letnik XXII. številka 11 november 1985 . T~ . A s- 'J. iyg ' f v-, Namesto čestitk Večina praznikov, takšnih ali drugačnih, je običajno povod za pregled v preteklosti doseženega. Tak pregled je največkrat nekritičen, saj vendar ne gre kaziti razpoloženja tudi s temnejšimi, manj uspešnimi platmi življenja. Ker smo v TGA z euforijo veselja in sreče zaradi preteklih uspehov opravili že ob lanskoletni tridesetletnici, se bi želel na kratko dotakniti sedanjega, za kolektiv TGA prelomnega trenutka. Lanskoletno zagotovilo, da bomo z modernizacijo pričeli v letu 1985, se uresničuje. Cilj, ki smo si ga zastavili, je bil tudi časovno izredno kratek, saj smo se že takrat zavedali težav in odporov proti naši investiciji. Pa vendar — takšnega načina obravnave, ko tudi najvišji predstavniki naše oblasti diskutirajo na osnovi »argumentov« iz revi-alnega in dnevnega tiska, na osnovi polresnic samozvanih strokovnjakov, na osnovi predsodkov in na osnovi nenehnega favoriziranja tistih, ki že leta neovirano koristijo in zapravljajo velik del slovenske akumulacije, nismo pričakovali. Zakon sile očitno še velja, vendar je ne povzroča TGA! (Nadaljevanje na 2. strani) Ob tovarniškem prazniku, 21. novembru in dnevu republike, 29. novembru, čestitamo vsem delavcem TGA, upokojencem, štipendistom ter poslovnim partnerjem — samoupravni organi — DPO — vodstvo TGA — uredniški odbor (Nadaljevanje s 1. strani) Eden izmed predpogojev za angažirano delo na projektu je vsekakor uspešno tekoče poslovanje. Tukaj še zdaleč nismo naredili vsega. Krog ljudi, ki se nikakor ne morejo ločiti od lagodnega utečenega »dela«, je še vedno velik. Toda stvari se spreminjajo in se bodo še spremenile, četudi vsem to ne bo najbolj povšeči. Prepričan sem, da nam bo samo z delom in rezultati dela uspelo tisto, kar smo načrtovali — še naprej proizvajati aluminij, vendar na gospodarnejši in človeka vrednejši način. Šele takrat bo pravi razlog za praznovanje! Danilo Toplek Razmišljanja pred praznikom Po navadi je tako, da pred praznikom spregovorijo ljudje, ki smo jim izbrali, da opravljajo najodgovornejše funkcije v naši delovni organizaciji. Nekaterim se bo kmalu končal mandat in priznati moramo, da smo imeli za seboj dokaj burno obdobje. Če sežemo malo nazaj: preživeli smo ukrep družbenega varstva, zadihali na novo pod novim vodstvom, sprejeli kup pomembnih odločitev v zvezi z MPPAi, borili smo se z nedisciplino in ves čas lovili inflacijo. Kdo pri vsem tem ne bi kdaj pa kdaj obupal in po kakšni mučni seji rekel — odstopim. Marsikdo. A, ko prespiš in malce odložiš breme, vidiš, da gre, da mora. Tako pravi tudi naš predsednik delavskega sveta, ko razmišlja, kaj reči ob prazniku. Nekaj lepega, kot se velikokrat sliši ob takih priložnostih? Ne. Ostajava na realnih tleh s trenutnim razpoloženjem in vsemi problemi, ki ga (in nas) tarejo ta čas. Del tega sem poskušala zapisati. Anton Banko, predsednik delavskega sveta TGA »Najprej moram reči, da so imeli samoupravni organi in tudi družbenopolitične organizacije v tem mandatu veliko dela in tudi težav. Tukaj mislim predvsem na čas, ko smo na hitro dobili ukrep družbenega varstva. Moram reči, da to ni bilo nekaj, kar bi nam vsilili drugi, kot je bilo velikokrat slišati. Ugotavljamo, da je bilo pozitivno, saj so se sile v tistem času res konsolidirale in veliko reči smo postorili — predvsem mislim na urejenost samoupravnih aktov. Vodstvo, ki smo ga dobili pred letom dni — mlado, perspektivno in tudi dovolj hrabro, je bilo naše veliko upanje. Dobili so vso podporo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vseh delavcev, ki so jih s simpatijo in zaupanjem sprejeli in upam si trditi, da je tako še danes. Pohvalim lahko ekipo, ki je dobro zastavila cilje in kljub številnim odporom in podtikanjem od vsepovsod, realizirala naloge in prepričani smo, da bo uspela delo opraviti do konca. V tem letu smo naredili ogromno — predvsem mislim na MPPAI. Cenim in občudujem to, vendar bi želel, da ne bi prekoračili pooblastil, ki so jih dobili od samoupravnih organov. O odnosih med samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami bi dejal, da so bili na zadovoljivi ravni. Žal pa se v delovni organizaciji še vedno premalo čuti vpliv partije in sindikata. Do referenduma npr. se bomo morali še pošteno potruditi, da razjasnimo vse prav vsem, da bodo vedeli, da sprejemamo nekaj, kar bo boljše. Reakcije na nekatere spremembe samoupravnih aktov so dokaj burne. Naslednja boleča točka TGA je še vedno nagrajevanje. Delavci niso zadovoljni s politiko nagrajevanja. Povečanja letos so res tudi nekak rezultat dela in uspešnosti, vendar ima človek ob velikem dviganju cen občutek, kakor da so lov za inflacijo. Pri vsem tem pa ostaja delavec z najnižjim osebnim dohodkom vedno nizko, nekje na meji socialne varnosti. Mislim, da bi morali te stvari urediti drugače. Ne morem se sprijazniti z dejstvom, da KV delavec v TGA ne dosega poprečja osebnega dohodka v DO. Naj me ne razume kdo narobe. Nisem za uravnilovko. Trdim, da je potrebno dobre delavce pošteno nagraditi, prav tako strokovne delavce. Vendar poudarjam, nagradimo delo, ne pa diplomo. Če smo že napeli vse sile v MPPAI. ne sme zamreti vse ostalo. Vsak, prav vsak posameznik se bo moral potruditi in dati vse od sebe, da bomo bolje delali. Disciplina je še vedno naša kritična točka. Nekaj bo potrebno žrtvovati, kajti naša tehnologija je zastarela in modernizacija je edina priložnost. Vodstvu želim še veliko uspeha pri realizaciji vseh nalog, vsem delavcem pa prijetno praznovanje. Hinko Dasko, predsednik akcijske konference TGA Zveza komunistov v tem letu morda ni imela toliko sestankov kot prej, toda to ne pomeni, da je njeno delovanje zamrlo. Akcijska konferenca kot povezovalec vsega je bdela nad vsemi aktualnimi problemi v delovni organizaciji in se držala usmeritev CK ZKS in občinskega komiteja, s katerim je dobro sodelovala. Na letni konferenci akcijske konference ZK TGA smo v razpravi podrobno pretresli proizvodne rezultate in izpolnjevanje plana na ravni DO ter SOZD in seveda izpolnjevanje vseh dolžnosti delavcev TGA do MPPAI, saj je to naša prioritetna naloga —■ cilj od katerega ne odstopamo. Večjo aktivnost smo posvetili tudi aktiviranju lastnih sil za boljše proizvodne rezultate in ugotovili, da imamo tukaj še rezerve, ki jih bomo morali izkoristiti. iz zastarele tehnologije se ne da iztisniti nič več, zato pa bi morali začeti npr. drugače delati tudi z na videz nepomembnimi rečmi, malenkostmi, ki pa, če jih seštejemo, pomenijo ogromno. Tu je zopet potrebno omeniti naš odnos do dela do strojev — skratka disciplino. Morda ne bi bilo odveč, če bi strokovne službe vsaj enkrat točno preračunale in v številkah prikazale, koliko smo s poštenim delom prihranili in koliko je npr. zato lahko večji tudi naš osebni dohodek. Več bi moralo biti takšnih spodbud. Delo samoupravnih organov v naši DO bi lahko ocenil kot zelo dobro. Menim pa, da bi bilo vse skupaj še boljše in lažje, če bi naše strokovne službe reagirale v določenih primerih bolj življenjsko. Bolj bi se morali obrniti k delavci in prisluhniti pripombam. Aktivna rekreacija, letovanje, stanovanjske zadeve, da ne govorim o nagrajevanju, vse to so zelo občutljive točke. Delavci imajo pravico in dolžnost reči svoje, zato naj nam v takih primerih ne bo žal časa za dogovarjanje. Samoupravljanje je vendar dogovarjanje! Mislim, da bi morali biti bolje obveščeni tudi o raznih poslovnih rezultatih in npr. tudi o raznih spremembah pri dvigu točke ali kaj podobnega, kajti razna šepetanja iz vseh koncev, tudi zunaj delovne organizacije, ustvarjajo neprijetno vzdušje v delovni organizaciji. Če pogledamo na delovno organizacijo še skozi varnostnopo-litično oceno, ki je skupek ocen vseh tozdov, ugotovimo, da je še vse premalo samozaščitnega delovanja. Narediti bo potrebno še veliko več, kajti samo razširitev službe za zavarovanje DO ni dovolj. Zavedati se moramo, da je potrebno vsako škodo storjeno delovni organizaciji povrniti in se tudi s poštenim delom ponovno dokazati. Pa naj gre tu za slabo ravnanje s stroji, surovinami ta ali oni disciplinski prekršek ali za slabo strokovno odločitev, povsod je potrebno zapisati ime in priimek. Ob koncu bi lahko rekli, da je bilo leto, ki je za nami, uspešno. Delavci so pokazali pripravljenost sodelovati pri uresničevanju skupnih ciljev. Pohvaliti je potrebno naše strokovne delavce, ki so uspešno začeli z velikim projektom in vstrajati bodo morali do konca. Imeli bodo vso podporo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in seveda vseh delavcev TGA. Želel bi le, da bi bila povezanost vodstva in družbenopolitičnih organizacij bolj trdna. Včasih imam občutek, da je delo DPO oddvo-jeno in skrb le funkcionarjev. Popolnejšo oceno o vsem bomo dobili ob koncu leta, kajti pripravljamo akcijsko konferenco na ravni SOZD«. Franc Korošec, predsednik sindikata Po enem letu se je potrdila pravilnost zaupanja v domače kadre, posebej še zato, ker so se na najodgovornejša mesta postavili pravi ljudje. Ponovno se je izkazalo, da so v kolektivu ljudje, ki so sposobni kolektiv usmerjati in voditi v pravo smer. Trud im zaiagnja vodstva na področju razvoja se kaže v rezultatih, ki so spodbudni. Na kratko lahko trdim, da so na področju MPPAI narejeni ogromni premiki, da pa bo potrebno nekoliko več časa posvetiti vsakodnevnemu delu in življenju v kolektivu, le tako bo mogoče obdržati tempo v zahtevni nalogi realizacije. V sindikatu smo delo omejili le na najnujnejše, ker se zavedamo, da vsi o vsem ne moremo odločati, zavedamo pa se tudi dejstva, da je tekoče vsakodnevne probleme treba sprotno reševati. Delo vodstva sindikata v zadnjem letu je v primerjavi s preteklim zaostalo, občuti se obremenjenost vodstva z zalaganjem za MPPAI. V vodstvu sindikata aluminij ? smo prilagajali aktivnosti na najpomembnejša področja. Pravilnost odločitev v lanskem in letošnjem letu se bo pokazala, dober del se že vidi, to pa še ne pomeni, da se delo in življenje kolektiva pri tem neha. Za zalaganje in dosežene uspehe gre novemu vodstvu vso priznanje in zahvala kolektiva in če bo vodstvu DO uspelo najti še čas za naš vsakdan, bo uspeh zagotovljen. S predsednikom sindikata bi lahko razpredala misli še daije, vendar je zaključili z mislijo: Če si tiho, se mi bati posledic. Viktor Markovič, član kolegija za področje kadrov, samoupravnih in družbenih odnosov, in za spremljajoče dejavnosti Leto dni je naokoli, pred nami je zopet praznik delavcev TGA -naš tovarniški praznik. Prav je, da ob takem trenutku sklenemo misli, vsak iz področja na katerem delamo in zanj odgovarjamo. Za področje kadrov, samoupravnih in družbenih odnosov je potrebno reči, da je bilo v 31. letu proizvodnje TGA zelo pestro in razgibano — takšno kot je prisotno v naši družbi in kot ga narekujejo tudi reševanja tekočih problemov in razvoja. Na področju kadrovske dejavnosti smo v tem času : —- sledili potrebam DO pri politiki zaposlovanja, pri čemer pa nismo doisegli plana pripravnikov, — dokončno uveljavili z delom pridobljene zmožnosti, ki jih predvideva Zakon o delovnih razmerjih SRS, — sprejeli samoupravne splošne akte oz. njihove spremembe ter jih tako uskladili z zakoni, — skrbeli za vsestransko in sprotno obveščanje prek internega radia, glasila in Novic, — v stikih z javnostjo imeli precej obiskov na ravni tako iz federacije kot republike, ker so se posamezniki in skupine seznanili z našimi razvojnimi hotenji, predvsem pa z MPPAI, —• uspeli dopolniti sedanji pravilnik o delitvi OD za pogoje dela na račun kombiniranega vpliva, —• vodili aktivnosti na področju družbenega standarda za u-deležbo delavcev v naših počitniških domovih na morju in Pohorju ter letnem kopališču, ■— uspeli rešiti problem valorizacije nadomestil naših delavcev, ki imajo status invalida. — vodili izvedbo aktivne rekreacije skupin delavcev v Crikvenici in Ptujskih toplicah, — vodili aktivno politiko na področju SLO in DS ter izvedli mobilizacijsko vajo CZ DO 85, ki je bila do signala za začetek »naravne nesreče«, strogo zaupna, —• preko disciplinske komisije TGA sprejeli tudi sklepe o prekinitvi delovnega razmerja za 3»», vse tiste delavce, ki jim je družbena lastnina služila za osebno okoriščenje. Na področju samoupravljanja se hipertrofija sprejemanja in spreminjanja samoupravnih aktov nadaljuje; zbori in sestanki sindikalnih skupin se sklicujejo v nezmanjšanem obsegu —■ subjektivni in objektivni vzroki ekonomskih težav v naši družbi ter posebno padec življenjskega standarda delavcev, narekujejo neprestano »prilagajanje«. Samoupravni organi TOZD in DSSS in DO v taki situaciji nosijo posebno težo, reči je treba, da z razumevanjem razpravljajo in sprejemajo posamezne zadeve in tako pomagajo pri samoupravnem dogovarjanju. Delegacija zbora združenega dela SO Ptuj odgovorno opravlja svoje naloge, med tem, ko so z delom delegaci Si S večje težave — organizacijska številčnost in informativna nedorečenost od skupščin SIS do baze je naredila svo je. V TGA imamo npr. po tozdih vse vrste delegacij — od poseb- TOZD TOVARNA GLINICE 10 let Miroslav Plajnšek, Elizabeta Unuk, Cvetko Borovnik, Franc Pepelnik, Ljudmila Vek. 20 let Franc Žumer, Franc Sluga, Avgust Vrečko, Andrej Gornik, Edvin Aubelj, Lah Ivan in Ivan Trs. 30 let Franc Šimenko, Alojz Bek, Janez Bračič, Martin Cafuta, Franc Kojc, Vinko Kokol, Vinko Lepej, Martin Lovrenko, Stefan Mlinarič, Mihael Rojko, Anton Sakel-šek, Franc Šmid, Stanko Seidl, Franc Meško, Ivan Bauman, Jakob Drobnak, Štefan Levanič, Maks Rozman, Mihael Šamperl, Ivan Bračko, Franc Pepelnik, Ivan Hertiš in Anton Dvoršak. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 10 let Ivan Šibila, Stanislav Bera-nič, Ivan Ivančič, Stanislav Kurbos, Jože Skledar, Edvard Dobnik in Radovan Komel. 20 let Vido Kavarič, Janez Kolar, Ivan Kosi, Franc Lepej, Mirko Lozin- mih, združenih do splošnih, delegata v posamezni skupščini SIS pa samo enega. Rešitev vidim v spremenjenem zakonu o volitvah — ene delegacije na nivoju celotne DO za dolčen SiS in tako organiziranost, da bodo med delavce prišle tudi povratne informacije, kar je v tem času še kako potrebno. Družbenopolitične organizacije v TGA —■ sindikat, ZK in ZSMS ■v globalu opravičujejo svojo vlogo, žal pa nekatare osnovne organizacije — predvsem v ZK in mladini, še vedno iščejo same sebe. Vzrok temu je delno v premajhni angažiranosti izvršnih odborov osnovnih organizacij, v še večji meri, a premajhna zainteresiranost članstva za resnejše delo. Vodstva DPO in samoupravnih organov se na skupnih sestankih tekoče seznanijo o aktivnostih v DO, SO Ptuj in SIS. Stanko Vedlin, predsednik mladine »Če že govorim o letu, ki je za nami, bi dejal, da smo naredili šek, Janez Pfeifer, Mirko Vinko, Anton Šprah, Vincenc Horvat, Franc Korošec, Franc Koser, Stanislav Lenart, Franc Munda, A-lojz Rožman, Savo Sajič, Peter Horvat, Franc Vrabl in Franc Er-bus. 30 let Martin Emeršič, Leopold Horvat, Janez Lovrenčič, Janez Potočnik, Janez Špoljar, Franc Ger-dak, Franc Hergula, Ivan Šerot, Rudolf Bedenik, Ivan Kojc, Stanko Pukšič, Leopold Valh, Martin Godec, Anton Kozoderc, Ivan Franc Širovnik, Stanko Bezjak, Adolf Kosi, Ivan Lebar, Ivo Tušek in Viktor Ivanuša. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 10 let Milan Zupanič, Alojz Mlakar in Alojz Ponikvar. 20 let Rudolf Gajšt, Venčeslav Kaj-sersberger, Anton Karneža, Rajko Purg, Anton Sardinšek, Vil.i-bald Šoštar, Ignac Matjašič, Janez Dovečar, Kristina Intihar, Franc Mlinarič in Franjo Vrbanec. 30 let Ivan Šef, Franc Zinko, Ivan Kukovec in Stanko Toplak ogromno. Tu mislim na MPPAI, drugje pa nas čaka še ogromno dela. Mladi smo sicer aktivno sodelovati v organih samoupravljanja, dokazali smo se tudi z mladinskim prostovoljnim d'elom, sodelovali v raznih manifestacijah, vendar bi bilo lahko vsega še več. Ta čas nas tare veliko problemov, zato ne zamerim mladim, daso velikokrat otopeli. Skrbi nas (me) vdliko reči. Zaradi nezdravih in težkih delovnih pogojev mladi odhajajo. Komaj nekaj mesecev zdržijo, potem gredo. Okolje je že taiko zastrupljeno, dai že taim v skupnih službah presega mejo dovoljenega, kajšele v obratih. Število invalidov raste. Že v samem vzdrževanju jih je 10 odstotkov, med temi so mladi, in če bo šlo tako naprej, kdo bo še lahko delal. Pred nami je leto kongresov. Vem, da se bomo tudi mladi iz TGA aktivno vključili. aZ nas je v tem trenutku svetlo upanje MPPAI in prepričan sem, da bomo vestno opravljali vse naloge, ki nam jih bodo zaupali. TOZD LLBK TRBOVLJE 10 let Dušan Dabič, Suljo Sivac, Peter Logar, Ivan Ocepek, Andrej Rožič, Dušan Zelenšek in Mesud Pervanič. 20 let Andrej Ledinek. TOZD VZDRŽEVANJE 10 let Ivan Juriševič, Dušan Kreslin, Lovrenc Zajšek, Dragutin Horvat, Jurček Lamot, Ivan Vincetič, Janez Vinkler in Jožica Kos. 20 let Franc Dolenc, Maksimilijan Drevenšek, Branko Horvat, Jože Kampi, Luka Milinovič, Ivan Princi, Bogdan Gorišek, Kristina Lubaj, Maks Primožič, Jože Turk, Janez Bezjak, Milam Gajser, Frac Medved, Anton Černezel, Štefka Ostroško, Bojan Stanič, Marjan Trelc, Anton Horvat, Franc Kidrič, Hinko Lozinšek lin Anton Vrabl. 30 let Ludvik Bedrač, Albin Bombek, Franc Drevenšek, Janez Gajser, Janez Horvat, Jože Menomi, Jože Nemec, Jože Pauko, Anton Pi-šek, Jože Smolinger, Ferdinand Supančič, Jože Turk, Konrad Ja-kelj, Stevo Krikovič, Marjan Kuret, Franc Malek, Franc Petrovič, Franc Mia kan, Ivan Sok, Martin Šprah in Ivan Voglar. Naši jubilanti aluminij 3 TOZD PROMET 10 let Branko Arnuš. 20 let Anton Intihar, Jožef Anderlič, Stanko Bratovščak in Jonez Cafuta. 30 let Silvo Fijavž, Anton Kolor in Davorin Meško. TOZD KONTROLA KVALITETE 10 let Dušan Dragar, Alojzija Čuš in Marija Frčeč 20 let Stanislav Jakomini in Katarina Dj urica. 30 let Terezija Galun in Janko Zaj-šek DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 10 let Rafael Gulin, Stanislav Vurcer, Mira Verdenik, Irena Kralj, Vera Inkret, Milan Fajt, Jelka Kovač, Lidija Horvat, Lucija Cafuta, Jože Galun, Jože Jančec in Jože Glazer. 20 let Viktor Markovič, Zoran Heric, Verona Gerjovič, Stojan Kerbler, Ljudmila Zajc, Jože Gradišer, Stanko Meško, Antonija Irgi, Kristina Ivanuša, Franc Smolinger, Anton Travnikar, Martin Vinko, Ivanka Antonič, Avgust Šibila, Maks Domine, Franc Menami, Stanko Menoni, Janez Pišek, Franc Korošec in Ana Vrabič. 30 let Ljudmila Mojzer, Vida Lončarič, Franc Kumer, Stanko Bede-niik, Franc Jus, Janez Primožič, Franc Purg, Franc Vuk in Anton Horvat. Vsem jubilantom iskreno čestitamo Zaposlovanje in zaposlenost v naši delovni organizaciji V proizvodni verigi je zraven proizvodnih naprav, osvojene tehnologije dela najpomembnejši faktor človek. Za to vam želimo predstaviti devetmesečno delo na področju reševanja kadrovske problematike v naši delovni organizaciji (TGA brez LLBK Trbovlje). Zakaj se izogibamo poročanja o TOZD LLBK v Trbovljah? Predvsem zarodi tega, ker ne razpolagamo z vsemi podatki s področja zaposlovanja, izostankov, dela prek polnega delovnega časa in pogodbenega dela. Kadri Kadrovska zaseda v devetih mesecih letošnjega leta primerjana s poprečnim stanjem zaposlenih ter s planom 'kadrov za leto 1985 daje vtis ugodnega reševanja kadrovske problematike v delovni organizaciji. V poprečju zaposlujemo v devetih mesecih 12,22 delavcev več kot smo predvideli s planom (indeks 100,54). V primerjavi stanja kadrov s priznanimi normativi živega dela po TOZD in znotraj TOZD po stroškovnih mestih ter strukturi zaposlenih pa ugotavljamo, da je kadrovski sestav nezadovoljiv. Predvsem velika odstopanja so od plana (kadrov po stroškovnih mestih, še bolj pereča so odstopanja po strukturi zaposlenih primerjano s priznanimi oziroma veljavnimi normativi živega dela. Neugodni rezultati so predvsem v tem, da zaposlujemo v proizvodnih obratih delavce z ozkim profilom strokovnosti (28,17 % je preveč zaposlenih delavcev s strokovno stopnjo 1 in 2). Primanjkuje pa nam delavcev s poklicno šolo, višjo in visoko strokovno izobrazbo — 23,02 %. Podatki kažejo na to, da režujemo kadrovsko problematiko z neustrezno usposobljenimi kadri. Problem je širši »n ga skušamo v delovni organizaciji rešiti s sprejemom delavcev z ustrezno strokovnostjo, predvsem pa z zaposlovanjem pripravnikov. Dogovorjeno kadrovsko politiko smo si tako zastavili v letnem planu kadrov kot v srednjeročnem planu kadrov za obdobje 1981—■ 1985. Problem rešujemo tudi z internim izobraževanjem, saj se zavedamo, da vseh potreb po kadrih za proizvodne obrate v TOZD Proizvodnja aluminija in TOZD Tovarna glinice ni možno pokrivati s kadri, ki končujejo izobraževanje po programu usmerjenega izobraževanja. Fluktuacija in izostanki V celotni delovni organizaciji smo zaposlili v devetih mesecih letošnjega leta 232 delavcev, našo delovno organizacijo pa je zapustilo 178 delavcev. Stopnja fluktuacije znaša 7,18 in je sorazmerno visoka, vendar je nižja kot v enakem obdobju preteklega leta. Izogibna fluktuacija je precej nižja kot v enakem obdobju preteklega leta, vendar še vedno presega tako imenovano zdravo fluktuacijo (1,20— 1,50). Na .področju izostankov ugotavljamo, da je stanje v poprečju celotne delovne organizacije zadovoljivo. Odstopanja so po TOZD in po vrstah odsotnosti. Rast izostankov zaostaja za rastjo zaposlenosti, kar je dokaz, da se je v delovni organizaciji zaposlilo več mladih delavcev. V poprečju je bilo dnevno odsotnih 393,85 delavcev, oziroma je bil vsak zaposlen poprečno odsoten 35,26 dni. Delo prek polnega delovnega časa in pogodbeno delo Iz analize dela prek polnega delovnega časa ugotavljamo, da je število delavcev, ki so opravljali nadurno delo ena'ko kot v lanskem letu, medtem ko je število ur nižje. Z analizo nadurnega dela pridemo do zaključka, da se v naši delovni organizaciji na eni strani rešujejo kadrovski problemi z nadurnim delom, v drugih primerih pa to pomeni zavestno zviševanje osebnega dohodka. Oboje družbeno ni sprejemljivo in je v nasprotju z zastavljeno kadrovsko politiko delovne organizacije. Nandurno delo je opravljalo 21,34 % vseh zaposlenih, v poprečju je vsak zaposlen v devetih mesecih delal 6,82 ur prek polnega delovnega časa. 22 delavcev pa je opravilo mesečno nad 30 nadur, kar ni dovoljeno po Zakonu o delovnih razmerjih. V teh primerih bi morali samoupravni organi ukrepati v smislu OP — 84.507.0 — Prerazporeditev delovnega časa in dela prek polnega delovnega časa. Pri pogodbenem delu ugotavljamo, da je število delavcev upadlo v primerjavi s preteklim letom,, vendar je število opravljenih ur pogodbenega dela naraslo. V poprečju je vsak zaposleni delavec opravil 1.54 ur pogodbenega dela. Pripravniki V celotni delovni organizaciji smo v devetih mesecih sprejeli 35 pripravnikov. V planu kadrov smo zapisali, da bomo nove delavce sprejemali samo tam, kjer ne bo možno rešiti kadrovske zasedbe s pripravniki. Po SaS o usklajevanju načrtov zaposlovanja smo dolžni pokrivati 2/3 vseh potreb po kadrih s pripravniki. Kljub temu smo uspeli v devetih mesecih realizirati le 47,95 % plana pripravnikov. Do konca koledarskega leta predvidevamo, da bomo zaposlili vse pripravnike štipendiste in neštipendiste po rebalansu plana pripravnikov. — ze aluminij 4 Bo naš prvi osebni računalnik razblinil mit in strah pred računalniki? Osebni računalnik IBM-XT v investicijskem sektorju Verjetno že marsikdo ve, da smo konec avgusta kupil v TGA prvi osebni računalnik za potrebe sektorja za investicije. Da bi dobili po dobrih dveh mesecih poplnejšo sliko o njem, bom c-pisal njegove tehnične karakte ristike in programsko opremo, ki je imamo. Kupljena je bila naslednja konfiguracija sistema: —- osebni računalnik IBM PC-XT — barvni monitor ■—■ grafični pi solnik Sistemska enota premore 256 KB RAM spomina, 16 bitni mikroprocesor INTEL 8088, 5,25” disketno enoto, 10 MB fiksni disk, paralelni CENTRONICS izhod in serijski izhod RS 232-C in tastaturo z YU znaki. Barvni zaslon omogoča predstavitev v 16 barvah z maksimalno ločljivostjo 620x200 točk v dveh barvah in 320x200 točk v štirih barvah. Grafični pisalnik pa omogoča izpis v 80 kolonah v normalnem modusu in 132 znakov v vrstici v komprimiranem izpisu. Omogoča tudi grafično predstavitev v obliki diagramov in krivulj. Seveda je računalnik brez programske opreme mrtev. Skupaj z računalnikom smo dobili operacijski sistem DOS 3.o in BASIC interpreter, ki oživita računalnik, vendor je resno delo s tako skromno podporo zelo težko. Zato smo se odločili še za nakup programov, ki so v svetu zelo razširjeni in s katerimi lahko pokrijemo celotno področje potreb v sektorju za investicije. EASY WRITER je program za obdelavo teksta1, ki je uporaben predvsem v pisarniškem delu, pri tipkanju daljših tekstov, ki jih je treba spreminjati in popravljati. Na ta način se da delo znatno pospešiti. FILE je program za oblikovanje datotek različnih vrst podatkov (fakture, dobavitelji, pogodbe, spiski materiala, dokumentacije, naročila). Program je zelo enostaven za uporabo in daje različne možnosti oblikovanja mask za vnos podatkov, iskanje in sortiranje podatkov in izpisovanje tabel. Na eno 320 KB disketo lahko spravimo do 2200 podatkovnih listov, ki vsebujejo do 100 različnih elementov po listu. Sortiranje in seilektiranje je mogoče po vsakem od elementov. REPORT je program, ki se u-po-rablja kot dodatek k programu FILE. Včasih je namreč potrebno podatke zbrane v programu FILE urediti v tabele, ali pa še narediti določene matematične operacije (fakture) za kar zelo enostavno poskrbi ta program. MULTIPLAN je zmogljiv kalku-cijski program za nastavitev ta- belaričnega sistema (63x256 celic), ki služi za obdelavo podatkov (tudi s tekstom). Omogoča preračune, prognoze, planiranje, terminiranje, statistične obdelave. Program zagotavlja delo z do 8 okni, ki jih lahko različno obarvamo in povežemo. Uporabljati smo ga začeli na področju popisov materiala, kalkulacij in spremljanju stroškov. CHART je program, ki v povezavi ,z MULTIPLANOM ureja podatkovne baze in izdela analizo podatkov v grafični obliki. Premore cel spekter različnih o-blik diagramov (stolpieni, črtov-ni, toškovni, segmentni) z različnimi izvedbami v barvah ali e-nobarino. Delo z njimi je zelo elegantno, vse diagrame pa lahko izpiše na grafičnem tiskalniku. PERTMASTER je predviden za mrežno planiranje aktivnosti na projektih. Obdeluje lahko več mrežnih planov v skupnem obsegu do 2500 aktivnosti. Uporabljali ga bomo za mrežno planiranje na posameznih podprojektih. DBAS III. je racionalna banka podatkov. Namenjena je za tvorjenje velikih bank podatkov z preko milijarde podatkovnih stavkov -in s pristopom do 10 datotek hkrati. Ima vgrajeno izjemno hitro sortiranje in iskanje podatkov. Program je namenjen predvsem za skladiščne datoteke in ga bomo v poznejši fazi u-po rahljali v te namene, preglednico, ki obsega 256x2048 celic. Po svoji zgradbi je podoben multiplanu samo, da je obsežnejši .in univerzalnejši. Iz naštetih karakteristik računalnika in programske opreme je razvidno, da je sistem uporaben in da njegove zmogljivosti niso zanemarljive. Da bi jih lahko izkoristili je potrebno najprej predelati programsko opremo in sistemsko opremo, ki je dokaj zahtevna, saj ima vsak od teh programov vsaj 200—400 strani navodil, ki jih je treba prežvečiti. Smatram, da je bilo to delo v teh dveh mescih praktično o-pravleno, poleg ostalih nalog, ki se ne tičejo dela z računalnikom in da se že začenja aplikativno delo s prenašanjem naših operativnih zahtev v programe. Mislim, da bomo v naslednjih dveh mesecih lahko pripravil že nekaj primerov uporabe na problemih, ki jih vsakodnevno srečujemo pri delu v TGA ne samo v sektorju, ker bo verjetno zanimivejši od splošnega opisa kaj .kateri program zmore. Navedena programska oprema pokriva praktično vsa področja dela z datotekami, preračuni in obdelavo podatkov, ka;r so .najbolj rutinska opravila. Zanimva in uporabno pa so tudi ostala področja dela, ki jih bom začeli izvajati čez nekaj mesecev. To je predvsem obvladovanje programskih jezikov (FORTRAN 77, PASCAL) s katerimi se dajo reševati predvsem tehnični problemi. Zanimiva je pa še tudi povezava tega računalnika z novim IBM-om v AOP centru. V kratkem bo instaliran računalnik, ki lahko s terminalsko mrežo pokrije ves TGA. Pri tem pa še ostaja odprto vprašanje, kako tudi programsko pokriti TGA, ki ima v različnih TOZD različne probleme in področja dela. To je naloga, ki zahteva dosti dela in do.ber premislek, saij je programska oprema dražja od računalnikov. Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, .da se terminalske mreže v svetu že spreminjajo v mreže, ki imajo namesto terminala osebne računalnike. Kompjuterizacija tovarne pa je že obsežno delo, v katerega bomo morali slej ko prej ugrizniti, pa ne samo zaradi mode, ampak nuje. Informacijski tokovi v naši tovarni so zelo klavrni, razen pri prenosu čenč in novic o dvojni plači. Upam, da bo ta prvi osebni računalnik razblinil mit in strah pred računalniki, kar mora biti in bo potrjeno s praktično uporabo. To pa je potrebno tudi zato, da se počasi .pripravi podloga za obsežnejše delo na računalniškem področju v TGA, ki bo zahtevalo krepko miganje z glavami, pa ne zato, da bi potem manj delali, ampak več in kvalitetnejše naredili. aluminij 5 Decembra bomo odločali Spremembe pri reševanju stanovanjskih vprašanj Delavec rešuje svoje stanovanjsko vprašanje sam in skupaj z drugimi delavci v tozd in DSSS na način, kot ga določijo delavci v samoupravnih splošnih aktih. Področje stanovanjskih vprašanj v naši delovni organizaciji je urejeno s Samoupravnim sporazumom o osnovah za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in Pravilnikom o reševanju stanovanjskih vprašanj tozd oz. DSSS. Na osnovi spremembe 13. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, pobude zbora delavcev tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, Izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata TGA in Konference ZSMS TGA, je v razpravi osnutek sprememb in dopolnitev obeh aktov. Spremembe se nanašajo na plačilo lastne udeležbe, na višino kreditov, nova določitev kadrovskih stanovanj in kredita, skrajšan ro.k pričetka veljavnosti prioritetne liste ter možnost prodaje stanovanj delavcem DO. Sprememba 13. člena citiranega družbenega dogovora prinaša minimalno lestvico qlede plačila lastne udeležbe. Delavci lahko oblikujejo svoio lestvico, vendar v okviru družbenega dogovora. V osnutku je zajeta minimalna lestvica, iz katere izhaja, da bi bili plačila lastne udeležbe oproščeni tisti, katerih skupni dohodek na družinskega člana ne presega 55 %, če gre za delavce z dvema ali več družinskimi člani. Višina kreditov je v odvisnosti od qibanja osebnega dohodka v TGA. Delavec bi dobil posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše oli nakup stanovanja v višini 15-ih povprečnih netto mesečnih osebnih dohodkov v TGA v preteklem letu oz. za rekonstrukcijo stanovanjske hiše v višini 6-ih povprečnih netto mesečnih osebnih dohodkov v TGA v preteklem letu. Upravičenci do kadrovskega stanovanja bi bile osebe z višjo in visoko šolo, ki bodo šele sklenile delovno razmerje. Te osebe so : — delavci, ki sklenejo delovno razmerje na podlagi razpisa in pogojujejo nastop dela z dodelitvijo /družbenga stanovanja ali posojila in tak pogoj sprejme samoupravni organ; —■ deficitarni kadri: če se na ponovljeno objavo ni priglasil noben kandidat, ki bi izpolnjeval z zakonom predpisane 'pogoje za opravljanje določenih del; — delavci ozkega strokovnega profila (specialisti) za določeno področje dela; — delavci za opravljanje kadrovsko deficitarnih del za katere je izkazana potreba v investicijskem programu (zaradi u-vedbe in vzdrževanja nove opreme . . .). O dodelitvi kadrovskega stanovanja bi odločal na predlog predsednika Kolegija in Odbora za kadre, delavski svet tozd oz. DSSS, višina kredita pa se mora določiti z letnim planom. S spremembo bi bila dodelitev kredita po prioritetni listi neodvisna od 'delitve ‘kredita zapadi elementarnih nezgod. Dana je tudi možnost prodaje družbenih stanovanj. Osnutek je bil v obravnavi, na osnovi pripomb bo pripravljen predlog, akta pa se sprejemata z referendumom. Pravna služba Spremembe in dopolnitve o koriščenju počitniških kapacitet Na osnovi pobude delavskega sveta DSSS in Odbora za gospodarjenje TGA, je v razpravi o-snutek sprememb in dopolnitev Pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet. Pri upravičencih do letovanja je dopolnitev v tej smeri, da bi bili upravičenci tudi upokojeni člani, njihovi zakonci in osebe, ki so po predpisih o zakonski zvezi izenačene z zakoncem. Glede na število prosilcev letovanja bi Odbor za goospodar-jenje TGA določal termine letovanja (10 dni pa vse do 5 dni). Na novo je določeno, da bi organizirane sindikalne Skupine delovne organizacije morale planirati uporabo počitniških kapacitet. V skladu s planiranjem letnih dopustov je predviden pomik roka za prijavo na čas od 15. decembra do 15. januarja. Prijave bi se oddajale oz. sprejemale kot vsa pošta preko ekspedita. Na osnovi prijav bi izdelala prioritetno listo Služba za družbeni standard, predsednik Komisije za družbeni standard pri Konferenci osnovne organizacije sindikata delovne organizacije in predsednik Odbora za gospodarjenje delovne -organizacije. V posameznem koledarskem letu bi bilo mogoče koristiti počitniške kapacitete po regresirani ceni le 10 din. Upravičenec bi bil dolžan plačati letovanje najmanj 30 dni pred letovanjem in če delavec ai plačal se šteje, da je od prijave odstopil in ne bo letoval. Namen takšnega načina plačevanja je, da bi najmanj 30 dni pred letovanjem vedeli, ali bo delavec letoval, razen v izjemnih primerih. Upravičenci do letovanja bi morali upoštevati hišni red, ki je obešen v sobah. V primeru kršitve ne bi mogli koristiti počitniških kapacitet naslednjih 5 let. Spremembe se nanašajo tudi na poslovanje letnega kopališča. Upravičenci do kart za kopališče so enaki kot za letovanje v počitniških kapacitetah. Služba za družbeni standard bo določila rok za vložitev prijav za sezonsko karto in na podlagi prijav bi izdajali karte. Na osnovi pripomb bo izdelan predlog, spremembe pa sprejema delavski svet delovne organizacije. Pravna služba Nadomestila in dodatki Na sestanku DPO v sredo, 30. 10. 1985, v prostorih Delavskega sveta delovne organizacije, na katerem so bile obravnavane med drugim tudi Spremembe in dopolnitve SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev OD delavcev v TOZD i.n DSSS. Spremembe i.n dopolnitve navedenega SaS zajemajo tri pod-ročaj in sicer dodatki In nadomestila, minulo delo in valorizacija nadomestil za BO. Največ vprašanj se je oblikovalo na temo nadomestil in dodatkov. Vprašanje; »Kaj dobi plačano delaveč, ki mora na dam praznika »dežurati« ali zaradi procesa na tak dan delati (klinarji)? Najprej poglejmo kaj delavec dobi v obstoječem sistemu, če dela na praznik: 1. redno delo 100 % 2. nadomestilo 100 % 3. dodatek za delo na praznik 50 % Skupaj 250 % V predlaganih spremembah in dopolnitvah SaS, kjer je nadomestilo ukinjeno za delo na praznik in se uvede dodatek v višini 75 % dobi delavec: 1. redno delo 100 % 2. dodatek za delo na praznik 75 % Skupaj 175 % Ker nam pa organizacijski predpis štev. 84.507.0 »Prerazporeditev delovnega časa im delo prek polnega delovnega časa« omogoča prerazporeditev za delovni čas (8 ur). V takšnem primeru ?se delavcu omogoči drugi delovni dan za počitek. Za tak način obračuna za delo na dam praznika, kjer ni nadomestila, so podane obrazložitve v 6. členu Sprememb in dopolnitev SaS o delitvi OD. Dodatno še naj naštejemo nekaj člankov iz Pravne prakse in sicer: PP 6/84 — 22. marec Delo na praznični dan in (nadomestilo) OD — »Delavci, ki so zaradi narave dela po razporeditvi delovnega časa dolžni delati na katerikoli praznični dam, so upravičeni za delo na vsak praznični dan do osebnega dohdka. Ni pa upravičen tudi do nadomestila osebnega dohodka za praznik.« —- »Pravico do nadomestila o-sebnega dohodka za praznik 1-majo v skladu z zakonom le tisti delavci, ki bi po razporeditvi delovnega časa na praznični dan sicer delali, pa zaradi praznika ne delajo . . .« Podobne komentarje zasledimo še v PP 18/83 — 22. september »OD za delo na državni praznik«. PP 15/84 — 26. julij »Različna stališča o nadomestilu OD za praznične dni«. Odločba Sodišča SR Slovenije Sp 1496/80, objavljena v Informatorju štev. 2981 z dne 2. 10. 1980. Služba za nagrajevanje Kaj vem o alkoholizmu? 1. Kaj je alkoholizem? Alkoholizem je svetovna zdravstvena organizacija priznala za bolezen. Razvije se tedaj, če kdo pogosto in »preveč« pije 4n postane odvisen, da ne more več misliti, živeti, delati brez alkoholne pijače. Zaradi alkoholizma ne trpi samo zasvojenec, temveč tudi njegova družina, delovna organizacija in celotna družba. 2. V katere mdelu sveta je največ alkoholizma? Alkoholizem je bolezen razvitega sveta. Predvsem sta zastopani O'be Ameriki, Avstralija in Evropa. 3. Katere dežele v Evropi potrošijo največ alkohola? Med majvečjlmi potrošniki alkohola je Francija, kjer potrošijo 22 litrov alkohola na prebivalca letno, sledi ji Italija z 18 litri alkohola na prebivalca, za njo pa Jugoslavija s 15 litri alkohola na prebivalca letno. (15 litrov čistega alkohola pomeni približno 150 litrov vina.) Vendar potroši Francija od 22 litrov le okrog 2,5 litrov žganih pijač, Slovenija od skupno 15 litrov kav 12 litrov žganih pijač. 4. Kako računajo ponavadi porabo alkohola? Porabo alkohola izmerijo tako, da izračunajo koliko čistega etilnega alkohola skupaj vsebujejo vse pijače, ki se v letu dni porabijo v določeni deželi, nakar to količina delijo s številom prebivalstva. 5. Ali poznaš razliko med etilnim in metilnim alkoholom? Alkoholne pijače vsebujejo etilni alka hol. Etilni alkohol povzroči hujše posledice im celo smrt, le v primeru, če kdo popije veliko količino alkohola. Včasih se zgodi, da je metilni alkohol v alkoholnih pijačah, le ta povzroča nevarno zastrupitev, z zelo hudimi posledicami že pri enkratni majhni količini zaužitega alkohola (pogosto nastopi okvara vidnega živca in slepota). (Nadaljevanje na 10. strani) aluminij e Kako smo poslovali Tabela I: DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu oktobru 1985. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1985. TOZD/PRO IZVOD Enota mere Plan poslovanja 1985 I-X DOSEŽENO I N D E K S I 9 8 4 19 8 5 1985/84 1985 I-X X I-X 7:5 8:6 7:3 8:4 89.816 8.990 88.015 97 98 97 100 4.060 530 4.486 77 110 133 132 84.364 8.515 81.277 97 96 100 98 27 19 19 — 70 — — 80 4 31 33 39 — — 4.033 511 4.466 75 111 128 131 88.504 9.049 85.793 96 97 102 99 7.683 855 6.939 68 90 68 57 1.843 — 123 — 7 — — 1.205 208 1.308 75 109 68 44 17.624 1.782 17.422 99 99 102 101 20.489 2.045 20.131 99 98 100 100 425 96 919 103 216 104 102 38.538 3.923 38.472 99 100 101 101 21.097 1.158 22.006 64 104 241 104 15.722 1.050 16.627 53 106 82 132 1.247 95 728 — 58 — — 2.760 502 1.454 — 53 154 45 514 45 853 — 166 — 102 2.487 139 2.355 224 95 41 71 1.180 74 1.239 308 105 44 74 3.418 263 2.849 64 83 62 68 725 123 1.883 62 260 58 90 961 91 1.100 101 114 107 132 6.915 841 6.919 114 100 120 100 6.453 427 6.250 138 97 57 86 902 122 1.002 127 111 134 113 150 4 52 133 35 50 63 43.434 3.686 43.311 95 100 81 97 37.923 3.203 37.291 90 98 82 97 3.076 260 ' 2.233 50 73 70 61 Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizv. DOSEŽENO INDEKSI TOZD/PROIZVOD mere 1985 X I-X 4 : 3 5 : 3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Tovarna glinice Al hidrat — Al203 — boksit t * 2,617 2,678 2,638 102 101 —■ Na hidroksid 100 % t 0,1044 0,0679 0,0873 65 84 — para t 4,450 4,565 4,387 103 99 — žgano apno t 0,0405 0,0604 0,0713 149 176 — el. energija kWh 360,653 405,661 381,264 112 106 Kalcinirana glinica —- toplotna energija GJ 5,445 6,096 5,631 112 103 —■ para t 0,0402 0,0402 0,0402 100 100 — Al fluorid t 0,000412 0,000141 0,000153 34 37 —- el. energija kWh 31,174 34,058 33,919 109 109 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al — hala A —• glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,575 0,581 0.562 101 98 —• kriolit t 0,030 0,020 0,017 67 57 —- Al fluorid t 0,040 0,045 0,041 113 103 — el. energija kWh 17.971 17.799 17.727 99 99 Elektrolitski Al — hala B —■ glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,565 0,550 0,558 97 99 — kriolit t 0,030 0,012 0,022 40 73 — Al fluorid t 0,040 0,045 0,041 113 103 — el. energija kWh 17.537 17.233 17.314 98 99 Elektrolitski Al — hala B-6P —- glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodini bloki t 0,600 0,527 0,576 88 96 — kriolit t 0,030 — 0,022 — 73 — Al fluorid t 0,040 0,016 0,021 40 52 —• el. energija kWh 16.979 16.431 16.703 97 98 Anodna masa —■ petrol koks t 0,67165 0,65142 0,64672 97 96 — katranska smola t 0,338015 0,36257 0,36540 107 108 — mazut t 0,0055 0,0024 0,0015 44 27 — el. energija kWh 150 146 131 97 87 ' programiran normativ (Nadaljevanje na 11. strani) TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat Al202 t 9.300 88.233 9.282 Od tega: predelava Al203 t 400 3.400 684 Kalc. glin. —• redna proizv. t 8.490 83.250 8.760 Kalc. glin. — predelava t — — — Prod. hidrat — red. proizv. t — — 12 Prod. hidrat — predelava t 400 3.400 684 Skupaj (kale. gl. + prod. h.) t 8.890 86.650 9.456 Raztop. vodno steklo t 1.251 12.269 1.258 Od tega: predelava t 297 2.915 501 Zeolit A — suhi t 305 3.000 276 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A t 1.754 17.198 1.799 Elektrolitski Al — hala B t 2.055 20.152 2.060 Elektrolitski Al — hala B-6 P t 92 904 93 Skupaj hale A+B + B-6P t 3.901 38.254 3.952 Anodna masa t 480 21.072 1.811 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 1.285 12.597 1.976 Al formati — za izparilce t — —■ — Al žica t 327 3.211 8 Al trak —■ ozki za prodajo t 85 833 1 Al trak — ozki za rondelice t 430 3.331 62 Rondelice t 170 1.666 24 Al trak —■ široki za prod. t 425 4.164 410 Al trak — široki za izp. t 212 2.082 197 Izparilniki t 85 833 90 Al zlitine: gnetne t 702 6.888 740 livarske t 743 7.288 309 Predzlitine: last. poraba t 91 890 96 Drogi za kline in stikala t 8 83 3 Tokovodniki za MPPAI t 85 835 —• Livarna skupaj t 4.558 44.701 3.900 Od tega: blagovna proizv. t 3.907 38.315 3.542 Pretapljanje Al t 373 3.665 517 TOZD TOVARNA GLINICE Proizvodnja Al hidrata Al 203 je dosežena v oktobru z 8.990 ton (indeks 97), od tega je predelano 530 ton (indeks 133). V času od I—X smo proizvedli 88.015 ton in s to količino nismo dosegli plana proizvodnje za 218 ton (indeks 100), proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 1.801 ton oz. 2 %. V desetem mesecu smo proizvedli 8.515 ton kalcinirane glinice, 19 ton kalcinirane glinice iz predelave, 4 tone Al hidrata za prodajo in 511 ton Al hidrata iz predelave za prodajo, to je skupaj 9.049 ton in s to količino presegli načrtovano proizvodnjo za 159 ton oz. 2 %. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega Al hidrata je dosežena z 85.793 ton in ne dosega planirane količine za 857 ton (indeks 99). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata Al 203 v desetih mesecih porabili 101% boksita, 84 % Na hidroksida, 99 % pare, 176 % žganega apna in 106 % el. energije. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do oktobra presegli porabo toplotne energije za 3 % in električne energije za 9 %. V mesecu oktobru smo proizvedli 855 ton raztopljenega vodnega stekla (indeks 68), v obdobju I—X znaša proizvodnja 6.930 ton in je za 43 % manjša od načrtovane. Od skupne proizvodnje raztopljenega vodnega stekla smo od januarja do oktobra predelali 123 ton, to je samo 4 % planirane količine. Proizvodja zeolita A-suhega je v desetem mesecu dosežena z 208 ton oz. 68 % načrtovane količine, od začetka leta do desetega meseca smo proizvedli 1.308 ton, to je 1.692 ton oz. 56 % manj kot smo načrtovali. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V hali A smo oktobra proizvedli 1.782 ton elektrolitskega Al in s to količino presegli plan za 28 ton oz. 2 %. Kumulativna proizvodnja znaša 17.422 ton in je za 244 ton večja od načrtovane (indeks 101) in 202 ton manjša od proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta (indeks 99). V hali B znaša oktoberska proizvodnja 2.045 ton in je za 10 ton manjša od načrtovane (indeks 100). Od januarja do oktobra smo proizvedli 20.131 ton in za 21 ton nismo dosegli planirane količine. Proizvodja poskusnih peči v hali B je v oktobru dosežena 796 ton in je za 4 % večja od predvidene, od I—X pa znaša 919 ton in za 2 % presega načrtovano. Skupna proizvodnja v halah znaša v oktobru 3.923 ton in je za 22 ton oz. 1 % večja kot po planu, od januarja do oktobra pa je proizvedeno 38.472 ton in za 218 ton presegamo plansko količino (indeks 101). V hali A smo v času od I—X porabili 98 % anodne mase, 57% kriolita, 103 % Al fluorida in 99 % el. energije. V hali B smo od januarja do oktobra presegli samo porabo Al fluorida za 3 %, ostalih surovin pa smo porabili manj kot aluminij 7 Vaja enot civilne zaščite TGA Kako ukrepati v primeru nesreče pri delu Zvočni alarmni signal z enakomernim zvokom sirene v trajanju 20 sekund, nato zavijajočim zvokom v trajanju 20 sekund brez presledkov je dne 8. 11. 1985 ob 11.45 uri označil naravno nesrečo v naši delovni organizaciji. Po daljšem času je bila to prvič resna preizkušnja poznavanja zvočnih a;1ormn'ih signalov vseh delavcev, ki so bili v tem času na delu, posebej pa pripadnikov enot civilne zaščite. Prvič in resno pa zato, ker vaja mi bila v naprej napovedana, tako, da ni bilo nobenih predhodnih priprav na vajo. Pri vaji so bile najbolj angažirani enoti za reševanje izpod ruševin, prve medicinske pomoči in gašenje požara, ker je bila podana predpostavka, da je ob- močje Kidričevega zajel potres, kot sekundarni pojavi pa dva večja požara. Ostale enote civilne zaščite naše delovne organizacije so prav tako bile angažirane, vendar ne v svoji specialnosti, temveč v funkciji pripadnikov narodne zaščite. Razen e-not civilne zaščite sta na vaji1 sodelovala še Industrijsko gasilska društvo TGA Kidričevo in Gasilsko društvo Hajdina z večjim delom lastne razpoložljive tehnike za gašenje požarov in reševanje ljudi oziroma premoženja. Vaja je trajala nekaj manj :kot tri ure in je verjetno pokazala vse pozitivne in negativne značilnosti, o čemer nas bo po izjavi poveljnika CZ, v najkrajšem času seznanil štab civilne zaščite TGA. R. M. Razstava opreme civilne zaščite Ponesrečenka Ančka OBVESTILO Prosimo vse tiste, ki skupinsko koristijo storitve prehrane v Obratu družbene prehrane, da se predhodno najavijo in nam tako pomagajo k boljši organizaciji dela in lepšemu počutju obisko- valcev. Za vse informacije s področja gostinske ponudbe in najave skupin se lahko o-brnete na upravnika Obrata družbene prehrane, tel št. 783. Prisrčno vabljeni! Služba varstva pri delu ponovno obvešča vse delavce glede ukrepov v primeru nesreče pri delu. Za nesrečo pri delu se šteje vsaka poškodba zavarovanca, ki se pripeti na delu, na poti na delo in z dela in na službenem potovanju. Po nastali nesreči je delavec — poškodovanec dolžan do konca dela izmene iskati prvo pomoč v obratni ambulanti, kakor tudi javiti svojemu nadrejenemu vodji del. V slučaju, da je potreben zaradi poškodbe bolniški stalež, mora delavec poškodovanec ob prvem obisku pri zdravniku v obratni ambulanti sam o-sebno javiti poškodbo v Službi varstva pri delu. V slučaju težje telesne poškodbe, kadar delavec ne more sam priti v obratno ambulanto, je obveznost drugega delavca, da obvesti o tem dogodku obratno ambulanto, nato pa obvesti nadrejeno osebo. Na poziv pošlje obratna ambulanta na kraj dogodka zdravstvenega delavca, ki ustrezno u-krepa. Po prejetju prijave o nesreči je pooblaščeni vodja del ali druga odgovorna oseba dolžna u-kreniti naslednje: —■ zaseči vsa delovna sredstva in pripomočke, sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, ki so bila v neposredni ali posredni vzročni zvezi z nesrečnim dogodkom. Mesto nesreče se ne sme spremeniti, razen v primeru, ko terjajo zahteve tehnologije dela, da se mora kraj dogodka urediti tako, da se bo delo nadaljevalo nemoteno. V takem primeru je odgovorna oseba dolžna, da sestavi skico, kjer mora biti razviden položaj posameznega elementa kakor tudi oseb, ki so bile v neposredni ali posredni zvezi z dogodkom. Nespremenjeno stanje dogodka mora ostati vse do prihoda odgovorne osebe TOZD, SVD ali komisije, katera razišče nesrečo, Le-ta uvede postopek pa raziskavo po organizacijskem predpisu TGA-OP. 88500.0. — da se o nesrečnem dogodku obvesti svojega nadrejenega in SVD do konca izmene. V primeru popoldanskih ali nočnih izmen pa se zgoraj navedene obvesti takoj naslednji dan, -—- da primer vpiše v knjigo nesreč. Opis mora vsebovati naslednje podatke: dan in ura ter kraj nesreče, priimek in ime poškodovanca ter mat. štev., kratek opis dogodka (kako je prišlo do nesreče), delovna sredstva, katera so bila v v zračni zvezi z dogodkom, napisati mesto, kjer so prej omenjena sredstva shranjena, predložiti eventualno skico, na koncu napisati priimek in i-me ter mat. štev. očividcev in opis zaključiti z lastnoročnim podpisom. SVD NASTALO NESREČO NE PRIZNA DELAVCU - POŠKODOVANCU ZA NESREČO PRI DELU V NASLEDNJIH PRIMERIH : a) če nastala poškodba ni v vzročni zvezi z opravljanjem dela na dolčenem delovnem mestu ali z delom oz. dejavnostjo; b) kadar delavec ne uporablja sredstev in opremo za osebno varstvo pri delu, po predhodnem opozorilo nadrejenega: c) ko po nesreči poškodovanec do konca dela izmene ne išče prve pomoči v obratni ambulanti ; c) ko po nesreči poškodovanec do konca dela izmene ne išče prve pomoči v obratni ambulanti ; d) ko po nesreči poškodovanec do konca dela izmene primera ne prijavi svojemu nadrejenemu ; e) ko poškodovanec ob prvem obisku pri zdravniku v obratni ambulanti sam ne prijavi poškodbe SLUŽBI VARSTVA PRI DELU. Na pikniku 31 let proizvodnje TGA aluminij 8 Revalorizacija zalog obratnih sredstev V zvezi z novostmi, ki jih je prinesel novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka (Ur. list SFRJ, št. 56/84) se kot popolna novost pojavlja revalorizacija zalog. Zakon določa obveznost temeljne organizacije, da uskladi vrednost surovin in materiala v zalogi in vrednosti surovin in materiala, ki jih vsebujejo zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih polizdelkov in gotovih proizvodov izkazanih v knjigovodstvu z nji- hovimi tržnimi cenami zadnji dan obračunske dobe. Enako se opravi revalorizacija vrednosti drobnega inventarja, embalaže in avtogum na zalogi in uporabi. Revalorizacija se mora opraviti, kadar je tržna cena za 5 % večja od cene izkazane v knjigovodstvu. S tržno ceno je mišljena cena, po kateri je bila opravljena zadnja nabava surovin in materiala, drobnega inventarja, embalaže in avtogum. Iz vsega tega izhaja, da je potrebno zagotoviti spremljanje nabavnih vrednosti surovin, mate- riala, drobnega inventarja, embalaže in avtogum po dejanskih (fakturnih) cenah. Ta problem je bil rešen z dopolnitvijo oz. spremembo organizacijskega predpisa OP 66.504 — Navodilo za izstavljanje, izpolnjevanje in kroženje prejemnice, ki določa, da posamezen nabavni referent v posebej za to določeno polje na prejemnici vpisuje fakturno vrednost nabavljenih surovin, materiala, drobnega inventarja, embalaže in avtogum (nabavna cena/ EM), ki se z ostalimi podatki na prejemnici zajema na računalniku. Podrobneje pa ureja revalorizacijo zalog sprejeti samoupravni sporazum o revalorizaciji zalog v DO TGA Kidričevo. Samoupravni sporazum o revalorizaciji zalog določa predvsem odgovorne o-sebe za pravilno izvedbo revalorizacije, predmet revalorizacije, postopek in način revalorizacije ter evidentiranje učinkov revalorizacije. Revaloriziranje zalog v precejšnji meri vpliva na poslovne rezultate temeljnih organizacij. Ugotovljeno razliko na osnovi revalorizacije zalog (učinke revalorizacije) nameni temeljna organizacija za trajna obratna sredstva in jo vnese v poslovni sklad. Namen revalorizacije zalog obratnih sredstev je preprečiti rast inflatornega dohodka in na ta način ohraniti investicijsko sposobnost temeljnih organizacij in DO kot celote. v 000 din PREGLED UČINKOV REVALORIZACIJE ZALOG OBRATNIH SREDSTEV Na zaloge surovin in materiala Na zaloge proizvodnje TOZD 31. 3. 30. 6. 30. 9. 31. 3. 30. 6. Skupaj 30. 9. 31.3.—30.9. Glinica 494.247,5 161.820,2 42.146,0 84.660,0 12.375,3 6.028,3 801.277,3 Proizvod, aluminija 72.539,8 76.926,7 71.073,6 42.124,0 38.177,9 10.786,3 311.628,3 Predelava aluminija 28.004,2 25.653,2 15.826,6 10.545,8 8.545,7 3.215,3 91.790,8 LLBK 3.428,6 15.269,0 4.533,7 4.089,2 7.549,9 1.437,8 36.308,2 Vzdrževanje 12.179,2 20.852,2 10.361,1 — — — 43.393,1 Promet 452,4 1.267,5 1.029,1 — — — 2.749,0 Kontrola kvalitete 0,7 3,8 — — — — 4,5 DO TGA 610.853,0 301.792,6 144.970,1 141.419,0 66.648,8 21.467,7 1,287.151,2 Iz osnutka zvezne resolucije za prihodnje leto Predvidene rasti: — družbenega proizvoda za najmanj 3 odstotke, — industrijske proizvodnje za okoli 3 odstotke, — kmečke proizvodnje za približno 8 odstotkov, — izvoza blaga in storitev za približno 5 odstotkov —• produktivnosti za najmanj en odstotek, —- naložb za dva odstotka, — zaposlenosti za okoli 2 odstotka in — zvišanje življenjskega standarda za približno 2 odstotka. Po tem dokumentu naj bi v plačilni bilanci ustvarili najmanj 650 milijonov dolarjev presežka, nominalni devizni dohodek od izvoza pa naj bi bil 14,9 milijarde dolarjev. Predvideno je tudi naslednje: — s turizmom naj bi zaslužili 1,1 milijarde dolarjev, — s prometom (priliv) 1,6 milijarde — z investicijskimi deli 785 milijonov — od nakazil iz tujine 3,3 milijarde — nominalni uvoz pa naj bi bil 14,3 milijarde dolarjev, od tega uvoz reprodukcijskega materiala 10,5 milijarde, opreme 1,8 milijarde in blaga za široko porabo 600 milijonov dolarjev. Energetika: —• premoga 74 milijonov ton, —■ električne eregije 81 milijard kilovatnih ur, — nafte 4 milijone ton, —• uvoz nafte 10,5 milijona ton. Kmetijstvo: —■ pšenice približno 5 milijonov ton, — koruze okoli 11,5 milijona ton, —• mesa 1,3 milijona ton. Zaslužki : — masa realnih osebnih dohodkov naj bi se povečala za 2,5 odstotka, in sicer na zaposlenega za 0,5 odstotka, pokojnine pa naj bi spremljale gibanje osebnih dohodkov. OGLAS — Zamenjava stanovanja Zamenjam trisobno stanovanje v četvorčku brez centralne za eno ali dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, po možnosti v Kajuhovi 11 (samskem bloku). Prodam tudi grelna telesa (termoakumulacijsko peč) in premog. Interesenti pokličite referentko za stanovanjske zadeve. Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU OKTOBRU 1985 V TOZD TOVARNA GLINICE: Karl Šmigoc itn Pero Nacev V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Franc Pelci, Pero Bilanovič, Srečko Lah, Zlatko Slodnjak, Stanko Janžekovič, Ivan Vidovič, Janez Jeza, Milan Zabukovnik, Ivan MarcJuš, Zoran Peternel in Marjan Po.ngračič V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Branko Čeh, ing., Franc Hazi-mali, Jože Emeršič, Roman Pal in Nenad Sršen V TOZD VZDRŽEVANJE: Marjan eZIenko, Srečko Čajnico, Vojko Tahmajister, Peter Kropeč in Marjan Jus V TOZD PROMET: Vida Vidovič in Jože Kolarič V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: Marjeta Zupanič, Tatjana Ač-ko, Franc Vtič in Lidija Alič IZ JLA SO SE VRNILI: Zlatko Čuš, dipl., ing., Vojko Gulin, dipl. ing. in Branko Frangež DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU OKTOBRU 1985 IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Marija Božičko, Kristina Cafuta in Branko Savič IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Ivan Arbeiter, Franc Kodrič, Drago Bele in Zvonko Erjavec IZ TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Zdravko Tominc, dipl. ing. IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Marjan Sluga IZ DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: Mirko Ljubeč, Kristina Kumer, Dragica Pučko in Maksimilijan Rimele IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Roman Benko, Branko Jauševec, Leopold Hočevar, Midhad Hadrovič, Raba Fazlič in Konrad Z upon UPOKOJENI: Edvard Frank in Franc Kokol iz TOZD Tovarna glinice Stanko Arnuga iz TOZD Proizvodnja aluminija Stanislav Predikaka, Franc Petrovič in Zvonimir iKTajderič iz TOZD Vzdrževanje Jože Perkovič iz delovne skupnosti Skupnih služb aluminij 9 Koliko nas je letovalo V času letne sezone (od 20. 2. Rab 46 6. do 31. 8. 1985) je v naših (od tega 10 otrok) kapacitetah letovalo naslednje 3. Červar 87 število delavcev in članov njihovih družin: 4. Nerezine 139 1. Crikvenica 593 (od tega 117 otrok v starosti od 3—10 let) Število prijav in poznejših od- Skupaj: 865 povedi je bilo naslednje: Kraj Štev. prijav Štev. + reš. prijav % Štev. odpov. % Crikvenica 390 178 46 55 14 Rab 35 14 40 4 11 Červar 35 14 40 4 11 Nerezine 110 29 26 12 11 Skupaj: 570 235 41 75 13 Naši krvodajalci 22. oktobra 1985 1. Arnuš Janez 1957 Smilinci 12 0 neg. 2. Dovečar Albin 1959 Strejanci 6 A neg. 3. Cenar Anton 1961 Mezgovci 55 A neg. 4. Tominc Martin 1935 Apače 105 0 neg. 5. Cafuta Jože 1952 Kajuhova 7 B neg. 6. Furman Ivan 1951 Zagorci 71 0 neg. 7. Žumer Jože 1963 Apače 175 0 neg. 8. Kiselak Jože 1940 Kidričevo 13 0 neg. 9. Horvat Janez 1941 Kidričevo 10 A poz. 10. Butala Igor 1939 Ormoška 9 A poz. 11. Kmetec Ivan 1953 Kidričevo 36 0 poz. 12. Smolinger Zvonko 1964 Dravinjski vrh 44 0 pozi 13. Emeršič Darko 1961 Tovarniška 5 A poz. 14. Rudolf Dragoslav 1957 Vlahovičeva 9 0 poz. 15. Serdinšek Franc 1950 Župečja vas 27 0 poz. 16. Medved Bogdan 1963 Lovrenc 112 0 poz. 17. Bračun Cvetka 1964 Lackova 5 AB neg. 18. Petrovič Slobodan 1961 Kajuhova 7 0 poz. Letovanje v vseh letoviščih je potekalo normalno, v službi smo se srečali z naslednjimi problemi: 1. Poskusi pošiljanja drugih na letovanje in odpovedi tik pred začetkom izmen s predlogom, koga poslati na letovanje; 2. Težave pri iskanju zamenjave za delavce, ki so letovanje odpovedali. Večina naših delavcev je v izmeni in običajno traja nekaj dni, da jih obvestimo o možnosti letovanja. Navadno si je večina odklonjenih delavcev že drugače uredila letovanje, oz. drugače planirala koriščenje letnega do- pusta in takšno obveščanje je zelo neprijetno. 3. Prikrivanje pravih podatkov o starosti otrok oz. njihovi identiteti. 4. Odpovedovanje po telefonu in zloraba takšnega načina dela (delavec pozabi odpovedati, trdi da je telefoniral]. 5. Evidentirali smo 2 primera nespoštovanja reda pri koriščenju počitniških kapacitet: Menimo, da so delavci, ki so letovali v naših domovih, bili zadovoljni, nam pa ostane naloga, da razmišljamo o naslednji sezoni. Služba za družbeni standard (Nadaljevanje s 6. strani) 6. V čem se razlikuje pijanost od alkoholizma? Vemo, da je alkoholizem kronična bolezen. Pijanost nastopi lahko pri vsakem človeku že pri majhni količini zaužitega alkohola in povzroči spremembe v vedenju, hoji in govoru. Človeka, ki se ponavadi opije imenujemo pijanca. 7. Koga imenujemo abstinent in kaj pomeni abstinenca? Abstinent je tisti, ki alkohola ne pije, abstinenca je popolna zvdržnost od pitja alkohola. 8. Kako preprečujemo pijanstvo in kako alkoholizem? Pijanstvo preprečujemo in zatiramo s predpisi, kaznimi, d i sci -pliskimi prekrški, predvsem z ustreznimi družbenimi normami, alkoholizem pa je bolezen, ki jo moramo zdraviti. 9. Zakaj uživamo alkohol? Ljudje pijejo alkohol že od nekdaj. ALKOHOL pijejo ob rojstvu, ob smrti, kadar so veseli, žalostni, ob košnji, žetvi, na izletih, zabavah itd. Alkohol olajšuje navezovanje stikov med ljudmi in hitro blaži notranje te- žave (toda ne odstrani vzrokov). Pijane osebe, ki so se prvič srečale v življenju se kaj hitro spustijo v ljubezenska razmerja. Preprosto, ljudje pijejo zato, ker žive v kulturi, kjer je zmerno pitje alkohola družbeno spremljivo in celo spodbujano. Mladi se pogosto znajdejo v družbi, kjer se pije misleč, da se morajo na ta način izkazati, sežejo po kozarcu tudi tisti, katerim je alkohol na začetku mučno piti. 10. V Avstraliji še živijo ostanki nekega plemena, ki je obstojalo dolgo zgodovinsko obdobje (40.000 let). Po zaslugi belega človeka, ke mednje prinesel al-khol, je pleme razpadlo. Koliko časa je pleme obstojalo pred naselitvijo belega človeka v Avstraliji in zakaj je začelo propadati? Pleme je obstojalo, se razvijalo in kljubovalo neštetim naravnim katastrofam in boleznim 40.000 let. Pred 150 leti so belci mednje zanesli alkohol. Zdaj so tam le še ostanki prostitucije in kriminala. 31 let proizvodnje 24. oktobra 1985 1. Resman Jože 1942 2. Gregorec Vlado 1949 3. Arnuš Franc 1953 4. Juriševič Ivan 1953 5. Trstenjak Stane 1953 6. Turk Alojz 1939 7. Zupanič Milan 1957 8. Jeza Ludvik 1952 9. Kokol Silvo 1955 10. Gajser Miroslav 1963 11. Cajnko Marjan 1955 12. Maloič Gorazd 1963 13. Vidovič Stanko 1957 14. Skaza Angela 1943 15. Zaspan Mirko 1930 16. Mlakar Ljuba 1953 17. Černezel Anton 1938 18. Brglez Zvonko 1961 19. Horvat Janez 1934 20. Drevenšek Franc 1948 21. Arnuš Ludvik 1931 Podvinci 68 a 0 neg. Podgorci 41 A neg. Arbajterjeva 9 B poz. Apače 176 A neg. B. Krajgerja 1 b 0 neg. Kidričevo 9 0 poz. Panonska 4 B poz. Stanečka vas 8 B poz. Majšperk 13 0 poz. Majšperk 30 A poz. Flegeričeva 3 A poz. Kidričevo 13 A poz. Lancova vas 67 B poz. Draženci 12 a A poz. Kajuhova 3 A poz. Kidričevo 36 A poz. Ob železnici 3 A poz. Kungota 107 O gr. Poljska 2 B poz. (23. 10.) Kidričevo 13 a B poz. aluminij 10 Mladi osnovne šole Kidričevo ob mesecu knjige Srečanje z Vikingi To je bilo takrat, ko so se v mojo glavo preselili Vikingi. Zdi se mi, da je prav tedaj bila odprta knjižnica. Je že moralo biti tako. Kako pa naj bi sicer prišla do ljubljene knjige? No, kakorkoli že, po pouku sem se .znašla doma pred knjigo. Prebrala sem komaj uvod in že sem potonila v domišljijski svet. Tisti Viking, ki je imel svojo hišico ob mojem ušesu, je šepnit: »Ali greš z nami na prijetno potovanje?« »Zakaj pa ne, če je že tako prijetno potovanje?« sem dejala in to je bilo dovolj. Viking me je skozi uho potegnil v glavo, kjer se je vse to nameravalo zgoditi. Ne vem, kako sem prišla v svojo glavo, res ne vem. Am,pa'k fantazija zmore vse. Začelo se je torej potovanje. Toda bilo je vse prej 'kot prijetno. V začetku smo sicer pluli po globokih in mirnih oceanih, a čez nekaj ša.sa se je pred nami pojavil ogromen kit. Ej, to ti je bil bav-bav! Krmar ladje je kot blisk švignil po mornarski 'lestvi navzgor, kjer je tresel svoje kosti.. Halvar pa je za krmarja postavi'! mene. Ladjo sem znaJa voditi tako dobro, kot se zna krava kotalkati. Torej veste, kako. Vsi ostali pa so tekali po palubi gor lih dali; čakali so, kdaj se bo Vike pričel iskriti iin bo našel kakšno pametno rešitev. Zadnji čas se je mladi Vike zaiskril in razkril svojo Idejo. Naročil je Halvarju in drugim junakom, naj prinesejo velikoh, zelo veliko ogledalo. Brž so pritekli z ogromnim zrcalom in ga privezali na desno stran ladje, kjer je bil kit. Tako jim je fant naročil, oni pa so ga —- hočeš, nočeš — u,pagali. Kit se je najprej malo začudil, ko pa je videl, da je pred njim le še tiho modro morje, ki ga je videl v zrcalu, je na široka izbuljil oči, toliko da mu niso izpadle. Ker pa ubožec ni vedel, da je tako ogromen in je pred seboj zagledal samega sebe, se je prestrašil morske pošasti in menjal smer. Saj razumete, ali ne? Zbežal je, strahopetec! Ubogi krmar pa se je končno spustil na noge. V ogledalu se je še pogledal, si popravil navzgor štrleče lase in me zamenjal. Kajti približevalo se je kopno — moje drugo uho in moral je biti lepo urejen ter dobro voditi ladjo, saj ga je lahko o-pazila še kakšna prikupna »VI-kica«. Jaz pa sem izstopila in se zahvalila za vožnjo. »Nič se ti ni treba zahvaljevati. Hvala tebi, ker si me začasno nasledila. Pa nikomur ne povej, da me je bilo strah, ker me bo potem še sram povrhu!« »Že prav,« sem dejala, »pa lep pozdrav in čim manj kitov vam želim!« Meznarič Romana, 7 a Knjiga in jaz Knjiga je naša zvesta s premij eva lika o d mai Ih nog do pozne starosti. V zgodnjih otroških letih sem skrivnosti knjige odkrivala s pomočjo mamice. To so bile slikanice, kasneje so bile to ilustrirane pravljice. Danes berem knjige samostojno. Še vedno najraje prebijam knjige, ki opisujejo živalski svet. Včasih se ob šaljivi pripovedi nos mej e m, drugič po sem žalostna zarodi usode junaška o katerem berem. Seveda nas ne spremljajo samo leposlovne knjige, ampak se veliko pogosteje srečujemo s knjigami pri svojem delu v šoli. Rado bi imela več časa zo branje knjig, ki bi jih izbrala po svoji želji. Morda bom ta čas našla spet med šolskimi počitnicami. Loboda Mojco, 7. o Kaj mi pomeni knjiga Knjiga. To je beseda, ki nam odkriva svet življenja. Zelo rada berem knjige, vendar najraje segam po l.ngoliče-vlh, Bevkovih in Seliškairjevih delih. Ti pisatelji imajo lep stil pisanja', kajti knjige pišejo po življenjskih izkušnjah. Na žalost ipa mi za branje knjig ne ostane toliko časa, kot bi želela. Tu so tudi šolske knjige, iz katerih se moramo učiti za uspešno pot v življenju. Toda vendarle vem, da knjiga je in bo vedno moja najboljša prijateljica. Želela bi tudi da bi vsi ljudje sveta v miru, ljubezni in 'Sožitju prebirali knjige svojih izbranih psateljev, Kasersberger Gordana 6. a Prvič od doma Tečejo leta, minevajo dnevi, spreminjajo se letni časi. Tako je v našo deželo prišlo tudi poletje, z njim pa spomini na daljnje počitnice, ko sem prvič odšla od doma. Spomnim se, da sem jokala, ko sem objemala mamo, ko sem stiskala roko očetu in se poslavljala od brata in sester. Bila sem namenjena daleč stran od njih, tjo pod južno sonce v Biograd. Zvečer okoli osmih smo se vsi skupaj odpeljali v Ptuj, kjer je bilo zbirališče. Hitro je minilo nekaj minut in že je bila prtljaga spravljena, jaz pa sem sedela na sedežu in žalostno mahala še v zadnje slovo, dokler ovinek ni zakril pogleda na starše. Pot do morja je bila dolga im naporna, toda jaz kljub temu nisem zatisnila očesa, kajti misli so se mi nenehno vračale domov, k domačim, 'nazaj v rodno vas, kjer so se moje prijateljice odpravljale v mest-o. Meni ni bilo do sprehoda, zato sem ostala v svoji sobi, ki sem jo delilo še z dvema deklicama. Ko sem tako mirno sedela v nočni tišini, so se mi misli vedno bolj vračale k mami in očetu. Pri srcu ml je bilo hudo in prav občutila sem, kako se mi nabirajo solze. Nazadnje pa se je to nabiranje solz spremenilo v rahlo, tiho in otožno ihtenje, kii je izražalo želje iz dna srca, to so bile žlje pa domu. A minila je ta naporna noč, noč želja in hrepenenja po domačih, kakor so minile prejšnje pred njo in so minevale noči za njo. Prišel pa je dan veselja, katerega sem nestrpno čakala vse dni na morju. Prestati je bilo treba le še pot do doma, ki pa se je vlekla počasi kot pajčevina, kadar jo potegneš za seboj. Pestala sem tudi to dolgo vožnjo z avtobusom. Končno smo prišli v kraje, ki so se nam zdeli domači, kmalu za tem pa smo' bili že v Puju. Tam so nas starši veselo pozdravljali. Zagledala sem mamico in ji stekla v objem, na obrazu pa sem začutila tople solze, ki pa niso bile od žalosti, temveč od veselja. Še tisti trenutek sem sklenila, da je nikoli več ine zapustim in da nikoli več ne grem tako daleč brez nje. Sonja Klajnšek 7. a Srečanje z junakom iz knjige Ogromna medgalaktična križarka Alfa-4 se je s hitrostjo svetlobe pomikala med zvezdami. V kontrolni sali je bilo zelo živo. Sedim na komandnem sedežu in gledam ta živžav. »Ustavite ladjo«, ukažem. Ko se ladja ustavi, naročim osebju: »Ostanite kjer ste! Napadli bomo z lovci! Ladja naj bo v stanju bojne pripravljenosti!« Hitro odkorakam k dvigalu in se z njim spustim do vzletišča. Tam me pričakujejo drugi bojni piloti. Luke Skywalker stopi naprej in poroča: »Bajna eskadrilja je pripravljena na polet. »Dobro, Luke. Vsi v lovce! Vzleteli bomo!« jim ukažem. Sedem v svojega X krilnega lovca, si nataknem čelado in zaprem kabino. Pritisnem na nekaj gumbov in ukažem ostalim pilotom: »Pripravljeni? Tni, dva, ena, gremo!« Potegnem za krmilni vzvod in lovec se je izstrelil v vesolje. Pridružijo se mi še drugi piloti. »'Po dva in dva v bojno formacijo! Luke, ti pojdeš z mano. Cilj je pred nami. Razpnite krila! Juriš!« jim ukažem. Z Lukom se v ostrem, nizkem letu spustiva čez površje bojne postaje. Smrtonosni žarki iz njihovih ladij zadevajo vse, kar je pred nama. Nenadoma zagledam dva lovca, kako se spuščata na naju. »Pazi Luke. Porazi -diva se!« Poskušam se otresti osvajalcev. Hitro zavijem in mu pridem na bok. Snopi žarkov ga zadenejo v sredino. Razneslo ga je. Takrat zagledam Luka, ki je v hudih težavah. Nikakor se ne more otresti napadalca. Hitro planem za njim In ga z natančnim strelom rešim pred smrtjo. Zopet se združiva. Skozi umetno dolino letimo proti jašku, ki vodi do glavnega reaktorja. Dva projektila poletita naenkrat in izgineta v jašku. Hitro se Luke, o-stali piloti in jaz umaknemo. Za nami je v veliki eksploziji 'izginila bojna postaja. Poslovim se od Luka in ostalih pilotov in odletim proti Zemlji. Obljubim jim, da jih bom še obiskal. »Zbogom Alfa-4, zbogom Luke, zbogom prijatelji! Jaz se moram vrniti v svoj stvarni svet.« Peter Srpčič, 7. a (Nadaljevanje s 7. strani) Kako smo poslovali smo načrtovali in sicer: anodne mase za 1 %, kriolita za 27 % in el. energije za 1 %. Pri proizvodnji poskusnih peči smo porabili 4 % manj anodnih blokov, 27 % kriolita, 48 % Al fluorida in 2 % el. energije na-pram planirani porabi. V mesecu oktobru smo proizvedli 1.158 ton anodne mase, to je 678 ton več kot smo planirali v letnem planu poslovanja (in-deks241). Kumulativna proizvodnja je 22.006 ton in je za 934 ton oz. 4 % večja od načrtovane in 909 ton večja kot v enakem obdobju preteklega leta [indeks 104). Pri proizvodnji anodne mase smo v času I—X presegli porabo katranske smole za 8 %, manj pa smo porabili petrol koksa za 4%, mazuta za 73 % in električne energije za 13 %. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v oktobru proizvedli 3.686 ton različnih livarniških proizvodov ter s to količino nismo dosegli plana proizvodnje za 872 ton (indeks 81). V času od januarja do oktobra znaša proizvodnja 43.311 ton oz. 3 %. Mesečna blagovna proizvodnja je 3.203 ton, to je samo 82 % planirane količine, kumulativna pa je 37.291 ton in ne dosega plana za 1.024 ton oz. 3 %. V mesecu oktobru smo pretopili 260 ton Al za tuje naročnike, to je 30 % manj kot smo predvideli v letnem planu, od I—X pa smo pretopili 2.233 ton Al ter prav tako ne dosegamo planske količine za 1.432 ton [indeks 61). Gradivo pripravila: Dragica Leskovar aluminij n Mamica, pusti me spati Mamica moja, ne budi me še, pusti me spati in snivati sne, zunaj je mraz, ki reže v obraz, zunaj je tema, bojim se je jaz. »Detece moje, moraš zdaj vstati, mamica mora te v vrtec peljati.« Služba me kliče in ura preganja, pa vendar nam vedno manjka denarja. V veku atomskem smo mi se rodili, vse svoje življenje se z njim mi borili, »zbudi se sinko, zdaj moraš vstati, mamica mora te v vrtec peljati«. Solzice drobne po ličkih polzijo, dete iz sladkega spanja budijo. »Mamica moja, ne budi me še, pusti v topli postelji me.« Kaj vse bi mamice dandanes dale, da svoje otroke bi le negovale? A služba nas kliče in ura preganja, borimo se v službi za malo denarja. In stroji brnijo, se pile vihtijo, matere, žene pa vedno hitijo. Otroštvo mineva od dneva do dneva, in dete pred šolskimi vrati okleva ... Kam nas atomski vek bo prignal? Otrokom bo njih otroštvo pobral, starejšim bo radost življenja izpil, le kaj bo od njega še človek dobil? Ura te kliče, noč že mineva, takšen te tempo preganja prek dneva, vse tja do poznih let pokojnine, če te že prej življenje ne mine ... Tudi to leto se naglo poslavja, nam pa iz dneva v dan se ponavlja, »zbudi se dete, moraš zdaj vstati, mamica mora te v vrtec peljati« ... Albina OCEPEK Kaj jesen nam zlata nudi? Kaj jesen nam zlata nudi? Gozd obarvan, sadež zlat, polje golo kmeta vabi, pridi znova me obrat. Vabi jabolko rdeče, hruška, kostanj, gozdič zlat, vabi sonce, ki zahaja, kmet, le pojdi brž orat. Orji, orji zemljo svojo, in pšenico zlato sej, grozdje stisni, mošt napravi, in lepo se ti imej. Kaj jesen nam zlata nudi? Gozd obarvan, sadež zlat, polje golo kmeta vabi, Sonce pa z neba se smeje, a njegov je žarek zlat, zemljo našo vso izsušil, polje se ne da orat. So potoki izsušeni, vidi se že rečno dno, žejna zemlja vode prosi, suša je postala zlo. Kaj jesen nam zlata nudi? Gozd obarvan, sadež zlat, polje suho vode prosi, kmet ne more ga orat. Albina Ocepek Večno pesem potok poje Lučka tam na grobu sveti, a ne bo te več nazaj, srce mlado je strohnelo, a spomin hiti nazaj. Sedmo leto je minilo, kar zatisnil si oči, sedem let je dolga doba, tvoj nasmeh pa še živi. V času, ko prav vsi hitimo, še praznina izplahni, brazgotina le ostane, brata pa ne vrne ti. Ko življenje je ugasnilo, takrat je bila pomlad, vse okoli polno cvetja, ki imel si ga ti rad. Žar mladosti tvoje rosne, smeh in pesem sta bila, v sreči je oko žarelo, in močan si bil za dva. Pesem to ti zdaj posvečam, kaj naj drugega ti dam? Šopek cvetja, svečo drobno, v srcu živega te imam. Večno pesem potok poje, ob potoku grob leži, tam na grobu roža cvete, brata pa ne vrne ti! Albina OCEPEK aluminij 12 Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pulko, Anton Ščurič, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer. Ivan Emeršič, Franc Murko, Jožica Sabath, Janez Liponik, Mira Ver. bančič, Darko Ferlinc, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3280 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975. Disciplinski ukrepi 1. Branko SAVIČ. mat. št. 5275, iz tozd Glanica, dne 8. 7. 1985 neopravičeno izostal z dela 2 uri, 24. 7. 1985 ni upošteval navodil zdravnika ter pomagal Viktorju LOBENVEINU, da je ta dne 26. 9. 1985 ob 14.30 uri odtujil iz DO železni material v skupni teži 188 kg, izrečen ukerp — prenehanje delovnega razmerja. 2. Franc DEBELAK, mat. št. 6692, iz tozd Glinica, dne 8. 7. 1985 neopravičeno izostal z dela 2 url, .izrečen ukrep •—• javni opomin. 3. Mirko TEODOROVIČ, mat. št. 6277, iz tozd Glinica, dne 8. 7. 1985 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 1 mesec. 4. Viktor LOBENWEIN, mat. št. 4293, iz tozd Vzdrževanje, dne 26. 9. 1985 ob 14.30 uri v sodelovanju z Brankom SAVIČEM odtujil iz DO v skupni teži 188 kg železnega materiala, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev. 5. Drago BEC, mat. št. 6793, iz tozd Glinica., neopravičeno izostal z dela dne 2. 8. 1985 in sicer 2 uri, izrečen ukrep — opomin. 6. Anton HORVAT, mat. št. 6860, iz tozd Glinica, dne 13. 8. 1985 1 uro neopravičeno izostal z dela, 24. 8. 1985 4 ure nepo.ra-vičeno izostal z dela in dne 29. i.n 31. 8. 1985 iozstal z dela 8 ur, ter 1. 9. 1985 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za 6 mesecev. 7. Franc LAM PERT, mat. št. 2660, iz tozd Glinica, 13. 8. 1985 hotel odtujiti iz DO leseno kladivo, izrečen ukrep —■ opomin. 8. Franc RAJH, mat. št. 6237, iz tozd Glinica, 15. 5. 1985 ne-opraviečno izostal z dela 4 ure, izrečen ukrep — prenehanje DR odloženo za 8 mesecev. 9. Jože ŽUMER, mat. št. 6392, iz tozd Tovarna glinice, 29. 6. 1985 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin. 10. rFanc KOVAČEC, mat. št. 4582 iz tozd Glinica, 1. 6. 1985 NI, izrečen ukrep — opomin. 11. Janez MAROH, mat. št. 3161 iz tozd Glinica, 19. 6. 1985 ob 6.45 uri ni zaprl ventila za vodo ob polnjenju rezervoarja, izrečen ukrep —- opomin. 12. Jože KORŽE, mat. št. 6593 iz tozd Glinica, 11. 6. 1985 ma-loma,rno opravljal dela, izrečen ukrep — opomin. 13. Janez Horvat mat, št. 6686 Jz tozd Glinica, 14. 6. 1985 ,6. 7. In 7. 7. 1985 NI, izrečen ukrep — prenehanje DR odloženo za 9 mesecev. 14. Janez MAJCEN, mat. št. 6448 i ztozd Glinica, 17. 7. 1985 prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep —- prenehanje DR odloženo za 6 mesecev . 15. Janez HORVAT, mat. št. 36 78 iz tozd Glinica, 4. 7. 1985 svoje DM, Izrečen ukrep — opomin. 16. Branko VINKLER ,mat. št 53.10 iz tozd Glinica, 26. 6. 1985 neopravičeno lizostal z dela 2 uri iz,rečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev. 17. Marjan EGARTNER, mat. št. 5652, iz tozd Gilnica, 26. 7. 1985 NI, 11. 9. 1985 ob 13.05 ni bil doma, ko je bi I bovlniškim staležu, izrečen ukrep — prene-hnaje DR, odloženo za 1 mesec. 18. Via d o LONČARIČ, mat .št. 4724 iz tozd Vzdrževanje, 2. 7. 1985 iz DO odnesel knjigo poroči dležurnih v poli n I niči i.n je do 17. 7. 1985 ni vrnil, izrečen ukrep — opomin. 19. Franc TURKUS, mat. št. 5098 iz tozd Vzdrževanje ,ni u-pošteval navodil zdravnika, Izrečen ukrep — postopek se ustavi. 20. Slavko MATJAŠIČ, mat. št. 6856 iz tozd Vzdrževanje 16, .8. 1985 ob 20 uri odšel predčasen z dela, izrčeea ukrep — opornim 21. Mehmedalija MUJANO-VIČ, mat. št. 5712 iz tozd Vzdrževanje ,29 .7. 1985 zapustil delo ob 8 uri in odšel spat v garderobo B, izrečen ukrep — opomin. 22. Živko LAZIČ, mat. št. 5536 iz tozd Vzdrževanje, 6. 8. 1985 zapustil delovno mesto brez pismenega dovoljenja, izrečne u-krep — opomin. 23. Ibrahim OKANOVIĆ, mat. št. 6952 iz tozd Proizvodnja aluminija, 17. 8. 1985 NI, irzečen ukerp — javni opomin. 24. Anton ŠPRAH ,mat .št. 3362 iz tozd Proizvodnja alumi-niaj, 23. 8. 1985 ob 8.50 uri vinjne na delovnem mestu .izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev. 25. Tomo DRŽAIČ, mat. št. 5606 iz tozd Proizvodnja, 25. 7. 1985 ni upošteval navodil zdravnika in dne 20. 8. 1985 ni prečistil celice 104 na A strani, izrečen ukrep — opomin. 26. Ludvik ŠIROVNIK, mat. št. 5979 iz tozd Proizvod,n!a aluminija, 3. 8. 1985 8 ur NI in dne 21. 8. 1985 3 ure NI, izrečen ukrep — prenehanje DR odloženo za en mesec . 27. Branko JUS, mat. št. 6575 iz tozd Proizvodnja, od 20. 8. 1985 neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja. 28. lože KORPIČ, mat. št. 2582 iz tozd Promet, 24. 7. 1985 na odprtem skladišču smole in koksa ni odstranil gramoza pomešanega med koks in smolo, izrečen ukrep —- javni opomin. 29. Avguštin KOVAČIČ, mat. št. 6916 iz tozd Promet, 1. 9. 1985 ob 18. uri zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — o-pornin. 30. Janez AVGUŠTIN, mat. št. 6699 iz tozd Promet, 19. 9. 1985 1 uro neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 31. Srečko KOZEL, mta. št. 6164 iz tozd Proizvodnja aluminija, 4. 8. 1985 neopravičeno i-zostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 3 mesece in plačilo pavšala v znesku 10 %. 32. Janez IVANUŠ, mat. št. 6132 iz tozd Proizvodnja aluminija, 20. 9. 1985 ob 11. uri zapustil delovno mesto, izrečen u-krep — opomin. 33. Stanko ZAJŠEK, mat. št. št. 4738 iz tozd Proizvodnja aluminija, v neugotovljenem času si je prisvojil predmete last DO, ki so bil najdeni pri pregledu njegove garderobne omarice, izrečen ukrep —■ prenehanje DR, o-dolženo za 12 mesecev. 34. Edvard KARNEŽA, mat. št. 6267 iz tozd Proizvodnja aluminija, 21. 9. 1985 ob 20. uri odšel z dela čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin. 35. Jože ŠTUMBERGER, mat. št. 5934 iz tozd Proizvodnja aluminija, 3. 9. 1985 in 2. 10. 1985 neopravičeno izostal z dela in dne 1. 10. 1985 bil vinjen na delu in imel 8 ur neopravičenega izostanka, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev 36. Dušan PETROVIČ, mat. št. 6250 iz tozd Proizvodnja aluminija, 1. 10. 1985 NI, izrečen u-krep — javni opomin. 37. Marjan LENART, mat. št. 6548 iz tozd Proizvodnja aluminija, 3. 9. 1985 NI, izrečen u-krep — javni opomin. 38. Jože GAJZER, mat. št. 5108 iz tozd Proizvodnja (aluminija, 20. 8. 1985 v nočni izmeni ni prečistil celice 307 na A strani, izrečen ukrep —■ opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 3 %. 39. Zvonko ERJAVEC, mat. št. 6461 iz tozd Proizvodnja aluminija, od 14. 9. 1985 neopravičeno izostajal z dela, izrečen u-krep — prenehanje DR. A. Š.