romanja 478 Čehov, 234 Poljakov, 111 Slovakov, 32 Hrvatov in 19 Slovencev. Ako bi slovensko časopisje in duhovništvo podpiralo ter za stvar agitovalo, utegne priti med Slovenci do 100 udeležencev. Romanja se lahko udeleže osebe vseh stanov obojega spola 1 Slovenci se bodo romarskemu vlaku pridružili dne 20. aprila 1906 ali v Trbižu ali v Vidmu 1 V Trbiž pride dotični romarski vlak dne, 20. aprila ob 8. zjutraj, v Videm pa ob 11 uri dopoldne istega dne. Cene iz Trbiža ali Vidma so jednake in sicer: Trbiž oz. Videm - Rim in nazaj v II. skupini 300 kron, v lil. skupini 260 kron. V tej coni je vse obseženo: hrana, vino, vožnja, stanovanje, vstop v galerije in umetniško zbirke napitnina, sploh vse, tako da romar razven tega nima nobenih dragih izdatkov. Priglasi kakor tudi denar naj se pošiljajo gosp. Šulcu v Prago. Pri glasi se sprojemajo samo do 1. aprila 1906. Po prvem aprilu 1906 se no bodo sprejemali nobeni oglasi več. Potovalna pisarna Šulc dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Potovanje bo trajalo do 29. maja 1906. Po izžrebanem programu v Rimu bo odbočni izlet v Napolj, Vezuv, Pompej, Cipri itd., ki bo trajal 4 dni. Vendar kdor so bo hotel vdeležili tega izleta morul bo k 260 doplačati še 130 kron. — Stavka pri Llojdu. — Iz Trsta poročajo: V petek so pričeli stavkati kurjači pri L(oydu. Laški vohuni. — Zadnjič so listi poročali o dozdevnih laških vohunih, ki so se okoli novega leta potikali okoli Glodnice. To je sedaj dognano dejstvo. Vsi trije so se posebno zanimali za dve višini, ki sta strategično zelo važni. Ena zapira vhod v glodniško dolino, druga pa vhod v grebinjsko okolico. Z obeh točk se z lahkoto zapre cesta skozi krško dolino. Risali in fotografirali so povsodi. Tu so se izdali za odposlance kmetijske družbo, ondi zopet za Danajčane. Sedaj so že gotovo v Italiji, kamor so srečno prinesli svoje slike, in se lahko norčujejo iz zaupnosti in počasnosti avstrijskih Btraž. — Moč vere! — Pred več leti — čita bo v nemških listih — šel je neki angleški protestant v družbi dulnvnov v rimske katakombe. Tu v podzemljskih votlinah nahajajo se spominki prvih čaBov katol. cerkve. Opazivaje zdaj to, zdaj uno, kar naenkrat zavpijo Angleš : „Zdaj sem katoličan!11 Kaj je vidol ? Duhovni se ozrejo in kaj vidijo ? Angleš kleči na kolenih pred — podobo Matere Božje! Ta podoba Marije z detetom v naročju iz prvih časov kriBtjanstva spremenila je prej nevernega Angleža do Matere Božje v njenega gorečega ča-stilca. Spoznal je, da vsi ugovori proti češčenju nebeške porodnice bo bili le prazna iznajdba verskih nasprotnikov. Smrt lakomnika. — V Bruku na Štajerskem živel je poseben lakomnik. Sam je vse delal, nobenemu ni nič privoščil, z nobenim govoril in nikamor ni šel. Žito se pa tudi nobeden ni zanj zmenil, ko ga več časa ni bilo videti. Nekega dne gre namreč v klet, da bi si privoščil kapljico vina. Tu pa ga zadene mrtvoud in obleži mrtev. Najdli so ga po obrazu, na rokah in nogah razjedenega od podgan. Zapustil je 16.000 kron ! Sto kouj zgorelo. — V Edgeware Road na Angleškem se Ije vnel vojaški konjski hlev, kjer je bilo do 200 konj. Do sto konj je zgorelo, drugi pa s se strgali in dirjali vsi divji na prosto po cestah in ulicah. Vsled tega se je dogodilo mnogo nesreč, in neki potnik jo našel pod konjskimi kopiti smrt. Nov motor za ladije. — Angleškim listom se poroča iz New Yorka, da je iznašel neki Rider nov motor, s pomočjo katerega bodo zamogle ladije prepluli v jedni uri od 100 — 160 milj. Boj z bojem! — Ko je prod nekaterimi leti imelo v mestu Varšavi zbor več izobraženih mož in so se razgovarjali o berila knjig in časopisov, zavrnil je zborovalce živ Mojzes Moatefiore, ter rekel: .Kaj klepetate! Dokler nimamo mi časopisje v rokah, je vse prazno, kar vi govorite. Brezuspešna so društva, posojila, ves lov na ljudi in zdražbe, dokler nimamo mi židje v rokah vse liste in časopise, da motimo in slepimo ljudi. Dokler ni tega, je vse naše kraljevanje: prazne sanje*. Kar je bilo tu govorjeno, se je že marsikaj uresničilo v korist Židov. Žid,e so vedno bolj gospodarji tiska in ča-Bopisju ! Na noge, katoličani! Nesreča ra nesrečo! — Dno 2. jan. poknila je petrolejka v mesta Kolinj. Nastal je ogenj. Zagorela sta dva otroka. Na vpitje otrok priteče mati v sobo in najde fantiča že zgorjenega, deklico pa vso opečeno. Pade brez zavesti na tla in umrje prestrašena in zadušena po dimu. Tisti hip prileti oče, olpre naglo okna, si pa močno roke rani in pokvari. Rešil je le še deklico. Kitajski Salomon. — Neki kitajski mandarin je imel razsoditi o sledečem dogodka : Na bregu reke je stal slepec ter čakal, da ga kdo prenese preko vode. K reki je prišel trgovec vračajoč se s semnja, kjer je prodal olje. Ponudil se je slepcu, da ga prenaso čez vodo, ako mu hlapec drži med tem torbo, v kateri je bil slišal žvenket denarja. Ko je trgovec na drugi strani posadil slepca na tla, mn ta ni hotčl vrniti torbo, temveč so je začel na ves glas dreti. Prihiteli so ljudje ter zgrabili trgovca kot navideznega roparja. Pred mandarinom je slepec tudi trdil, da mu je obtoženi hotel vzeti torbo z denarjem, dočim je trgovec kričal, da slepec laže, ker je torba njegova. Občinstvo je bilo seveda na strani reveža slepca. Mandarin je velel prinesti posodo čiste vode, v katero jo vrgel denar iz torbo ter ga nekaj časa s palico mešal. Potem je vodo pogledal ter izrekel sodbo: „Denar je trgovčev, lažnjivemu slepcu pa jih na-štejte 60 z batino I* Ljudstvo se je čudilo, a mandarin je je poučil: Le poglejte, kako plavajo po vodi mastni ko- lobarji. Denar je trgovčev, ker si ga je prislužil pri prodanju olja. Ustrelil se je pred fronto. — Ruski konjeniški stotnik baron KoriT je dobil nalog, naj strelja na litovske uporne kmete, a je odrekel pokornost. Trikrat so mu prinesli zapoved, naj strelja, pa je izpolnil zapoved. Vojaki so streljali in 48 kmetov se je zgrudilo mrtvih. Nato se je pa Kord obrnil k fronti in zaklical : „Ta posel se ne 6trinja s poštenjem oficirja in genllemana11. V istem hipu je ustrelil nase iz revolverja in se mrtev zgrudil. Vezuv bljuje. — Vezuv je začel silneje bruhati. Lava, ki jo izmečaje, preti žični železnici in kolodvora. Grozen samomor z dinamitom. — Rudar Hermann v Szepesfalvi na Ogrskem, ki je bi! oženjen, je bil jako ljubosumen. Ta nesrečna strast gnala ga je celo v smrt. V torek si je utaknil v usta dinamitno patrono, katero je potem zažgal. Učinek je bil strašen. Patrona raznesla je nesrečneža na tisoč koscev. Kosi trupla odleteli so celo na bližnje strehe. Za kratek čas. Vželezničnem vozu. Berta (kažoč na gospoda, ki gleda močno križem): .Mama, glej, tisti gospod ima lepe; gleda lahko pri obeh oknih hkratu ven.“ Hlapčeva zvijača. Upnik: „Vi pravite, da je šel vaš gospodar v mesto, pa ga vidim v sobi skozi priprta vrata.11 Hlapec: „Meni nič mar. Rekel mi je, da je šel v mesto.* Petošolsko. Stric : „No, Karol, povej mi sedaj, s čim se največ pečate v peti šoli?11 Karol: „Z Livijem, He-merjem in Ovidom.* Stric: .Kaj pa imaš najraje?* Karol molči. Stric: „No, meni že lahko poveš.* Karol: „Poštarjevo Fa-nico.“ Tega pa ne. 30-letna frajla: , Pirnova Draga mi naznanja, da se je zaročila ... in jaz moram še poštno kazen plačati. O, tega pa ne !* Loterijske številke. 3. februvarja. Trst.............. 77 68 76 13 21 Line............. . 34 11 6 12 80 Skrb vsake gospo dinje je posvečena družinski blaginji! Kathreinerjeva Kneippova sladna kava je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsako gospodinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varst veno znamko župnik Kneipp. - VrS *» Mm Hrušič trgovec, kr« jaški mojster, tekališče J Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 35 Zgoraj imenovani n aa n atija sl. občinstvu in posebej kila in od onega funta. Testenine Iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Muka Iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Sorica, ni. Vettnrini 9 posojuje svojim članom od 1. nov. t. I. aa mesečna »Jplaiiila v petih Iti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100Kglavnice2Knamemec. ^osojuje svojim lanom od 1. aprila 1.1.: aa mita po 5V|o, na vknjižbo po 5°|» z '/8% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. k Prosiva zahtevati listke! Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vs&kema, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva lahtevatl listkel i n * ►d o M O ►1 I? O 0 o 6» P. © i ——r IGMC SlILIGO] urar pri Si7. Luciji ob Soči naznanja slav. občinstvu, da ima v svoji zalogi najnovejše in najtrpežnejše švicarske ure in najboljše šivalne stroje, o o o o Šivalne stroje daje tndi na obroke. Jako izdatno sredstvo proti Ul jr liker GODINA, v ulici Fcrnelo št. dopošlje V V 1 ffl 11 katerega napravljata v Trsta lekarnarja Rafael Godina, lekarna ,,A11a Madona della Salutte14 pri Sr. Jakopa, in Josip Godina, Inkama „AH’ 4. — Steklenlčica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo Iranko in bo r tem zneska zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se t vseh lekarnah. Ii?ea‘, ako se