Celje - skladišče D-Per 581/1983 5000000293,12 COBISS o ■ mm mmmtmm GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ŠTEVILKA 12 (124) DECEMBER 1983 SREČNO NOVO * LETO * * . ,* 1984 Šc nekaj uric in pisalo se bo leto 1984, 19834 bo ostalo le del zgodovine! In kakšno je bilo minulo leto? V svetu je bil položaj zaostren kot že dolgo ne. Velesile so se kosale v izkazovanju sile z novimi smrtnosnimi orožji, rojevala so se nova vojm žarišča po svetu, velike naravne katastrofe, tudi nam niso prizanesle vse večje lačnih, izkoriščenih, tlačenih in brezposelnih, priče smo krize družbenih sistemov. Nenehno se rojevajo krize in silno počasi se rešujejo stari problemi. Le malo je tistega, kar bi imenovali svetla luč v temačnosti odnosov v svetu. Tudi doma smo se letos srečevali s številnimi bolj ali manj znanimi težavami, ki jim na kratko pravimo stabilizacija, izražajo pa se v velikih naporih da bi probleme reševali, pa tudi v zategovanju pasu, pomanjkanju tega in onega v trgovinah, v jezi zakaj pri vsem tem nismo dovolj uspešni. Vsemu temu se je pridružila težka energetska situacija, ki nas sili, da ob sveči razmišljamo o tem, kar nismo storili, pa bi lahko, če bi nekaterim vsaj včasih zasvetilo v glavi. Vendar kljub temu, ko delamo o-bračun s samim seboj in s preteklim letom, vemo da smo nekaj le naredili in da je predvsem in le od nas ljudi odvisno, kako se bo odvijalo leto 1984. Mi sami, vsi ljudje sveta, si moramo prizadevati za lepše, človeka bolj vredno življenje. V naši vsakdanjosti, pri našem delu, pri naših odnosih z drugimi ljudmi, drugimi narodi in državami živimo tako, da bomo zadovoljni sami s seboj in drugi z nami. Potem bodo lahko vrstice o letu 1984 bolj vesele, prisrčne in nasmejane. ISKRICA V OTROŠKIH OČEH, TOPLINA DOMA, TOVARIŠTVO, MIR, RAZUMEVANJE: TO NAJ BO SREČNO NOVO LETO, ki prihaja za vas dragi sodelavci, za vaše drage in za vse ljudi sveta. Glavni urednik Kako smo praznovali dan republike TOZD Vzdrževalna dejavnost Antonič Alojz Jakopina Stanislav Mašera Jožefa Kunštek Marija Ogrizek Anton Vsakoletni 29. november ima svoje obeležje, pomeni nenehno obnavljanje živega izročila naše revolucije, predvsem pa zaupanje v sposobnosti in moč ljudstva. Pred 40 leti smo v Jajcu postavili temelje oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi ter nove Jugoslavije. Zato ni slučajno, da je ta dan tudi dan, ko se zberemo delavci Zdravilišča in svečano proslavimo naš praznik. Tudi tokrat je bila zdraviliška dvorana polna. Naši delavci so v svečanem vzdušju prejeli jubilejne nagrade in pismena priznanja. Po govoru glavnega direktorja smo poslušali lep kulturni program v izvedbi moškega in ženskega pevskega zbora ter mladincev Zdravilišča. Jubilejne nagrade in pismena priznanja so prejeli: JUBILEJNE NAGRADE: Za 30 let delovne dobe TOZD Zdraviliška dejavnost ZDRAVSTVO Bele Cecilija Strašek Ana Turnšek Ivanka RESTAVRACIJE Bratuša Pavla Grah Janez Osek Frido Padan Danica TOZD POLNILNICA Bedenik Matilda Grubelnik Elizabeta Grosek Maksimiljan Gotlin Milica Gobec Ruža Kerin Rozika Krobat Alojzija Osek Jožefa Polajžer Regina Plavčak Leopold TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Korez Angela Mešiček Kristina Novak Jože 1945 Tramšek Štefanija Strmčnik Marjan Šeligo Avgust DS SKUPNE SLUŽBE Čugalj Rozina Lovrenca k Marija Poharc Štefanija Ribič Ana Za 10 let delovne dobe HOTELI Kužner Marija Pavšer Pavla RESTAVRACIJE Šarkinovič Ramadan TOZD POLNILNICA Bevcar Albin Lipnik Julijan TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Šrimpf Nežika Žgajner Stanko Gobec Terezija DS SKUPNE SLUŽBE Zorin Ivanka Za 20 let delovne dobe TOZD Zdraviliška dejavnost ZDRAVSTVO Drofenik Janez Kuraj Ana Kolarec Mirko TOZD Zdraviliška dejavnost ZDRAVSTVO Cimperšek Dušica Strašek Tatjana HOTELI Čebular Milena Kramberger Franc Mališ Franjo Stiplovšek Brigita Strašek Jože Slatinšek Drago Terčič Jožica Vrhovnik Branko Restavracije Cverlin Marija Fruk Branko Gajster Milena Ptiček Matilda Plavčak Marija Pelko Edo Solman Josip Štern Helena Žerjav Dragutin Krsnik Štefanija HOTELI Berk Jože Dolšak Ana Kunstič Štefanija Plemenitaš Brigita Stiplovšek Rudi TOZD POLNILNICA Colnarič Mirko Čebular Vinko Kolar Stanislav Murko Jnaez Špilak Terezija DS Skupne službe Kolar Božidar Metličar Olga Napast Marjeta Šrimpf Dragica Zidar Marija PISMENA PRIZNANJA Za 30 let delovne dobe pri Zdravilišču TOZD Zdraviliška dejavnost ZDRAVSTVO Strašek Ana HOTELI Kužner Marija TOZD Vzdrževalna dejavnost Jagodič Majda Vodušek Viktor Gobec Terezija Za 20 let delovne dobe pri Zdravilišču TOZD Zdraviliška dejavnost ZDRAVSTVO Mandič Nada Smole Marija HOTELI Dolšak Ana RESTAVRACIJE Gobec Elizabeta TOZD POLNILNICA Brantuša Marija Bedenik Matilda Bratuša Simon Furman Olga Frišek Karl Gobec Vinko Gotlin Milica Gobec Ruža Halužan Karolina Krobat Alojzija Polajžer Regina Šeligo Jože DS Skupne službe Verk Metka Za 10 let del. dobe pri Zdravilišču TOZD Zdraviliška dejavnost ZDRAVSTVO Lipnik Albina Strašek Tatjana HOTELI Čoki Vinko Čebular Milena Pažon Terezija Stiplovšek Brigita Strašek Jože Terčič Jožica Vrhovnik Branko Žerak Frančiška X Nov sprejemni trakt in vezni hodnik s hotelom Sava zdravstva. OB PRIČETKU IZVAJANJA PROGRAMA AKTIVNOSTI ZA POSPEŠEVANJE PLASMAJA STORITEV RESTAVRACIJE Cverlin Marija Gajster Milena Hribar Marija Jurič Anton Križanec Marija Lorber Barbara Ptiček Matilda Plavčak Marija Pelko Edo TOZD POLNILNICA Cajzek Alojz Colnarič Mirko Černelič Martin Čebular Vinko Harček Edo Murko Janez Murko Marjeta Nežmah Ivan Potočnik Adela Špilak Terezija Dragovan Martin Žučko Vlado TOZD Vzdrževalna dejavnost Mašera Jožefa Strašek Alojz Kampuš Karl Kunstek Marija DS SKUPNE SLUŽBE Kaučič Anica Metličar Olga Šrimpf Dragica Zidar Marija Naše vsakoletno srečanje se je nadaljevalo ob prijetni glasbi in plesu v večerne ure. Tako je letošnji Dan republike za nami. Ob tem pa se zavedamo, da tudi v teh ekonomsko in politično zapletenih časih verujemo v izročilo tistega 29. 11. 1943, smo ga pripravljeni braniti, dograjevati in reševati težave, s katerimi se danes srečujemo. Kitak Gordana Stopnišče veznega hodnika V zadnjem času se v pogovoru vse pogosteje omenja vprašanje prodaje. Vprašujemo se, koliko bo gostov jutri, naslednji teden, mesec, kaj bomo dosegli naslednje leto. Pri tem seveda ni in ne more biti vseeno, kdo so ti gosti, kakšne so njihove želje in potrebe in kakšna je njihova kupna moč, se pravi, koliko imajo možnosti, da se poslužijo naših zdravstvenih, gostinskih, rekreacijskih in drugih storitev. Materialne možnosti, to je kupna moč gostov, se odraža torej tudi v povpraševanju po naših storitvah. Samo naravni zdravilni faktor in njegovo blagodejno delovanje ni dovolj velik argument, da bi se lahko zadovoljili le z njim in s tem računali na uspešno poslovanje. Uspeh bomo dosegli predvsem z živim delom, s strokovnostjo in domiselnostjo ljudi, ki zagotavljajo pester in kvaliteten bivalni program. Skratka, poleg strokovno dovršene, sodobno opremljene in dobro organizirane zdravstvene službe, ki zagotavlja medicinski renome zdravilišča, je potrebno poskrbeti za čimboljšo zadovoljitev gostov z dobrimi hotelskimi, gostinskimi in razvedrilnimi storitvami. Z vsem tem lahko močno vplivamo na kvalitetne spremembe v strukturi gostov. Ključ uspešnosti prodaje je tako v precejšnji meri v naših rokah. Selekcija ciljev potovanj je ob vse močnejši konkurenci, predvsem na inozemskem tržišču, vedno ostrejša. Razpored postopkov — funkcionalno in lepo. GO Nizke cene, posebni popusti itd. niso garancija za svetlo bodočnost. Rešitev je naše povečano prizadevanje za izboljšanje kvalitete storitev in popestritev programa. Naloga ni enostavna, še manj pa lahka. Pozorno bo treba spremljati želje gostov in iskati najboljše načine, kako le-te zadovoljiti. S tem pa se bodo izboljšali učinki prodaje (boljše cene in večja izvenpensi-onska potrošnja.) Veliko pozornost je vsekakor treba posvetiti odnosu do gosta od prvega srečanja oziroma še prej, od prvega pisnega sli ustnega stika po telefonu, dalje. Dobro ime delovne organizacije igra pomembno vlogo. Z majhnimi, navidez nepomembnimi napakami oziroma spodrsljaji, se lahko poruši mnogo tega, kar je bilo z velikim trudom narejenega. Kvaliteta, pestrost in prilagodljivost programov storitev so elementi, ki bodo omogočili večanje povpraševanja in s tem doseganje boljših cen na tržišču. Pri tem seveda ni dovolj, da poskrbimo za dober program bivanja, urejenost objektov in neposredne o-kolice centra zdravilišča. Prizadevati si moramo, da bi v Rogaški Slatini kot turističnem kraju širili popularnost turizma. Ves kraj bi moral bolj živeti s turizmom in v tem smislu izpolnjevati določene naloge. Po 300 letih razvoja ugotavljamo, da vpliv turizma v Rogaški Slatini slabi, seveda na račun razvoja drugih gospodarskih vej. Dejstvo, da Rogaška Slatina postaja gospodarski center, pa nas ne o-pravičuje, da ob tem puščamo ob strani skrb za turistično vzgojo in turistično preobrazbo kraja. Nasprotno, večja gospodarska moč lahko zelo pozitivno vpliva na hitrejše urejanje nekaterih ključnih problemov. Poleg komunalnega urejanja se z izgradnjo novih naselij in sodobnih cestnih povezav lepša zunanja podoba Rogaške Slatine. Seveda pa se mnogo tega da uresničiti le s široko družbeno akcijo v kraju. Najti bi morali način, da za to zainteresiramo tako mlado kot staro. Preslabo se izkoriščajo možnosti turistične potrošnje, pri čemer bi lahko npr. trgovina ustvarjala dober dodaten dohodek, ob tem pa bogatila ponudbo Rogaške kot turističnega kraja. Napačno je pri tem meriti le številke stacioniranih gostov. Veliko jih je mimo tega še prehodnih, ki gredo dostikrat z denarjem v žepu naprej, potro: šijo ga na drugem mestu, najhuje pa je, da drugič poiščejo drugi cilj potovanja. Program aktivnosti za ppbvečanje plasmaja storitev ni v bistvu nič drugega kot akcijski plan, s katerim bomo skušali, vsakdo v svojem delokrogu, ukreniti vse, da bi gosti odhajali domov kar se da zadovoljni, seveda ob boljših finančnih rezultatih našega dela. Mogoče so se tu in tam udomačile nekatere slabe navade, ki jih bomo morali samokritično odpravljati. Ponekod bo treba verjetno najti tudi ustrezne organizacijske rešitve, da bo dopolnjene naloge možno uspešno izvajati. Glede na bistveno spremenjene pogoje trženja se prav na področju komuniciranja s trgom pojavljajo zahtevne naloge. Naloge pospeševanja prodaje, stikov z javnostjo in ekonomske propagande dobivajo v zaostrenem konkurenčnem boju vedno večjo težo in zahtevajo hitro prilagajanje. Tržišče je potrebno vedno podrobneje obdelovati in iskati nove možnosti plasmaja na obstoječih in novih tržiščih. Glavne aktivnosti usmerjamo glede na naše obveznosti, splošno družbeno usmeritev in ne nazadnje glede na možnosti doseganja bistveno boljših cen v Mladinci Železarne Štore, s katerimi smo letošnje leto začeli uspešno sodelovati, so se odločili za sodelovanje z mladimi iz sorodne delovne organizacije — Industrije motorjev iz Rakovice pri Bepgradu. Sodelovanje se je začelo 5. novembra letos, ko so prišli na obisk v Štore in Rogaško Slatino trije mladinci iz Rakovice. Na tem sprejemu sta sodelovala tudi dva mladinca iz Zdravilišča. Dogovorili so se za povratno srečanje v Rakovici, kamor naj bi šlo 32 mladincev iz Štor, ti pa so velikodušno sprejeli sklep naj bi na obisk v Beograd odšlo 17 mladincev iz Štor in 16 iz Zdravilišča. Nastale so težave s prevozom, ki jih je pomagal rešiti DS TOZD Zdraviliška dejavnost in tov. glavni direktor, za kar smo vsem zelo hvaležni. Dobili smo zdraviliški avtobus skupaj s šoferjem Pridom. Iz Rogaške smo krenili v petek zvečer in vso noč s petjem in šalami delali družbo našemu Pridu, da je za volanom ostal buden. V Rakovico smo prispeli precej zgodaj in naši gostitelji so še spali. Z dobro voljo smo jih pričakali in po- tem dočakali tudi zajtrk v eni izmed jedilnic IMR. Po zajtrku so nas peljali na ogled tovarne motorjev oziroma v nekaj oddelkov te tovarne. IMR izdeluje motorje za traktorje, kombajne, tovorna vozila, terenska vozila, potniške avtomobile, ladje, za delovne stroje (npr. generatorje, črpalke, gradbene stroje, buldožerje). Tudi Železarna Štore kupuje v IMR motorje za svoje traktor- je. Proizvodne hale so izredno velike in pozimi zelo hladne. Za stroji smo opazili mnogo mladih delavcev in kasneje smo izvedeli, da je v tej tovarni zaposlenih okrog 30 % mladih, točneje 1500 od 5000 zaposlenih. Potem smo se zbrali v tovarniški zeleni dvorani. Mladi iz IMR so na razgovor povabili tudi predsednika sindikata, namestnika generalnega direktorja, dva predstavnika iz medobčinskega sveta ZSM Beograd in še nekatere vodilne delavce. Povedali so nam nekaj o delo- izvoz — to je, v pridobivanje novih gostov iz inozemstva. Akcijski program za povečanje prodaje bo glede na potek dosedanjih priprav stekel z začetkom naslednjega leta. Zaželimo si, da bi ga čimbolj uspešno in čimbolj kreativno izvajali tako nosilci posameznih nalog kot vsi drugi in skupno čez leto dni lahko merili uspehe naših prizadevanj. Menim, da je to za naš kolektiv najpomembnejša in nam samim najbližja želja ob vstopu v novo leto 1984. Milan Zagoda vanju ZSM v IMR, o sodelovanju D PO v delovni organizaciji in z mnogimi drugimi mladinskimi organizacijami iz vse Jugoslavije. Predsednik sindikata pa je v svojem govoru zelo poudarjal pomembnost aktivnega vključevanja mladih v samoupravljanje in upravljanje podjetja. Predstavnika Štor in Zdravilišča sta mladim iz IMR izročila skromna spominska darila, ki so jih izdelali v Štorah. Referent za mladino iz Štor tov. Metličar pa je potem v polomljeni srbo hrvaščini, ki pa smo jo vsi razumeli, povedal nekaj o naših delovnih organizacijah in našem sodelovanju, ki ga bomo še širili. Bližal se je čas kosila, zato so nas razdelili med mlade Rakovčane, ki so nas popeljali na svoje domove, kjer smo spoznali gostoljubnost domačinov pa tudi njihove vsakodnevne težave v preskrbi z raznimi trgovinskimi artikli in predvsem z električno energijo. In težava je ravno v tem, ker imajo gospodinjstva štidelnike in ogrevanje pretežno na elektriko. Res je bilo kosilo že hladno, hladni so bili tudi domovi, a prijetno toplo smo se počutili ob prijazni pozornosti naših novih prijateljev. Večinoma smo popoldne ostali kar doma, saj smo bili ustruejni od dolge vožnje, povrhu vsega pa je bilo zunaj še veliko hladneje kot v neogrevanih stanovanjih. Nekaj naših fantov je odšlo popoldne na športno srečanje z mladinci IMR v kegljanju in namiznem tenisu. Zvečer smo imeli skupaj z našimi gostitelji večerjo v jedilnici IMR, takoj nato pa kulturni program v veliki dvorani IMR. Dvorana je bila nabito polna, saj so povabili tudi mlade iz sorodnih DO v Beogradu. Igral je ansambel mladincev iz IMR, nastopili sta dve njihovi folklorni skupini in dramska skupina. Kot gost pa je nastopil trenutno najbolj popularni beograjski humorist Ljubomo-rac s petnajstminutnim programom, kateremu smo se vsi prisrčno nasmejali. Ostanek noči smo prespali na domovih Rakovčanov, skupaj z njimi pojedli hladni zajtrk, se zbrali pred občino v Rakovici in se odpeljali na Dedinje. Molče smo hodili mimo prezeblih stražarjev do najbolj obiskanega groba Na obisku v RAKOVICI pri nas. Z mislimi smo se pomudili v preteklosti ob našem voditelju in vzorniku. Obstali smo in z zanimanjem opazovali elegantno menjavo stražarjev ob marmorni plošči. Nato smo se sprehodili skozi njegovo vilo s tisočerimi spominki, dargocenimi unikati, ki jih je naš predsednik dobival na svojih svetovnih popotovanjih. Za trenutek smo se ustavili ob njegovi delovni mizi, kjer so stvari ostale nepremaknjene od njegovega poslednjega delovnega dne. V lovski hišici smo občudovali prelepe trofeje. Tito je bil dober lovec in v tej zbirki je tudi koža medveda in rogovi muflona, svetovno znana največja primerka. Naš čas je potekel, ostalo je le še slovo od prijaznih mladincev, naših gostiteljev. Kar na ulici smo se prijeli za roke, zapeli ..Jugoslavijo" in se poslovili z obljubami, da se vidimo spomladi v Rogaški oziroma v Štorah. Skozi sonce in sneg nas je naš Frido v nedeljo zvečer varno pripeljal nazaj domov, točneje do Janezovega hrama, kjer so Štorčani naročili skromno večerjo in kjer smo se še malo poveselili. Videli in zvedeli smo mnogo novega in naslednje leto bomo morali tudi mi razmišljati o novih možnostih sodelovanja, saj so zelo velike. Ne nazadnje pa je pomembno že samo prijateljsko srečevanje mladih iz različnih republik, kajti tako krepimo bratstvo in enotnost, s tem pa temelje naše socialistične federativne republike. BH BERK Jože Predvsem zdravja in vsaj malo, malo sreče in osebnega miru ter mir vsemu svetu. RAK Franc Delam rad, torej zdravja, da bi lahko delal še naprej, nih želja. Nobenih poseb- Novoletne želje naših gostinskih delavcev Novoletne želje? Le kdo izmed nas jih nima? Vsega mogočega si želimo: denarja, zdravja, dovolj dela itd. itd. In tole vprašanje sem zastavila neko čisto navadno delovno popoldne nekaterim našim gostinskim delavcem. In to je bilo popoldne tik pred tiskanjem našega časopisa, ko manjka do najdaljše noči le še nekaj dni. Če bi se na obisk odpravila dopoldne, bi gotovo izvedela še mnogo več želja, tudi od delavcev iz drugih TOZD. Tako pa sem se odločila, da povprašam po željah le te naše delavce, ki bodo v prazničnih dneh najbolj zaposleni in od katerih bo odvisno počutje množice ljudi, ki bodo pri nas silvestrovali... 35 let delam v gostinstvu. To bo moje letošnje zadnje silvestrovanje v službi - med sodelavci. Če šem bila prosta? Ja, enkrat sem res bila, ko sem bila m porodniškem dopustu in to je tudi vse, vsa leta sem bila za praznike v službi. Letos bom zadnjič, ker sem pred upokojitvijo. Želim pa si, da bi bila še vsaj zdrava... v 30. letih dela v gostinstvu sem bila prosta enkrat, (bolniška) in človek se nekako privadi na to. ko je mnogim najlepše, mi delamo. In po tolikih letih, si človek kar želi, da bi si oddahnil... - Rada delam, toda za to noč bi bila rada poleg otroka. Ker v teh prazničnih dneh vrtci ne delajo, so tudi otroci za marsikaj prikrajšani, ker smo v službi. Toda vem, da prostega dne ni možno dobiti... - Če imam želje? Ha, ha, kar jutri pridite, pa vam jih povem... - Želimo si vsaj toliko gostov kot letos! In želimo si, da bi naše delo bilo bolje ovrednosteno - pred- vsem za praznike in nedelje. Nekateri že imamo več kot 50 delovnih dni, ki bi jih morali izkoristiti, pa vemo, da ni ljudi in koristneje še ni možno. Še več - delati vsak dan, sobote, nedelje, praznike — precej delavcev bo odšlo v Sarajevo in vnaprej veš, da ne dobiš prostega dne. Res, izgubiš voljo do dela, ker tudi ni prave stimulacije... - Želje? Zdravje! To je več kot denar! - Želimo si veliko gostov, lepše plače in seveda - zdravje! Seveda, delali bomo vse praznične dni. Težko je, če te doma čaka družina in če želiš praznovati z njimi (le kdo si tega ne želi), denar tega ne more nadomestiti. Res imamo silvestrovanje tudi mi, vendar pa to ni isto - ni potem prostih, prazničnih dni, zopet so navadni delavniki. - Rada delam in želim si, da bi v Savi ostala. Te dni bo veliko dela, pa bolje da je... - Dober uspeh Zdravilišča tudi v prihodnjem letu! - Želja je veliko, kdo ve, če se bodo uresničile? Res! Tega nihče ne more povedati. In morda kdo poreče, da so to pač želje, ki jih imamo vsi. Pa so vendar nekoliko drugačne. Proste praznične dni - so neuresničene želje naših gostinskih delavcev (in še nekaterih drugih). Že res, da se po letih tudi temu privadiš, pravijo naši delavci. Pa vendar številke 35, 30, 22 in še mnoge povedo dovolj: povedo leta in leta brez praznovanja, leta in leta dela, požrtvovalnosti in pripadnosti delovni organizaciji, ko žrtvuješ del osebne sreče, da bi bilo lepše drugim. K , Poročilo o letovanju v letu 1983 V letu 1983 smo letovali na več načinov: zamenjavali smo hotelske kapacitete s Kranjsko goro, Portorožem, Opatijo, Porečem (TOZD 1); kampirali smo v prikolicah v Fažani, v Ičičih pa smo imeli v najemu 2/3 in 2/4 posteljne sobe, 2 kuhinji in sanitarije. V kampu „13. maj" v Fažani je letovalo 45 družin, v Ičičih 12 družin, v Opatiji 6 družin, v Portorožu 7 družin, v Kranjski gori 16 oseb, v Poreču pa 7 oseb. Možnosti pri zamenjavi hotelskih kapacitet nismo v celoti izkoristili, saj je ostalo na razpolago v Kranjski gori 76 nočitev, v Portorožu 162 nočitev in v Poreču, kjer je Sekcija dietetikov je na pobudo GTZ prvič organizirala tekmovanje s področja dietne prehrane. Tako so sodelovali tudi kuharji, zaposleni v bolnicah, domovih za ostarele in v zdraviliščih. Dietno pripravljeni obroki so bili ločeni od kulinarične razstave. Vsaka ekipa je pripravila 2 različna menuja diabetesa 7,5 MJ ali 1800 kalorij (2 porciji kosila in 2 porciji večerje), od tega je bil en obrok za ocenjevalno komisijo, drugi pa predstavljen na ras-tavi. Zraven so bili priloženi pisani celodnevnijedilniki, sestavljeni po principih diabetikove hrane. Jedilnik za tekmovanje je izpolnjeval dietni predpis za diabetes 1800 kalorij z možnostjo nihanja 10-15 % pri izračunavanju energetske in hranilne vrednosti. Jedilniki, ki so bili predloženi komisiji, so morali zajemati tudi vse recepte jedil z opisanim postopkom priprave na ustreznem obrazcu. 6 bila zamenjava organizirana za delavce TOZD Zdrav, dejavnost, približno 63 nočitev. Največje povpraševanje je bilo za zamenjavo hotelskih kapacitet in sicer v juliju in avgustu ter za letovanje v kamp prikolicah v Fažani. Zelo slab odziv pa je bil za letovanje v Ičičih, saj so bile kapacitete zasedene samo 50 %. Naš namen, da bi omogočili letovanje čim večjemu številu delavcev, je težko doseči zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, saj vemo, da je sklad skupne porabe vedno bolj omejen. Darja Pokrajac Ocenjevalna komisija je bila iz vrst strokovnih zdravstvenih delavcev. Obroki, ki so bili razstavljeni, so bili izredno vabljivi, lepo pripravljeni in v glavnem v točno odmerjenih količinah. Težje je bilo z dekoracijo, kajti prav vse je moralo biti vračunano. ■v. Naša zdraviliška ekipa je osvojila srebrno plaketo. Lepo priznanje za prvo tovrstno tekmovanje. V razstavnem prostoru je bil na velikih plakatih lepo orisan razvoj sladkorne bolezni, osnovne smernice za prehrano sladkornega bolnika, porazdelitev hranil in živil po posameznih dnevnih obrokih ter skupine živil po enotah pri diabetesu 1800 kalorij. Obiskovalci razstave so si lahko ogledali staro literaturo o sladkorni dieti, modele in diapozitive, ki predstavljajo enote živil. Ti pripomočki so izredno praktični pri poučevanju diabetikov o njihovi prehrani. Prikazani pa so bili tudi dietski proizvodi: več vrst naravnih sadnih sokov brez sladkorja, keksi iz biootro-bov, varovalni kruh, razne marmelade, čaji za diabetike in medeksovi proizvodi. Novosti diabetične diete 1. — V prehrani sladkornega bolnika je potrebno znižati količino maščob (vidne in nevidne) na 25 — 30 % celodnevnih priporočenih energijskih potreb, kar se doseže z zmanjšanjem maščob za pripravo diabetikove hrane in z izločanjem mestnih živil. 2. — Na račun znižanja maščob se povečajo ogljikovi hidrati v hrani do 60 % na celodnevne potrebe. Lahko se uporabljajo le »sestavljeni ogljikovi hidrati ' (npr. škrob v kruhu, rižu, testeninah, polenti ipd), oziroma ogljikovi hidrati v živilih, ki vsebujejo veliko balastnih snovi (zelenjava, sadje). Zato se večje količine zelenjave vključuje v kosila in večerje. Ti obroki so tudi brez deserta, medtem ko sadje dodamo priostalih 3 obrokih zraven druge u-strezne hrane. 3. - Hrana mora biti razporejena v najmanj 5 obrokov. Posamezni dnevni obroki morajo biti med seboj energijsko približno enakovredni. Malice ne smejo biti preskromne. Pri dabetikih z inzulinsko terapijo pa je potreben še pove-čerek. Ta nova načela so vgrajena v dietni list za diabetes s 1800 kalorijami. To smatramo tudi za hospitalno standardno sladkorno dieto. Z njeno pomočjo lahko kombiniramo z raznimi dodatki ali odvzemi živil še druge sladkorne diete z višjo ali nižjo energijsko vrednostjo. Pravilo pri prehrani diabetika je: diabetika s prekomerno telesno težo postopoma shujšati, suhega porediti in z idealno težo to obdržati. S primerno izbrano hrano želimo višino krvnega sladkorja čimbolj približati normalnim vrednostim. Tako je pravilna sladkorna dieta osnova zdravljenja sladkorne bolezni. Namen tekmovanja je bil bolje spoznati področje dietne prehrane in s tem pripomoči k napredku stroke v pripravi hrane za diabetike. Herček Marija ZAHVALA Ob izgubi drage mame Osek Julijane se najlepše zahvaljujemo sodelavcem polnilnice, vzdrževalne dejavnosti in gostinstva ter sindikatu za darovano cvetje in izraze sožalja. Žalujoči: Hčerke Marija, Regina, Julčka in sin Franci. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru in gostinstvu za izkazano pomoč na dan pogreba. ZAHVALA Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem Sindikatu Zdravilišča ter sodelavcem TOZD Polnilnica za darovano cvetje in izraze sožalja. Žalujoči sin Vinkler Janko z ženo Podopustniško tihožitje LETOS PRVO TEKMOVANJE V PRIPRAVI DIETNIH JEDI Praznovanje novega leta doma Poleg mnogih, ki Novo leto pričakajo nekje v organizirani obliki, ostane še kar precej takih, ki se iz katerega koli vzroka odločijo, da postanejo eno leto starejši kar doma in ceneje. Kuharji in natakarji hotela Donat vam za ta večer priporočajo, da si z malo volje in fantazije tudi doma ustvarite prijetno vzdušje s primerno dekoracijo, okusnimi prigrizki in domačo kapljico. Da boste imeli čim manj dela ob večernih urah, si boste že dopoldan pripravili zase in za goste vse potrebno za novoletni narezek, na katerem pa ne bo manjkalo domače šunke, pečenke in klobas, za dodatek pa hren, kumare in paprika ter seveda tudi francoska solata. Mame pa vam bodo pripravile še domači kruh in potico. Glava družine bo poskrbela še za požirek domačega aperitiva in kapljice žlahtnega vina, s katerim bomo nazdravili tudi Novemu letu. Drugi si boste za to priložnost skuhali domačo svinjsko kračo pa kislo zelje ali repo. Na mizi ne bo manjkalo niti peciva, kuhanih suhih sliv v rumu, domačega kruha in vina. Mnogi si za ta večer pripravite lahko tudi okusnega zagorskega purana z mlinci in zeleno solato, samo pazite da ga boste pojedli še letos, v Novem letu pa svinino, pripravljeno na kakšen koli način. Pa še en predlog: za prvi novoletni dan si lahko že letos skuhate sarmo ali segedinski golaž, ki vam bo ta dan najbolj prijal — za gasitev žeje pa kar komu ugaja. Še nekaj predlogov za pripravo raznih koktajlov. DONAT KOKTAJL 1 /3 del vodke 1 /3 del vermutha 1/3 del aprikot likerja špric bitra, češnja in led; v pokriti posodi dobro pretresemo in postrežemo. BARBARA KOKTAJL 1 /3 del sladke smetane 1 /3 del vodke 1/3 del kakao likerja malo leda dobro zmešamo GIN FIZ sok 1 limone 2-3 žličke sladkorja 1/2 del gina Led in še dopolnimo s sifonom BRONX KOKTAJL 1 /3 del oranžnega soka 1 /3 del gina 1/3 del vermuta svetlega 2 kocki leda Vse dobro zmešamo KAKO SMO PRIPRAVLJENI NA ZIMSKO SEZONO! Na prihajajočo zimo, v vseh svojih čarih povzroča tudi nevšečnostmi (visok sneg in poledica), smo se tudi delavci enote „Parki" dobro pripravili. Za pluženje snega najbolj prometnih parkovnih poti in za posipanje v času poledice imamo organizirano stalno dežurno ekipo, ki je pripravljena nastopiti ob dnevnem času pa tudi vsak dan, ne glede na delavnik ali praznik. Ta ekipa je tudi še kar dobro tehnično opremljena (traktor s snežnim plugom in priključkom za posipanje mešanice soli in peska). Ne deponiji so tudi zadostne količine peska in soli za posip poledice v normalni zimi. Ta ekipa je sposobna, da ob rahlem sneženju sama, ob močnem sneženju pa s pomočjo vseh delavcev enote sproti očisti glavne poti in dostope do hotelov. Ob razpoložljivih delavcih in tehnični opremljenosti za zimsko službo se temeljitega čiščenja parkirnih prostorov pri hotelih lahko lotimo šele naslednjega dne, odvoza snega pa še kakšen dan ali dva kasneje. Pri sami organizaciji dežurne službe imamo veliko težav predvsem zaradi oddaljenosti bivališč naših delavcev, saj več kot polovica naših delavcev prihaja na delo z javnimi prevoznimi sredstvi in tako ne morejo biti na razpolago ob vsakem času. Ker pa delo mora biti pravočasno opravljeno ne glede na dnevni čas in vozne rede javnih prevoznih sredstev, prihaja do velikih obremenitev delavcev, ki stanujejo v neposredni bližini. Tako se mnogokrat zgodi, da morajo delavci, ki so dosegljivi ob vsakem vremenu, delati v snegu in mrazu tudi po 15 ur in več na dan. Lipnik Franc SALON AFRODITA V imenu svojih sodelavk se vam zahvaljujem za zaupanje in obisk ter vam poklanjam kuponček s posebnim popustom. Srečno in zdravo leto 1984 vam želi kolektiv AFRODITA KUPON 10% AFRODITA VRELCI - glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: „Pa-pirkonfekcija" Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72. Šolski kotiček NOVO LETO Praznik novo leto se praznuje po vsem svetu. Nekje tiho svetlo drugje glasno in razpeto. Pri vseh pa domuje želja ta. da bi sreča in mir zavladala, da bi prijatelj prijatelju stisnil roko, da bi nam vsem bilo lepo. A misel ustavi se ob vladarju, ob strašnem,neusmiljenem atomskem grobarju. Oborožitev krivec je največji, da več ne živimo v brezskrbni sreči. Ob novem letu si želimo. da bi živeli v miru, ne pa v nenehnem prepiru. To si želimo veliki in mali, to si želita spola oba, da bi premišljenost zmagala. Iskrene čestitke vsem in najlepše želje, naj vas ljubezen in prijateljstvo v novo leto popelje. Jolanda Kovačič 6. d. NOVO LETO Bliža se novo leto. Vsak ga bo praznoval po svoje. Učenci našega razreda bomo pripravili svoj program. Nastopali bomo z igricami in tudi kaj šaljivega povedali. Okrasili bomo učilnico. da bo bolj praznična. Najbolj pa se veselim dedka Mraza. Vsako leto nas tudi obdari. Vem, da bodo darila skromnejša, ker je tudi on občutil stabilizacijo. V novem letu si želim, da bi bil mir v svetu, da bi živeli srečno kot ena sama družina. Rok Virant 5. A FRIZERSKI SALON „ŠTEFKA ” En kodrček tukaj, en pramenček tam. So včasih dejali — fuj, to je sam greh. Je danes moderno, kar včasih je vzbujalo smeh. A pričeska svečana Silvestru izrana, občutek ugodja poveča, ko žvenketajo nam čaše in vošči se sreča. Tudi kolektiv salona Štefka želi vsem bralcem Vrelcev zdravo in uspešno NOVO LETO 1984 ter se priporoča za obisk. Ne pozabite na kuponček! Srečno! KUPON - SALON 10% ŠTEFKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1? 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 ZA NOVO LETO DVE UGANKI IN * * * 3 nagrade KRIŽANKA VODORAVNO: 1. tobakar; 8. kvaliteta; 9. presoja, kritika; 10. kratica za naš pravopis; 12. ime politika Špiljaka; 13. tančica, pajčolan, 15. stara oblika veznika; 16. vzdevek popularnega slovenskega gledališkega, filmskega in televizijskega igralca; 17. avtomobilska oznaka Sarajeva; 18. občuten dvig; 19. ostra začimba; 20. ograjen prizidek, ki ga vežejo vrata z notranjostjo zgradbe; 22. pesnitev; 24. angleški pesnik ameriškega rodu, (Thomas Stearns, „Umor v katedrali"); 25. grška črka; 26. lepotičenje, krasitev; 27. obloga na jeziku; 28. začetnici hrvaškega opernega pevca bas-baritonista; 29. središče Gorenjske; 30. prevzvišenost, častni naslov katoliških kardinalov; 33. prebivalka gorate pokrajine med Malo Azijo, Iranom in Kavkazom. NAVPIČNO: 1. dlaka; 2. opera ruskega skladatelja; 3. stara fizikalna enota za silo, 4. prej Teleksova zdaj Pavlihova humoristka; 5. kemijski simbol za litij; 6. števnik; 7. španski čelist in dirigent svetovne slave (Pablo); 8. vojaški kruh; 11. ogrinjalo (ljudska izposojenka); 13. finski atlet, svetovni rekorder (Lasse); 14. med vojno ljudski vzdevek za aktivista OF; 16. ropotanje; 18. pogreb; 19. vrsta žametne tkanine; 20. ime dveh morskih ožin, ki povezujeta Baltiško in Severno morje (Mali in Veliki...); 21. nov odstavek; 22. bistvo, cvet, izvleček (plodov, zelišč idr.); 23. posoda za umetanje smetane; 25. bivši italijanski smukač (Herbert); 27. grenjava; 29. sodobna slovenska pesnica (Majda); 31. okrajšava za mister; 32. začetnici sodobnega slovenskega pesnika (Ivan, „Nekoga moraš imeti rad"). V. K. ZLOGOVNICA Iz navedenih zlogov sestavite osem besed, kakor zahtevajo opisi. Številke v oklepajih povedo, katere črke je treba iz besed prenesti v leve stolpce, kjer boste navpično prebrali neko misel. CA - C EK - Dl- F! - KA - KO - KON - K LA - NA - NE - NEC - NEŽ -NI - NIK - OD - OR -Pl- PRAŽ - PR E - PRED - RAN - SPRET -TE - TIČ -TO- ZLA. 1. tančica (1,7, 5, 2,4) 5. travniška rastlina z zlatorumenimi cvetovi (7,1,5,8,6) 2. otirač pred pragom (4,6, 9, 2,11) 6. prebivalka našega obmorskega mesta (2, 4,5,6, 7) 3. v katol. liturgiji spovedna molitev, priznanje krivde (8, 3,5, 7, 2) 7. manjša količina odtočene tekočine (7,5,6, 2,3) 4. nepriročen, nespreten človek (5,6, 7, 8,1) 8. član mladinske organizacije (4,6, 1,3,5) 1 2 3 4 5 6 7 8 Med reševalce bomo razdelili 3 nagrade. Kdor bo pravilno rešil obe uganki, bo dobil, če bo izžreban, prvo ali drugo nagrado. Kdor pa bo rešil samo eno uganko, torej ali samo križanko ali samo zlogovnico, pride v poštev le za tretjo nagrado. Nagrade so: 1. gostinske storitve v vrednsoti 1.000.-din v enem od naših gostinskih obratov; 2. 30 steklenic Trimvita 3. 1 torta Rešitve pošljite na naslov Vrelci, Zdravilišče Rogaška Slatina ali pa jih oddajte v tajništvu tov. Eriki Zupanovi. Na kuverti v oklepaju označite, koliko ugank ste rešili. Za žrebanje pridejo v poštev rešitve, ki bodo oddane do 10. 1. 1984. Izid žrebanja bomo objavili v naslednji številki Vrelcev.