19. štev. V Ljubljani, sobota 21. maja 1921. Leto II. Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni doni, Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru. NOVA PRAVDm '*na številka stane H 1*50. * Gra- IIUi Glasilo NS5> v .... V ponedeljek, dne 23. maja t. 1. se vrši v dvorani „Mestnega doma“ v Ljubljani ob 8. uri zvečer JAVEN SHOD NSS. DNEVNI RED: Poročilo naših delegatovo Narodno- socijalističnem kongresu v Pragi. Jugoslavija« Ljubljana, dne 20. maja 1921. (Ustava. — Glasovanje. — Hrvati. — Kriza.) Pretečeni teden se je vršilo v konstituanti glasovanje o ustavnem načrtu, ki ga je predložila vlada. Bilo je to prvo glasovanje. Prej sc je vršila takozvana generalna debata. Posamezni poslanci so namreč govorili o celokupnem načrtu kot takem. Sedaj pa bodo začeli pretresovati ustavni načrt po posameznih paragrafih. Preden pa se začne to delo, je bilo potrebno glasovanje ali sc to pretresanje posameznih paragrafov sploh začne ali pa se kar cel ustavni načrt odkloni. In tako se je v konstituanti glasovalo. Zato, da se začne debata o posameznih paragrafih je glasovalo 227 poslančeV, zato da se zavrne sploh cel ustavni načrt je pa glasovalo 93 poslancev. 99 poslancev pa sploh ni glasovalo. Večina je bila zato, da se začne v konstituanti sedaj pogovarjati o posameznih paragrafih. In ta teden se je začelo v konstituanti že s podrobno debato in sicer o 1. oddelku ustave. Znano je, da 49 hrvatskih poslancev, ki pripadajo Radičevi stranki, še do sedaj ni bilo v konstituanto. Radi zadnjega glasovanja pa so zapustili konstituanto tudi hrvatski poslanci, ki pripadajo „Narodnemu klubu". Onj pravijo, da niso za tako ustavo, katero jim hočejo drugi usilili in ker so sami preslabi, da bi z glasovanjem zmagali, pa pravijo, da sploh ne gredo več v konstituanto, kjer se njihove želje enostavno preglasujejo. I ako torej v konstituanti pri pri- hodnjih sejali Hrvati malo da ne bodo več zastopani. V konstituanti ostanejo le tisti Hrvati, ki so v demokratskem klubu in teh Hrvatov je prav malo, menda le 10. Demokrati so si vbili v glavo, da hočejo vse, ki ne mislijo kakor oni, pritisniti na tla. Bodočnost bo pokazala seveda drugače, kakor si to predstavljajo naši demokrati. S silo se ne da delati in' to bodo demokrati v kratkem doživeli. V vladi sami tudi ni tako kakor bi moralo biti. Sedaj zopet govorijo, da bode odstopil minister za agrarno reformo. Vedna kriza. Seveda ako se vlada samo s krivico, ne more hiti drugače. Navodila pokrajinskim vladam. Ministrstvo notranjih del je izdalo po-pokrajinskim vladam navodila giede kazni za osebe, ki rujejo proti državi, državnim oblastim in proti naši armadi. Upanje na ugodno rešitev koroškega vprašanja. 18. maja je odgovoril ministrski predsednik Pašič na vprašanje posl. Jovanoviča v zadevi Koroške sledeče: Naša razmejitev z Avstrijo na Koroškem je težavna. Spočetka smo mislili, da se bo z glasovanjem odločila usoda celovške kotline, ki tvori gospodarsko in zemljepisno celino. Po naši zahtevi se jc kotlina raz« delila v dve plebiscitni coni. Mislili smo, da ho plebiscit izpadel v korist naše države. Kako je prišlo do tega, da smo podlegli, ni povsem jasno. Pri-iznati smo morali, da je plebiscit bil v glavnem formalno pravilno izvršen. Navzlic v celoti neugodnemu izidu pa je odločna večina ozemlja južno od Drave se izrekla za našo kraljevino. Po tem stvarnem stanju je ministrstvo, videč, da se uporablja v Gorenji šleziji načelo, da se prizna Poljakom ozemlje s poljsko večino, ostalo pa Nemcem, zahtevalo, da se isto pravilo porabi za našo Koroško. Veleposlaniška konferenca o tem vprašanju še ni odločila. Mi pravimo, da so občine na ozemlju južno od Drave vsekakor naše in se morajo pridružiti naši državi; kjer pa jc večina nemška, naj se ozemlje prizna Nemcem. Dne 25. marca smo poslali veleposlaniški konferenci noto sledeče vsebine: Pri plebiscitu na Koroškem dne 10. oktobra 1920. je glasovalo 15278 glasov za Jugoslavijo, 22.025 pa za Avstrijo. Glasovi za kraljevino SHS še delijo tako, da je v delu cone •A na desnem bregu Drave j0.405 glasov za Jugoslavijo, na levem bregu pa 4873. Za Avstrijo jc bilo na desnem bregu Drave oddanih 10.093, lla iC“ vem pa it.932. Iz tega je razvidno, da je na desnem bregu Drave v pasu A glasovala večina za kraljevino SHS. Nota navaja nato določbe st. germain-sk'c pogodbe, katerih zmisel govori v prilog naši zahtevi, da se ozemlje desno od Drave, ki tvori z našo državo nacijonalno, geografično in gospodarsko enoto, pridruži Jugoslaviji. • Na podlagi vsega tega je kraljeva vlada zaprosila veleposlaniško konferenco za rešitev v tem zmisht, da se ob priliki razmejitve med kraljevino Sl!S in Avstrijo določi kot meja reka Drava, tako da bi desno obrežje pripadlo nam. To prošnjo smo predložli konferenci, ki o nji še ni razpravljala. Ne vem kako bo to vprašanje rešeno, vendar mislim, da nam bo priznano, ozemlje, ki se je po večini izreklo za našo kraljevino. Ne vemo, ali sc ho priključila Avstrija Nemčiji, toda v interesu miru zahtevamo močnejšo mejo med nami in Avstrijo. Nemška in avstr. poli-tika je stremela za tem, da oslabi slovenski živelj povsod in si sezida most do Adrije. Vsled tega se je vršila si- stematično nemška kolonizacija, ker so bili Nemci gospodarsko močnejši, sc je mnogo naših bratov na Koroškem odreklo svojemu narodu in se potujčilo. Mi smo poslali omenjeno noto in pričakujemo rešitve. (Burno odobravanje cele zbornice.) Radič. In zopet enkrat je gledal cel svet na Radiča. Naši demokrati so trobili cel čas v svet, da bode o Binkošti!) izbruhnila na Hrvatskem revolucija. ,,Slov. Narod" jc zahteval, da mora teči kri. Seveda tuja kri, ko bi morali darovati pri ,,Slov. Narodu" lastno kri, bi pisali že drugače. Po Zagrebu korakajo močni vojaški bataljoni, so pisali demokrati. In prišle so Binkošti. In v Zagrebu kakor v Hrvatski je vladal ves čas najpopolnejši mir. Nastane res vprašanje, kdo državi več škoduje, Radič ali demokrati. Kaj neki si mora misliti zunanji svet o nas, vsake praznike prerokujejo naši demokrati najmanj eno revolucijo. •Vsi vemo, da je Radič sicer en nevaren nore, toda sedaj vemo tudi, da bolehajo demokrati na neozdravljivi bolezni, ki se ji pravi neumnost. Agitacija zemljoradniške stranke v Bosni. Zemljoradniška stranka je zapo-čela agitacijo po celi Bosni in Hercegovini. Pri vsaki priliki se obdržujejo zborovanja, katera so jako dobro obiskana. Pred nekaj dnevi so imeli veliko zborovanje v Bihaču in Neve-sinju. Na vseli zborovanjih se sprejemajo resolucije, v katerih se zahte\a edinstvena država in v katerih se protestira proti nedelovanju vlade. Interesantno je, da se to kmetsko gibanje jako hitro širi in da uspešno pobija radikalno stranko, katera agitira v Rosni javno za ,,Veliko .Srbijo". Izključen poslanec. Demokratski klub je izključil poslanca iz Prizrena Šerif Bajram-a, ker je glasoval proti ustavi. Klub Muslimanov iz južne Srbije, v katerega je hotel Šerif Baj- Podlistek. Trije zmagovalci, japan, Angleška, Amerika. (Konec.) Anglija zasleduje gotovo s paz-nim očesom razvoj japonske moči na morju in na suhem. Anglija pozna >krbi Avstralije, koje poltropična in neobljudena severna polovica leži Japonski tako blizu in ki kljub temu zabranjuje vsako naseljevanje Japoncev. Pri izpeljavi svoje protijaponske politike je navezana Avstralija le na angleško državno moč. Angležem je jasnO1, da je ugled Japonske v celi Aziji silno zrastel in sicer s tem, da je postala sama močna in da je pri-sotvovala mirovnim pogajanjem v Parizu kot ravnopravni činitelj. S tem je bil podan dokaz, da je rumeno pleme, ravno toliko vredno kakor belo pleme. Premoč evropskih narodov v Aziji je pa temeljila na tem, da je belo pleme več vredno kakor druga plemena. Ta misel je padla za vedno, s tem pa se jc omajalo tudi gospo'd-stvo evropskih narodov v Aziji. Anglija to danes uvideva ter skuša to nevarnost: odpraviti tako da daje Indijcem dalekosežne privolitve. An- glija pozna nevarnost, toda ne kriči o njej!, kajti angleška politika dela, v nasprotju z evropsko metodo, vedno popolnoma tiho. Popolnoma drugače Amerika. Ameriki vojska ni pravzaprav čisto nič škodovala, zgubila je nekaj ljudi, zaslužila pa jc strašno veliko denarja. Amerika si je ustanovila mogočno trgovsko brodovje in je danes denarnica sveta. Ona je zadala zadnji udarec, ki je prinesel odločitev vojske ter je tako postala pravi zmagovalec, ne da bi veliko žrtvovala. Davčni vijak se je malo bolj stisnil. Državo so malo bolj okradli kakor kje drugje, mezde in cene so sc dvignile, da sedaj zopet padajo. Danes sodijo vsi, da je postala Amerika gospodar sveta. Rada bi gradila največje brodovje sveta, ima veliko armado in je upnik cele antante. Kljub temu pa je nezadovoljstvo in razočaranje v Ameriki tako veliko kakor nikjer. Amerikanci so hoteli svet rešiti in osvoboditi, sedaj pa, ko vidijo kaj se je naredilo, se njim gnjusi cel svet. Amerika je podobna sinu poštenih starišev, ki se je pridružil v kritičnem trenutku svojega življenja komedijantom, ker jc mislil, da rastejo peruti, ki jih je dozdevno opazil na drugih, tudi njemu. Kmalu pa je uvidel, da to življenje ni za njega ter se Je vrnil zopet k staršem poln nezaupanja in gnjuša do vseh, ki smatrajo človeško življenje drugače kakor on. Dobro vzgojeni sinček jc našel zopet samega sebe in noče imeti s komedijanti nobenega opravka več. Tako je Amerika Evrope sita in bi Evropo najraje pustila tam kjer je. Toda Amerika ne more pozabiti, da so njeni denarni in gospodarski interesi radi vojske raztreseni po celem svetu. Ker odklanja zvezo narodov, mora za svoje varstvo sama skrbeti. Ako zapostavi Amerika svoje prekmurske interese, jo ne more nihče napasti. Ako pa hoče varovati svoje prekmurske interese, mora pa graditi močno brodovje. Danes ameriški davkoplačevalci niso bogvekaj radodarni, toda v notranjosti ameri-kanskega ljudstva živi vera, da mora biti vse kar Amerika napravi boljše-in večje kakor je napravila to kaka druga država. Kljub temu, da nima danes Amerika do zunanje politike nobenega veselja, so vendar gotova mflenja in stremljenja jako močna. Japonska še mogoče v Ameriki ni bila nikoli tako osovražena kakor danes. Nastop v Šantungu, posest otokov v Tihem morju kažejo Ameeriki vedno bolj jasno, da se Japonska ni udeležila vojne radi tega, ker je bila, demokracija v nevarnosti. Nastop Japonske za demokracijo je pravzaprav zasramovanje demokracije. — Kajti uredbe na Japonskem niso niti senca kake demokracije. Harvaj in Filipniski otoki so vedno nevarne točke. V Kaliforniji pa je proti naseljevanju Japoncev oster odpor. Prebivalci Kalifornije so prepričani, da je skupno življenje zapadne civilizacije kakor jo predstavlja Amerika, z japonsko civilzacijo nemogoče. Misel, da bi se Japonski navsezadnje vendar le posrečilo organizirati Kitajsko in ustvariti na- podlagi te milijonske države svojo moč, predstavlja vedno na novo nevarnost, ki preti od strani Japonske. Tako dolgo, da ostane Japonska država, kakor je danes, ni za Ameriko nobene nevarnosti. Ako pa sc Japonski posreči organizirati Kitajsko, potem . . .? Še večja sc vidijo nasprotstva med Ameriko in Anglijo. Amerika je upnik, Angleška dolžnik. Toda ta dolžnik zasleduje smotreno, kako hi si pridobil zopet zgubljeno mesto, kot dajatelj denarja, prevoznik tovorov in trgovski posredovatelj celega sveta. Ne le zemljepisna lega, tudi način mišljenja daje prednost Angležem. — Kljub temu, da ima Anglija v Evropi le stranske interese, so Angleži vendar le Evropejci in oni poznajo Evropo, med tem ko opazujejo Amerikanci evropsko življenje le preveč s čustvom naravnega človeka, ki ga prekanjenost velikega mesta zmeša in zgraža. Spornih vprašanj je dovolj. Nerodnosti, kakor jih je zakrivil angleški poslanik v Ameriki, ko sc je vrnil na Angleško, dajejo nerodnostim večji pomen kakor v resnici zaslužijo. Kljub temu ne moremo misliti, da igrajo odgovorni politiki v Ameriki in v Angliji igro, ki bi stave ne zaslužile. Evropa l>i nove vojske ne mogla prenesti, pa naj se vodi ista tudi daleč od evropskega obrežja. Temelji Evrope so danes tako omajeni, da je opravičeno vprašanje, bo li Evropa zmožna obdržati v svetu narodov podedovano mesto. Nov boj med edino še ne zlomljeno evropsko silo in največjo evropsko silo zunaj Evrope bi mogel prinesti konec evropske kulture. ram vstopiti, pa pa je odklonil in .sicer radi tega, ker ni izstopil iz demokratskega kluba, tedaj ko so izstopili vsi drugi Muslimani. Gopodarstvo naših bank in naših demokratov. Naša mesta, ki ležijo ob morju so zaprosile vlado v Beogradu, da se jim dovoli za lastno potrebo kupovati amerikansko moko v Reki in uvažati jo brez carine, to pa radi tega ker j«.* amerikanska moke za tri krone pri kilogramu cene ja, kakor moka, ki se je pridelala v Jugoslaviji, kale.o imeni.jejo žitnico Evrope. Toda naša domača moka je za tri krone pri kg dražja, kakor amerikanska moka, katero so pripeljali črez veliko morje. Srečna in blagoslovljena država, kateri vladajo laki ljudje kakor so to demokrati. Ti demokrati so res duševne potence, ker se jim je posrečilo napraviti iz naše države, zemljo vsemogočih neinogočnosti. Za 200 dinarjev prodano dete. V Sarajevu sc je dogodil zanimiv slučaj. Pred tobačno tovarno je beračila ciganka, ki je držala na rokah majhno dete. Star Musliman, ki je šel mimo je vprašal ciganko bi li prodala dete in koliko bi zahtevala. C iganka ic zahtevala 200 dinarjev in Musliman je naštel zahtevanih 200 dinarjev, vzel dete iti jo nesel na svoj dom. Ko je prišel oče otroka in zvedel, da je bil prodan, je šel hitro k Muslimanu in odkupil svojega otroka zopet za 200 dinarjev. Hude nevihte v Bosni. V Ponedeljek 9. t. 111. popoldne je bil na bosanski železnici od Broda do Sarajeva vsled hudega neurja ustavljen ves železniški promet. Neurje je pokvarilo progo v okolici Modrin ja pri \ i-sokem v dolžini 250 m. Zastoj na železnici je trajal 3 dni. Veliko moderno tobačno tovarno bodo v kratkem začeli graditi v Bel-gradu. V tej tovarni bodo predelali tobak iz vse države. Svetovni pregled. Nemčija. (Nemčija se je vdala.) Zadnjič smo poročali, kako zahtevo je stavila antanta do Nemčije in kako je skušala Nemčija celo zadevo zavlačevati. Ko pa je antanta nastavila Nemčiji nož na prsa, se je Nemčija vdala na celi črti. To se vid« kakšna gadja zalega so Nemci. Prej so vedno trdili, da ne morejo plačati kar antanta zahteva, sedaj pa, ko je antanta rekla ali plačaš ali pa zasedemo Nemčijo, sedaj so imeli takoj potrebni denar, da so ga mogli plačati. Med vojno so kradli Nemci po celem svetu, oropali so vse kar jim je prišlo pod roke, sedaj pa, ko bi morali vrniti škodo, ki so jo napravili drugim, sedaj seveda bi nc imeli ničesar za plačevati. Toda biču so se vdali. Avstrija. (Glasovanje o priklopilvt k Nemčiji v Salcburgu. — Avstrijska meja.) Kakor smo že poročali bi sc imelo vršiti 29. maja v Salcburgu glasovanje o priklopitvi k Nemčiji. Sedaj pa je nastalo vprašanje sc bo li vršilo to glasovanje ali ne. Ponosnim Nemcem se je nos namreč precej obesil. Antanta je zagrozila, da bo v slučaju, da se bode glasovanje vršilo, dodeiila slovensko Koroško Jugoslaviji. In nemški junaki, ki sicer pravijo, da se razim boga nikogar ne bojijo, so vzeli rep med noge in so postali prav ponižni. Koroški velenemci so sc podal i v Salcburg in- so saleburške Nemce na kolenih prosili, da naj za boga nikar ne priredijo glasovanje, ker drugače bo Koroška ,,fuč". Da, da nemškemu psu je treba stopiti prav pošteno na rep, potem pa cvili da je joj. Z nemško zverino je treba govoriti z bikovcem v roki, potem postane ponižna kakor ovca. Z lepim in dostojnim ravnanjem pa sc z nemško beštijo nič ne opravi. „Ncue Freie Prcssc" piše v bin-koštni številki o mejah Avstrije. Ta članek je za nas jako zanimiv, ker so v njem omenjene vse avstrijske meje, le meje na Koroškem nc omeni niti z eno besedico. Torej Avstrijci še vendar niso gotovi, da bode Koroška cela njihova in imajo čisto prav, Koroška mora biti jugoslovanska in to tudi bo. Italija. (Volitve. — Slovenska zmaga.) V nedeljo, dne 15. t. m. so se vršile v Italiji volitve v državni zbor. O pomenu teh volitev smo že poročali. Danes nam še ni znan popohn izid teh volitev, toda to, kar vemo do danes, nam priča, da vlada ni dosegla tistega namena, ki ga je zasledovala. Mogoče se še nikjer na svetu niso vršile volitve s takimi nasilji kakor tokrat v Italiji. V svrho teh volitev so bili ustanovljeni fašisti. Kaj vse so počenjali fašisti pred volitvami in na dan volitve, kaj tacega še zgodovina ne more beležiti. Vendar nasilje ni rodilo tistega sadu, katerega so nasilneži pričakovali. Nasilje pač nikjer ni dobro. Koliko denarja je žrtvovala italijanska vlada za fašiste in ta denar je izgubljen. Ko .bi laška vlada porabila ti.-li denar za zboljšanje gospodarskih razmer v Italiji, bi bile volitve za njo najbrž bolje izpadle in Laška bi bila srečnešja kakor je danes. Nas zanima v prvi vrsti to, da r.o se teh volitev udeležili tudi Slovenci. Prvikrat so bili izvoljeni v laški parlament tudi slovenski poslanci in si cer jih je bilo izvoljenih pet. To je častno število iti moramo k temu sijajnemu uspehu našim bratom onkraj našei meje samo čestitati. Izvoljeni so sledeči Jugoslovani: Dr. VVilfan Josip, Ščck Virgilij, dr. Podgornik Karol, Lavrenčič Josip, dr. Htanger Ulikse. Poljska vstaja v Šleziji. Poljski vstaši se držijo izvrstno. Za celo vstajo so se začele sedaj za- mati velesile. Anglija in Italija zavzemata Poljski sovražno stališče, medtem ko sc je Francija prav toplo zavzela za Poljake. Francoski ministrski predsednik-Briand sc je izrazil, da spada Slezija Poljski in si; er cela Šlezija. Francija nikdar ne bode pustila, da bi nastopila Nemčija proti Poljski. V slučaju, da bi skušala Nemčija nastopiti proti Poljakom z orožjem iti vojaštvom, bi Francija ne mogla ostati mirna, je rekel Briand. Vse izgloda, da bodo dobili Poljaki navsezadnje poljski del Šlozij'. Mi želimo bratom Poljakom obiio uspeha. Dolžnost naših somišljenikov je, da poročajo važne dogodke in novice, hitro »n povsem resnično ,Novi Pravdi1. Sloveni) a. Ljubljana, 20. maja 1921. Pred kratkim časom je prinesla .Jugoslavija" vest, da ima ravnatelj ,,,Jadranske banke" g. Avgust Praprotnik naloženo 125 milijonov v švicarski banki. Ne briga nas oseba g. Avgusta Praprotnika, briga nas pa delovanje bančnega ravnatelja g. Avgusta Praprotnika. Banke kot močni denarni zavodi imajo največji vpl;v na naše gospodarstvo iti zopet od naših gospodarskih razmer je odvisen gospodarski položaj našega delavnega človeka. Je potem čisto umevno, da nas briga, kaj delajo oni ljudje, katerim je poverjeno naše narodno gospodarstvo, ker smo ja ravno mi od tega delovanja odvisni. Znano je, da v naši deželi primanjkuje denarja, ki bi se ga moglo uporabiti za zgradbe industrije in je ravno pomanjkanje denarja v marsičem krivo, da draginja ne pojema, temveč še raste. Opozarjamo tukaj le na lansko draginjsko konferenco, ki jo je sklicala deželna vlada za Slovenijo in pri kateri so strokovnjaki povdarjali, da je veliki vzrok draginje ta, ker sc ni moglo dobiti v pravem času dovolj gotovega denarja za nakup žita v Banatu. Ker ni bilo dovolj denarja se je ugoden trenutek zamudil in so se morale plačevati pozneje precej višje cene. Te višje cene so zopet povzročile, da se je pri nas prodajala moka tako drago. Ko bi pa imeli v pravem času dovolj denarja, bi sc kupilo žito tedaj, ko je bilo najbolj ceno in draginja bi ne bila tako ‘občutna, kakor je bila. Konštatiratno še enkrat, da so to izustili strokovnjaki na draginjski konferenci, ki jo je sklicala vlada. Torej za najnujnejše potrebe ni bilo denarja, pač pa je ravnatelj ,,Jadranske banke" g. Avgust Praprotnik imel za to denar, da da je nesel v ino- zemstvo, da ga je naložil v Švici. Za to je imel ravnatelj ,,Jadranske banke" denar. Ali si moremo misliti večjega škandala kakor je ta. Da ,,Jadranska banka" nemoteno dela kar hoče, da nosi denr v inozemstvo in dela pri nas draginjo, za to pa ima v Sloveniji vse polno listov, ki skušajo prikrivati delovanje ,,Jadranske banke". Glavno demokratično glasilo ,,Jadranske banke" je ,,Jutro", ki ga dajejo skoraj zastonj, drugo glasilo ,,Jadranske banke" pa je soeijaldemo-kratičen list ,,Naprej", kar je povedal dr. Korošec na javnem shodu. Tako delajo pri nas demokrati in socialdemokrati politiko, na eni strani hujskajo ljudstvo, na drugi strani pa se vežejo z velekapitalom. Kako dolgo bode še trajalo, da se bodo našemu ljudstvu odprle oči? Občinske volitve. Prosimo zaupnike in somišljenike, da nam ]>ošljejo volilne podatke iz vseli občin, v katerih se je naša Stranka udeležila občinskih volitev, bodisi da je nastopila samostojno, bodisi da sc je vezala s kako drugo stranko. Ti podatki so nam neob-hodno potrebni in častna dolžnost naših zaupnikov in somišljenikov je, da nam pošljcjcr podatke kakor hitro mogoče. V Celju je bil izvoljen županom (k. Guro Hrašovec, podžupanom tov. Karol Žabkar. Zakaj tako slepomišenje, saj vse verno. Mariborski ,.Tabor" hoče igrati nedolžnega nevedneža in v to svrho prinaša sledečo vest: „Prezgodnjo veselje. Ljubljansko socijalno .demokratično glasilo je ob- Po svetu. Hindenburgov spomenik — prodan. Slava je minljiva. Svoj čas so napravili v Berlinu velikanski spomenik Hindenburgu. V ta spomenik so zabijali potem žeblje in skoraj vsak Nemec je zabil v ta spomenik en žebelj. Sedaj pa prihaja vest, da se je ta slavni spomenik prodal. In sicer so ga prodali kot navaden les. Soprog, ki ne vrši zakonskih dolžnosti. Na angleškem je doseglo število ločitev zakona višek. Vse se hoče ločiti. Pri teh ločitvah pridejo r.a dan seveda tudi jako zanimive stvari. V Londonu je zahtevala ločitev zakona žena tovarnarja Colmana in to radi nevršitve zakonskih dolžnosti^od strani moža. Colman je poročil svojo Jženo 1. 1911, ko še ni bila niti 19 let stara. Od tedaj pa do danes j>a se ni niti enkrat dotaknil svoje žene, kljub temu pa jc bil jako ljubosumen. Po poroki je šel takoj na lov. Pozneje je. hodil po dnevu v London, vsaki večer je prišel ob pol - to uri domov in šel takoj spat, brez da bi pogledal svojo iženo. Enkrat je ona hotela iti na zabavno potovanje v Škotsko. Pri tej priliki mu je rekla, da bode sedaj seveda vesel, ker nje ne bo doma, a mož je njej nato rekel naj gre in naj se nikoli več ne vrne. Čudež. V Besancomt na Francoskem se je izleglo jagnje, ki je imelo dve glavi in osem nog. Nesrečno jagnje kljub osmih nog ni moglo do korita in so jo morali ubiti. — V |u-goslaviji pa pridejo celo dvonogati osli prav lahko do korita. To je pa drugi čudež. Evolucija. Gospod Živko Cvijič, komunist, voditelj privatnih nameščencev in končno občinski zastopnik v Zagrebu, je. postal, ker je vlada nastopila proti komunistom, špediter, sedaj pa je končno prijadral v luko sreče: imenovan jc za kraljevega carinskega posredovalca. Tak preobrat in to šc v času treh mesecev še menda ni napravil nobeden komunist. Naši komunisti imajo pač posebno nazira-nje o svetu in na svetu. Nam se zdi, da so naši komunisti prevzeli sploh nalogo carinikov lahkovernih ljudi. General kaznovan radi cigarete. Nenavaden dogodek meče čudno luč na strogo etiketo, ki vlada na Japonskem. Japonski general Takajanagi. šef štaba japonske vojske v Sibiriji jc bil lansko leto odstavljen od svojega mesta, ker je v Vladivostoku eni gejši podaril cigareto. Na slavnosti, ki je bila prirejena na čast generalu, je pela ena lepa gejša, kar se j'e generaiu tako dopadlo, da je njej podaril eno cigareto iz paketa, ki mu jih je daro- val cesar. Ko se je gejša vrnila na Japonsko, so našli, kjer so pregledovali gejšino prtljago tudi ono cigareto s cesarjevim znakom. Morala je povedati, kje je dobila to cigareto. Cesarski dvor, ki je bil o tej zadevi obveščen je zahteval, da se uvede stroga preiskava. In Japonska je šla v vojsko za — demokracijo. Prava ljubezen to ni. Bogati posestnik premogokopov Pickard v New Vorku je poročil udovo Adelo Stevens, s katero sc je na nekem jilesu slučajno seznanil. Ker je radi plesa zamudil vlak, je vzel veselo vdovico s .seboj v hotel in sc je drugi dan ž njo civilno poročil. Ona mu jc rekla, da jc nečakinja milijonarja Coreva. Se-daj pa je prišlo na dan, da ga jc ona enostavno nalagala ter da nima nobenega denarja. Pickard pa je napravil kratek proces in se je ločil od svoje žene. Politična afera radi poljuba Karlove roke. V Švici jc napravila veliko ogorčenje in veliko zmešnjave vest, da je poljubil švicarski polkovnik Pfeifer, bivšemu cesarju Karlu roko, ko sc je ta vrnil v Švico. Vojaška komanda je takoj razglasila, da to ni res. Toda švicarski listi trdijo, da jc je bilo veliko ljudi navzočih, ki so natančno videli ko jc polkovnik Pfeifer poljubil Karlu roko. Bomo videli, kako se bode končala ta važna zadeva s poljubom. Solidarnost. Zgodilo se je v Zagrebu, zgodaj zjutraj na drugi dan lepega meseca maja. Po dežju in blatu telovadi človek oblečen v oguljen površnik in poje. Naenkrat se spodtakne 111 pade v lužo. Počasi vstane in gre dalje. Iz enega bara se zgunca. fin gospodič v fraku in lakastih čevljih. Tudi 011 se ziblje sem in tja in kriči na vse grlo. Stražar ga opomni, a gospodič ga nahruli: — „Kuš, pes!" — Stražar pristopi,' prime gospodiča za ramo ter ga hoče gnati na policijo. Toda sotrpin gospodiča v oguljenem površniku njima zastopi pot in reče: — „Kam ga vlečeš? Kaj ti jc gospod žalega storil? Napil se je, pa kaj je to? Mi smo poštenjaki. Vsak se napije, prokleti cucek stražarski." Stražar spusti gospodiča in prime onega z oguljenim površnikom. .Gospodič se* zmaje in pade v blato. Delavec ga hoče vzdigniti, pa oba zopet padeta v blato. Stražar oba polagoma pobere ter jih žene na policijo. Gospod in delavec sc primeta okoli pasu, stražar za njima in tako gre procesija na policijo. Pijani in blatni gospodič in delavec stopata in pojeta: — »Kaj pa nam morejo .. •“— Ljudje gredo za njimi in se smejejo: ,,Glejte pijanost je združila buržuja in proletarca." javilo z debelimi črkami, da je dobila v (iornji Radgoni JSDS 6 odbornikov. Gre za tiskovno pomoto ,Jutra“, kateri so pri ,,Napreju“ nasedli. S6-cijalni demokrati v Gornji Radgoni sploh niso vložili liste, ampak velja dotično poročilo za JDS.“ Mi pa vsi vemo, in tudi ,,Tabor" ve, da je to vseeno, je - li dobila mandate JSDS ali pa JDS. Dokler se ..Jadranska banka1- ne bode vznemirjala, je tudi ,,Tabor11 lahko tiho. Saj gre vse na en račun. Razmejitev na Koroškem je od-godena na nedoločen čas, ker je iz Pariza došlo obvestilo, da je vrhovni svet vzel na znanje jugoslovanski protest proti krivičnemu plebiscitu Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani sc prične dne i. julija 1921. Za. vstop v tečaj jc vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 15. junija 1921 prošnjo ter ji priložiti: ^. rostni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravsteno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo tor imajo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa1 morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkov-stva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Svojcem ujetnikov v Rusiji. Oddelek predsedništva ministrskega sveta za izvršitev mednarodnih dogovorov objavlja: Vse one osebe in društva, ki zahtevajo povračilo za izgubljene denarne pošljatve bivšim avstro-ogrskim vojnim ujetnikom v sovjetski Rusiji, se naprošajo, da pošilajo svoje prijave-ali neposredno likvidacijskemu odseku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, ali pa Oddelku za izvršitev mednarodnih dogovorov v Beogradu. To velja tudi za vsa obfastva, ki so te prijave že prejele, v slučaju, da so že uvedla postopanja, v kolikor to spada v njihovo pristojnost. Kmetijski pouk po deželi. Pove-reništvo za kmetistvo hoče po deželi po možnosti pospeševati kmetijski popotni pouk in siccr ob nedeljah in drugih priiičnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge in drugi interesenti. ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetjske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kedaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelje. Te prošnje je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse podrobno pravočasno ukreniti in prijaviti. Falzificirane italijanske novčain-ce. .\'a Dunaju so zaprli dva Italijana, ki sta razpečevala ponarejene bankovce po 5000 in 1000 lir. Dobivala sta lire iz Milana in Genove, kjer se je nahajala tajna tvornica za ponarejanje denarja. Zaplenjeni dolarji. Pri reviziji potnikov na mariborskem kolodvoru so zasačili dva tihotapca valut: neko Ljubljančanko, ki je imela pri sebi skritih 6000 dolarjev in nekega Zagrebčana, ki jc 9000 dolarjev. Obema je bil denar zaplenjen. Milijonska poneverba. Dunajsko policijsko ravnateljstvo išče 39letnega Teodorja Schusterja, ki je kot glavni 'blagajnik električne družbe Union poneveril blizu 4 milijone kron. Z Dunaja je pobegliil z lastnini avtomobilom. Z njim je tudi njegova žena, rodom Celovčanka. Sumi se, da stat pobegnila v Jugoslavijo. Schuster je velik, ima rdečkaste lase in take pristrižene brke. po obrazu je pegast ter ima nekoliko šepavo hojo. Tatovi prodajajo živino preko meje. V Padežu pri Borovnici je bil te dni posestniku Francu Pc-telincu ukraden vol, vreden 15.000 kron. Kakor sc je dognalo, je tat odgnal vola preko državne meje. Tudi v Lazah