Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
-4.*>. žtevillca,	Joliet, Illinois, i2(>. oktobra, let« 1QOO.	Imetnik IX.
KITAJSKA VLADA PRIPOZNA KRIVDO,
Princ Cing In Li-Hung-Čang sta predložila združenim vlu-steni pogoje miru.
Obljubujetajim plačan je odškodnine in druge koncesije.
Vlasti naj odpokličejo vojaštvo.
Peking, via Taku, 22. okt.— Začasna konvencija med kitajsko vlado in združenimi vlastmi je prvi korak, ki ga nameravata napraviti princ ting in pa Li-Hung-čang. Razglas glasi tako-le:
"Člen 1. Obleganje poslaniških poslopij tujezemskih ministrov je velik prestopek zoper jednega najvažnejših načel mednarodnegapra-va. Nobena dežela ne more kaj ta kega trpeti. Kitajska vlada pripo-znava svojo veliko krivdo v tem oziru in obljubuje, da se ne bo nikoli več pripetilo kaj jednakega.
"Člen 2. Kitajska vlada izreka, da ji je mogoče plačati odškodnino za razne izgube nastale v teh nemirih, in vlasti bodo vsaka odločile po jednega uradnika, ki bo pregledal •n predložil vso zahteve za konečno poravnanje.
"Člen 8. Z ozirom na bodočo trgovino in splošne mednarodne odno-s-ije naj vsaka vlast določi, kako se ima postopati v teh zadevah, ali se naj nadaljujejo stare pogodbe ali napravijo nove, ali pa samo izboljšajo in izpopolnijo Btare. Odobri se lahko katerikoli iz teh načrtov in ko jih bo Kitaj potrdil, se napravijo lahko še nadaljna pojasnila v Vsakeiii-«4učaju, kakor bi se potrebovala.
"Člen 4. Ta konvencija se bo vr-sila med Kitaj em in združenimi vla-stnii in bo pokrivala glavna načela, ki se tičejo vseh. Ko bo to poravnano, bodo tujezemski ministri odstranili svoje pečate, katere so pritisnili na razne dele kitajskega vna-njega urada, in bodo lahko uradniki vnanjega ministerstva zopet odšli na svoje delo, kakor po navadi. Nadalje naj tudi vsaka vlast uravna svoje posebne razmere, s Ivitajem, tako dase lahko sklenejo posamezne Pogodbe po vrsti.
"Ko bodo razne zahteve za odškodnino pravilno uvrščene, ali da je prišlo do sporazumljenja radi n]ih, potem bo vsaka vlast druga za drugo odstranila svoje čete.
"Člen S. Čete, ki so jih poslale slasti v Kitaj, so tu radi varstva ministrov, a ne vsled nobenega drugega namena, tako da bo morala v«aka vlada razglasiti premirje, ko Se bodo pričele vršiti poganjanja za sklenjenje miru."
Oropali banko.
Nevada, Mo., 20. okt. — Včeraj 'jntraj ob 1:80 se je pripetil v Bro-''augh, 15 milj južno od tukaj drzen r°p tamošnje banke. Roparji so razstrelili blagajnico z nitrogliceri-'»om. Pok je zbudil mestnega maršala William Moran-a, ki je stano-val nasproti banke. Kakor hitro se Je on pokazal spodaj pred vrati, po-c'la je na nasprotni strani puška in ^loran se je zgruil na tla mrtev. Ta P°k je zbudil še druge meščane, ki pričeli streljati proti banki, a k«r bila huda tema je bilo vse stre-'janje brezvspešno. Slednjič so roparji zbežali med hudim ognjem do ^aja mesta, tam zasedli konje in °ddirjali.
Silo jih je pet. Med ropanjem sta Se dva vkvarjala z blagajnico, drugi lr'je pa so stali na straži. Odnesli blizo 11,500, le nekaj drobiža in stiri desetake so pustili. Nekaj pa-P^natega denarja je ležalo po tleh raztrelj enega na drolie kosce, tako se ni moglo razločiti, kakšno dednost je predstavljal. Dobro uro Za r°pom je odšla »ropa dobro obloženih inož za roparji. Upajo jih °biti v bližnjem smrekovem gozdu.
Huda kazen.
Fort Dodge, Iowa, 23. okt. —N. D. Peterson, nek Skandinavec pri srednjih letih, živeč blizo Corwith, je sedaj zaprt v Forest City, la., obdolžen hudega zločina.
Peterson je vdovec in je živel skupaj s svojima hčerama, starima 16 in 18 let. d. t. m. je prešel domov od dela in našel, da ste bili njegovi hčeri popoldne iz doma in ste zanemarili pripraviti večerjp ob pravem času. To ga je tako razjezilo, da je dejal, da bo pretepel ali ubil obe, ako se še kedaj jednako pripeti. Ilčeri ste ga zatožili in vzeli warrant zoper njega ter ga dali zapreti. Ko je prišel Peterson iz ječe, je hotel posiliti svojo starejši hčer, ki gaje pa prisilila, da je odnehal. To je prineslo Petersona pred oči občinstva, ki je mislilo, da je najbolje, da se za vedno znebi takega človeka.
Vzeli so ga s seboj na neko osamljeno msto, ga tam polili z vročo smolo, nato ga pa vrgli med perje in ga takega izpodili iz Corwitha. Zažugali so mu z zaporom, ako se še kedaj povrne. Peterson je nato odšel k sorodnikom v Clairon, ki so ga osnažili, kakor največ mogoče. Cez nekaj dnij pozneje pa se je zopet vrnil v Corwith, hoteč se maščevati nad svojimi kaznovalni. Kakor hitro je pa stopil v mestice, je bil takoj aretovan in odpeljan v ječo v Forest City.
Gasilci našli smrt.
St. Paul, Minn,, 21. okt. — Kot posledica ognja, ki je vzbruhnil na dan zgodaj danes zjutraj v klavnici A. V. Hinman & Co. med St.. Pau-lonuin Minneapolisoni so bili vbiti štirje ognjegasci veliko drugih ranjenih in imetja vničenega v znesku $450,000.- '
Ogenj katerega se sodi so zanetili z ižigalci, se je širil čudovi,to hitro ker ga je pospeševala južna sapa. Ognjegascem pa je pomanjkanje vode, delalo silne zapreke. Iz klavnice se je ogenj razširil na skladi-od tod pa na veliko z opeko zidano skladišče McCormick Harvester Co.( šča Northwestern Lime korrpanije, napolnjeno z dragimi poljedelskimi stroji. Tukaj so se tudi pripetile one nezgode, tirjajoče življenje štirih gasilcev.
Ognjegasci 18. oddelka so šli znotraj McCormickovega skladišča, da bi temložje vstavili ogenj. V zadnjem delu poslopja pa se je nahajala posoda napolnjena z 200 galoni gasolina in njegova eksplozija je zrušila stene ter podsula ognje-gasce.
McCormick Harvester kompanija ima največjo škodo, namreč $380,-000. Od tega pride $80,000 na po-poslopje, $300,000 pa na zalogo strojev in vrednostne listine, ki je vse zgorelo. Kompanija ni bila prav nič zavarovana. Škoda lastnika klavnice D. M. Robbins-a znaša $35,300, pri čemur je všteta izguba raznih stanovanj in hiš. Škoda Great Northern Railroad kompanije na želez-ničnib vozeh znaša $8,000. Northwestern Lime kompanije $15,000^. V. Ilinnian-a & Co. najemnikov klavnici $4,000 na zalogi in strojih Merriam Park Ice kompanije $1,-000. skupno z drugimi manjšimi izgubami bo znašala škoda gotovo $450,000. Vse druge družbe razun McCormikove so bile zavarovane.
FRANO JOŽEF VNOVIČ POROČEN.
Priletni avstrijski cesar je sklenil niorganatičen zakon z neko igralko.
Pred 15 leti sejevlšlu prvič sestal z njo.
Njeno ime je Katti Schratt.
SLAVNI RAZ TAJNIK SHERMAN MRTEV.
Prejšni tajnik zvezne vlade ia dolgoletni senator iz Ohio umrl v Wushingtoiui.
Predsednik McKinley je izrazili svojo žalost.
I
Najboljši ameriških državnikov. |
Washington, D. C., 22. okt.---; Raz-tajnik zvezne vlade John Slier-; man je umrl danes tukaj v svoji hiši ob 0:45 zjutraj v 78. letu svoje ; starosti, vsled oslabelosti. Do konca j se je boril hrabro in njegova čudo-' vita moč je izuenadila mnoge, kij so stali ob smrtni postelji. Smrt je prišla mirno. Predsednik McKinley je bil jedcu prvih, ki je prišel počastit telesne ostanke slavnega državnika. Zastava na beli hiši in
ski governor William Denison mu je dal dovoljenje zbrati skupaj svojo brigado. Skoro na svoje stroške je sklionl skuj aj dva polka infante rije, skhdroh kavalerije in baterijo top-ničarjep, kateri oddelki so bili znani cel čns državljanske vojske kotSher-manova brigada. Bil je dolgo časa tajnik državnee zakladnice.
Ves čas do McKinlevevega nastopa na predsedniški stol je bil Sherman v javnih državnih službah. Vsled njegove spretnosti ga je McKinley tudi izbral za svojega državnega tajnika, ker je hotel izprazniti jedetl prostor v senatu, katerega je hotel pokloniti M. A. Hauna, svojemu pokrovitelju. Vsled precejšne starosti pa se je John Sherman odpovedal tajništvu 27. marca 1898.
V	VVashingtonu je imel Sherman precej obširna posestva, katera bodo sedaj pripadla njegovim obilnim dedičem.
V	sredo je bilo njegovo truplo
Branltelj žensk vstreljen.
Chicago, 21. okt. — Vračujoč se domov okoli 4. ure danes zjutraj je naletel Thomas J. Griffin na State Street na nekega surovega človeka, ki je pričel pretepati tri ženske. Vprašal je suroveža, ako ga ni sram da kaj takega počenja in ga tudi prestregel z roko ravno ko je silo-vitež zopet hotel vdariti jedno izmed dain. Tu pa je neznani zločinec potegnil revolver ter vstrelil Griffina in ga na mestu vsmrtil, na kar je zbežal. Do sedaj ga še niso prijeli, vendar je aretovanih nekaj sumljivih potepuhov. Griffin je bil star 30 let in neoženjen.
JOHN SHERMAN.
Cesar Franc Jožef avstrijski je sklenil, kakor poročajo zanesljiva poročila niorganatičen zakon z dvorno igralko Katti Schratt, kar je vnanji svet že dolgo pričakoval.
Kakor gre govorica v Potsdamu je vsled cesarjeve poroke nastal nenavaden prizor med njim in njegovo mlajšo hčerjo nadvojvodinjo Marijo Valerijo. Princezinja preti, da hoče oditi s svojim soprogom in otoci iz Schoenbrunna, ker je igralka izrazila željo, da hoče ona v grajskih vrteli, dolgo časa svetih pokojni cesarici, vživati svoje poletno razve-seljevanje.
Dvorniki v Berlinu z velikim začudenjem razpravljajo o teh novicah iz Dunaja, a z veliko opreznostjo, da ne obrnejo na-se pozornosti cesarja Viljema, ki je, kakor pravijo, zelo razžaljen nad tem frivolnim in nedostojnim vedenjem svojega so-vrštnika-cesarj a.
Že skoro petnajst let je bila dvorna igralka Katti Schratt ljubljenka in dnevna spremljevalka priletnega avstrijskega cesarja.
V temnih urah žalosti po umoru cesarice Elizabete se je Franc Jožef zatekel pogosteje in očividnejše k lepi igralki, in jela se je širiti govorica, da so.bo kmalu vršila Uior-ganatična poroka.
Stari in še vedno veseli cesar je daroval igralki majhno hišo v ozadju velike dvorne palače in do njenih vrat je le jedino on nosil ključ. Zaj-trkoval je s Katti v njeni hiši skoro i vsako jutro.
Ko je odšel v letovišče v Išl. je odšla z njim tudi Katti Schratt. Bilo jo, mimo grede omenjeno, tudi v Išlu, ko se je cesar prvič sestal pred petnajstimi leti s svojo ljubimko. Zato znanje je znala tudi cesarica Elizabeta, vsled česar je v zadnjih letih svojega življenja vedno le bolj iskala osamelosti na svojem krasnem gradu Achilleon na grškem otoku Korfu v Jadranskem morju.
Strauss koncertuje v New York«.
New York, 21. okt. — Sinoči je bila napolnjena plesna dvorana Waldorf-Astoria hotela, ko je prvič igral Eduard Strauss, znani dunajski glasbenik in vodil svoje izborne godce. Pri ti priliki je godba igrala nove, nalašč za to priliko od Straussa zložene valčke, poklonjene ameri-kanskemu občinstvu. Nocoj je kon-certoval Strauss v Metropolitan gledišču ob obilni množici svojih občudovalcev. — Strauss namerava letošnjo sezono obiskati nad 80 različnih amerikanskih mest. Njegovo prednašanje obstoji zlasti iz dunajskih valčkov in polk, s katerimi niso Amerikanci še dosti seznanjeni.
Upor na parniku.
New York, 21. okt. — Na parniku City of Lowell, ki pluje med New Yorkom in New Londonom je nastal upor. 32 delavcev je bilo pretečem teden prepeljanih v New Lon-' don, da bi tamkaj delali v pristanišču. Ko je pa njih vodja Jame«. Vaughan iz Brooklyna zvedel, da jih mislijo nastaviti mesto štrajkar-jev, je pregovoril drugih 31 delavcev,da niso šli na delo.Ponujena jim je bila prosta vožnja nazaj, med katerim časom so se vzdignili zoper ladij inega kapitana Meisters in druge častnike, a so bili premagani. Prišedši v New York je bilo vseli 32 prepeljanih na policijsko postajo.
; odpeljano iz Washingtona proti .Mansfield, Ohio, kjer bode počivalo poleg trupla njegove soproge. Tukaj 1 ga bodo spremili k počitku vsi nekdanji še živeči člani Shermanove brigade.
Čez morje v čolnu.
St. Augustine, Fla., 21. okt,— Včeraj je dospel v malo pristanišče j Punta Gorda majhen nepokrit čoln, ki je dokončal jedno najpomenlji-vejšili voženj kar se jih pomni. Je-dini osebi na mali jadrnici ste bili kapitan Peter Johansen in njegov | d vanajht letni sin i'eter. Potovala sta iz Gibraltarja pa do tukaj le radi poskusa. Čoln je majhna jadrnica 29 čevljev dolga in 17 čevljev in fl palcev visoka. Zapustila sta Gibraltar z ] 80 galoni vode in hrane za 00 dnij. Dokončala sta vožnjo natančno v 59. dneh. Kapitan Johansen pravi, da sta imela s sinom primeroma jako ugodno vožnjo. Pljula sta preko Kanarskih otokov, severnega obrežja otoka San Dominigo, Portorike in Kube ter se vstavila le v Boca Gralnde._
Prišli« iz Kitaja.
Detroit, Mich., 21. okt. — Baronica von Ketteler, vdova pokojnega umorjenega nemškega ministra von Ketteler na pekinškem dvoru je dospela danes nazaj na svoj dom po dolgem potovanju jK Kitaja. Baronica von Ketteler je hči predsednika Michigan Central železnice Henry B.Ledybard-a. Njeno zdravje k:ikor splošno "tanje je zelo opešalo, posebno vsled velikih britkpstij, ki jih je morala vžiti v Pekingu.
uradnih poslopjih je bila znižana v znak sožalovanja.McKinIey je v teku dneva izdal proklaniacijo vsemu ljudstvu Združenih držav obvešču-joč je o Shermanovi mnti in izražajoč svojo žalost.
John Shermanova karijera je bila v daljši zvezi z zgodovino naše nove domovine, kakor pa kateregakoli druzega moža. Malo amerikanskih državnikov je služilo svoji domovini bolj zvesto, pošteno in udano, kakor on. A on ni bil samo vidna oseba, ampak tudi merodajna. On je bil v vsem življenju vzoren tip pravega Amerikanon.
John Sherman je bil rojen v Lancaster county. Ohio, io. maja 1823., kot sin Charles Robert Shermana, ki je bil pravnik in preje nastanjen v Connecticut, a se je preselil leta 1810 v zahodno Ohio. !S šestim letom mu je umrl oče in .vsprejel ga je očetov bratranec ter ga vzgojil: Posvetil seje pravništvu. Leta 1848. je bil poslan kot delegat na kouven-cijo, ki je izvolila Cuharija Tav-lor-ja za preiuiškega kandidata. Istega poletja seje Sherman tudi
oženil s Cecilijo Steward, ki se je pa pred njim v legla k večnemu počitku. Šest let pred civilno vojsko je bil Sherman izvoljen v 84. kongres. V 3."». kongresu se je odlikoval z mnogimi lepimi govori. Služil je tudi v 36. in 37. kongresu in 4. marca 1861 je bil izvoljen tudi v postavodajalstvo države Ohio. Komaj jeden teden pozneje je vzbruh-nila na dan državljanska vojska. Lincoln je tedaj prosil za 75,000 prostovoljcev in Sherman se je pridružil generalu Robert Pattesonu. Obit -
V obvestilo Slovencem.
Joliet, 111., -5.okt.—-Vsemonim rojakom v mestu in okolici, ki žele potovati v staro domovino naznanjam, da se naj oglase pri meni od 22. pa do 27. tega meseca ker 30. t. m. odpljuje iz New Yorka znani parnik 'Kaiser Wilhelm der Grosse'. Kdor želi potovati na tem parniku, naj ne zamudi ugodne prilike. Ako se bo oglasilo dosti Slovenoev bom šel jaz sam z njimi do Chicage, od tam naprej jih bo pa odpeljal poseben vlak do New Yorka pod vodstvom glavnega potovalnega agent;; Severo-nemškega Lloyda.
John Kultur, 920 K. Chicatjo St., Joliet, Iti.
Skopuh umrl v revščini.
New York, 28. okt. — V majhni celici neke jako gosto obljudene hiše v Hobokenu je umrl včeraj Ferdinad Herbst, star skopuh v popolni zapuščenosti in siromaštvu, dasi mu tega ni bilo treba. Pri njem so našli tri bančne knjižice za $4,-
800, dve pravici za zavarovanje življenja vsaka po $2,000 in $20 po-pirnatega in kovinskega denarja. Poleg tega je imel še škatljo polno vrednostnih papirjev in hipotek.
Ljudje stanujoči blizo njega so zmiraj mislili,da Herbst ne premore niti centa. Dajali so mu obleko kadar je že sami niso mogli več nositi. Otroci so mu nosili suh kruh ter ga s tem nasičevali.
Rudnik prodan.
Cuernavaca, Mcksiko, 21. okt__
Slavno znani rudnik v Taxco de Trinidad, ki je bil last v zadnjih dneh prej snega stoletja Jose de la Borda, iz katerega je prejel isti dobička za 30 milijonov dolarjev je bil ravnokar prodan T. H. Arthur-iu nekemu Aineri kancu za. Rudnik že ni posloval čez jedno leto.
--—___^__
Dim zadušil pet otrok.
Montreal, Due., 28. okt.—Ogenj ki je nastal danes zgodaj v jutro v neki mali hišici v predmestju Ar-chambault je povzroči! smrt peterih otrok vsled zadušenja. Njih oče Arthur Leblanc, čevljar, je bil sam hudo opečen, a bo še ozdravel. Otroci <ro spali v vrhnji sobi in so umrli še predno so mogli ognjegasci priti k njim.

Tolovajsko delo.
Chicago, 111., 23. okt.—John Sobota, živeč na 591 Noble Ave. se je vračal domov zgodaj zjutraj. Med Milwaukee in Western Ave. pa so ga vstavili trije lopovi. Jeden izmed njih je pomolil revolver proti Soboti, zahtevajoč denarja. Preiskali so njegove žepe, a našli nič druzega ko malo drobiža. "Te bomo že naučili, da boš sedaj nosil več denarja s seboj," je dejal jeden izmed njih ter vdaril Soboto v obraz. Nato so ga jeli vsi trije pretepati po obrazu ter ga pustili vsega krvavega Kmalu pozneje so bili vsi trije aretovani. Sobota jih je izpozual, da so to bili. njegovi napadovulci.
Sest mrtvih vsled viharja.
Atlanta, Tex., 21. okt.--Tornado je razsajal okoli polj milje zahodno od Lodi in petnajst milj zahodno od tukaj ob 7. uri. Viharjeva pot je bila široka kakih 200 vatlov in veter je odnesel vse kar mu je bilo na pot\ Neka hišan stoječa ravno v siedi tornadove poti je bila razdejana. V nji je živela zamorska družina obstoječa iz devetih oseb; šest jih je vbilo razpadajoče lesovje, tri druge pa pogrešajo. Sodi se, da so tudi ti našli smrt. Ciklon se je potem obrnil iz jugozapada proti seve-rozapadu, prešel preko proge Texas tfc Pacific železuice pri Cainpbell-gville Spur, majhni postaji, poleg katere se nahajajo lesna skladišča. Vihar je rastne tat zloženi les na vse strani.—Sodi se da je tornado zahteval še nekaj drugih žrtev bolj v sredini dežele. Hud dež je padal tukaj vse jutro začenši s sedmo uro včasih celo pomešano 8 točo.
AMER1KANSK1 SLOVENEC, OKT. 26, 1900.
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 25. okt. — Zadnji četrtek pretočenega tedna je povozil voz Amos Galass-a majhnega 3 letnega Josipa Klobučarja, na Jackson St. Galass se je ravno vm i k al težkemu vozu ko začuje krik. Obrnili se vidi, da je povozil malčka dt'čka čez nogo. Vsi okoli stoječi, ki so videli nezgodo pravijo, da Galass ni storil tega vsled nepazljivosti.
—	Istega dne si je tudi zlomil nogo vsled padca raz postelje A n-t o n K o m p a r e, štiriletni sin Antona Ivompareta. Oba dečaka so prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa kjer se jima bolni udje dobro celijo. Jesta vedno rada in z malimi presledki tudi neprestano vpijeta ker sta oba v isti sobi. Ko bodeta ozdravela je upati, da nezgoda ne bo imele nobenih hudih posledic.
—	Neža Škufca, 36letno dekle, ki je prišlo 6e le pred nekaj meseci sem iz Police na Kranjskem je umrla zadnji torek v bolnišnici sv. Jožefa. Bolna je bili samo nekaj dni.Tu ni imela nikacili sorodnikov in sama ni zapustila nobenega premoženja, so šli nekateri rojaki nabirat milodarov za njen pogreb in bo res nabrali toliko, da so jo spravili po lepem katoliškem običaju in sv. mašo k večnemu počitku.
—	Jolietski Slovaki si na nameravajo napraviti lastno cerkev, šolo in župnišče. V ta namen so dobili že dovoljenje od chicaskega nadškofa, ker jih je dovelj veliko, da lahko podpirajo lastno cerkev in župnika. Omislili so si že prostor na Knox Avenue.
—	Naši rojaki, ki so šli to jesen delat v gozde države Mississippi in Tennessee, so letos zelo nesrečni. Komaj so prišli na svoje mesto, že se je jela širiti med njimi huda bolezen, najbrže mrzlica. Jeden izmed njih jo bil /.e umrl, in ko so ga bili pokopavali se je eden pogrebcev tudi agrudil kar mrtev na tla. Vseh se je polastila huda groza, da so popustili svoje delo v gozdih ter se podali nazaj. Nekaj izmed njih jih je že pri-člo v Joliet, nekateri so bili pa tako
' bolni, da so morali ostati v Memphis, Tenn. v bolnišnici.
—Plačilen ček v znesku $14.73, Nro. 2126 od rolling mill-a je zgubil sinoči Anton Škof med 10.' in pol 11. uro zvečer v fabriki. Kdor ga najde naj ga blagovoljno vrne lastniku na 1202 N. Broadway in prejme nagrado.	$
Ryng; James Mills; H. A. Spilker; G. Seebeck; Mrs. Mulgrew; Geo. J. Wall; Dr. Martin Barr; H. B.Sutch; Miss Rose Frauenheim; S. Hamilton; AlojzMežan.— Skupaj $213.05.
Oni pa, kateri so obljubili darovati po 85.00 in več, naj blagovolijo to v kratkem storiti, da se potem njih imena oznanijo v časopis«. Obljuba sama je Aamreč prazna. — Piknik, katerega so priredila slovenska društva Matere Božje, sv. Roka, Jezus Dobri Pastir, sv. Jožefa in Marije Sedem Žalosti, v korist kranjske cerkve je donesel čistega dobička 8381.74.— Ign. Glač je nabral za kontest 830.50, George Mravinec pa 824.50. Oni, kateri še niso oddali knjižic, za kontest, naj blagovolijo to v kratkem storiti.
Vsem darovalcem naj Bog stotero povrne! Ivan Kranjec, ivpnik.
Evropske vesti.
Eveietli, Minn.,20. okt.—Več krat pravijo rojaki, da časopisi ne prinašajo resničnih novic. Tako pra vijo samo oni, ki nočejo nobenemu nič verjeti. Kar nam je prinesel "Amer. Slovenec" v 43. štev. o raz-strelbi na Kveleth in viharju na Bi-wabik, je gola resnica. Mene samega je rauilo steklo nad koleno desne noge, kose je pripetila eksplozija, v steni ob moji glavi pa je bilo zapičenega polno drobnega stekla in sam liog me je varoval, da je nisem jaz dobil v glavo. Zmešnjava po Eveletliu je bila splošnain škode povsod velik« storjeue.
V Spruce rudniku, kjer se je pripetila nesreča, sem tudi že jaz delal. V 20. št. tega lista sem pisal, da je isti zelo moker, ter da je bila plača v njem po 82.50 za osemurno delo. A prišel je drug delodajalec, ki je. dejal vse delo na Uontraki. Oni, ki so delali na suhem, so slu/ili lahko po 83.26 na dan, oni pa, ki so se vkvarjali na mokrem pa samo po $1.25. Tako lahko uvidite, ..a ta sprememba ni bila za mnoge jako dobra.	Gašper Mihdii.
Pittsburg, Pa., 13- ot- — kovali so po 85.00 in več v namen gra-denja novega slovenskega župnišča v Pittsburgu sledeči gospodje:
Po 810.00 Rev. John Kranjec; M. A. Hanlon; John Mueller; G. Girard; A. S. Dinan; Dr. E. M. Kirkpatrick; Knightly Bros; John M. Kerr. Po $15.00 Max Linn. Po 0.00 Štefan Rogina; Matija Jaklič 87.05. Po 85-00 so darovali: Martin Frantar; Mihael Grabrijan; Nikolaj Črnič; Jožef Pavlakovič; Jožef Okički; Valentin Bolhar; Dr-Henry D. Fulton; P. C. Byrne; .Mrs. H. Itengers; John Sykes; Fred
AVSTRIJA. — Nek poljski vojak jednega rezervnih infanterij-skih polkov nastavljenem v malem gališkem mestu se je pred kratkem odzval z "'istem" mesto z "hier" ko je bilo klicano njegovo ime. Bil je takoj arstovan. Dejal je, da je preje delal v neki sladkorni tovarni kjer je bilo prepovedano delavcem govoriti nemški. Oblastva so začela pre-iskavati, da se prepričajo o resničnosti njegove izjave. Vsejedno se pa lahko uvidi, da so s tem Poljaki začeli posnemati Čehe, ki so si s svojim "zde" lansko leto nakopali najvišji ukor.
RUSIJA. — Pretečeni teden so prišle na dan vesti, poročajoče o nameravanem atentatu na carjevo živ ljenje. Zarota je bila sklenjena že pred več meseci.
Carska dvojica je bila namenjena potovati na Krim. Med Losovajo in Sebastopolom pa je več železničnih predorov, skozi katere bi moral iti carski vlak. Zadnji predor pred Sebastopolom je gotovo dolg kakih 1000 čevljev in tega so si zarotniki izbrali za kraj napada na carjevo življenje. V tem predoru je Železna cev, da se je po nji odtekala voda. Pred prihodom cerjevega vlaka so bile ob celi progi nastavljene močne vojaške straže. Že precej časa se je pa pomikal okoli rova nek dijak ter kopal neprestano ravno tam, kjer se je nahajala železna cev v predoru. Nekaj časa se je mislilo, da koplje za črvi, a ker še ni odjenjal, se je zdelo njegovo počenjanje sumljivo polkovniku orožnikov, ki se jel bližati kopaču. Dijak, videč, da se mu bližajo vojaki, je vrgel proč lopato in pričebbežati. A na beg ni mogel misliti, ker so ga kmalu prijeli. Preiskali so predor in našli, da je bil 50 palcev dolgi del vodne cevi napolnjen z smodnikom. Drugi dan so razstrelili cev pod policijskim nadzorstvom. Pok in sunek je bil tako silen, da bi se bil po mnenju izvedencev razbil carski vlak in zrušil še cel predor. Po južni Rusiji so se začele preiskave zoper zarotnike in nekaj oseb je že bilo zaprtih. Straže okoli carja so se pomnožile posebno okoli njegovega grada v Livadiji, kjer sedaj prebiva.
—	Poročilo došlo v Moskvo dne 10. t. m. iz Kabula v Afganistanu javlja, da je divjala tamkaj kolera žc od meseca julija naprej. Umrlo jih je že 4,500 oseb in domačini vliajajo iz okuženih okrajev proti vzhodu ter širijo kužno bolezen.
-Urednik in podurednik'časo pisa "Male Novine" v'Belemgradu v Srbiji sta bila radi razžaljenj kralja Aleksandra obsojena v sedemletno, oziroma petletno ječo.
—	Vest došla v Monk vo iz Smirne v Mali Aziji dne 20. t. ni. javlja,da so v tamošnji okolici ropi in nasilja na dnevnem redu. Trije Evropejci vjeti v ondotnem gorovju so bili oproščeni proti odkupnini vsak po 18,000 piastrov (okoli 8800). Poli cija in orožništvo je bilo pozvano od oblastev na ona mesta — Iz Sa-loniki v Macedoniji pa poročajo, da je več vstaških bolgarskih čet s svo jimi voditelji dospelo tjekaj.
Uradni list v St. Peterburgu piše z dnem 21. t. m., da ona poročila o iskanju ruBke vlade za posojilo niso nikakor resnična ampak,da so prejšni prihranki in novi dohodki popolnoma zadostni za pokritje vseli dasi velikih stroškov Uročilo
došlo iz Pekinga javlja, da je tamo* šnja rusko-kitajska banka proglasila oni brzojav objavljen v londonskem "Morning Post," da je njeno stanje slabo in se nahaja v finančnih težkočah kot prostovoljno in senzacionalno laž.
NEMČIJA. —- Dosedanji nemški kancelar prinevon llohenlohe---Schillingsfuerst je predložil cesarju Viljemu svojo resignacijo, ki je bila vsprejeta. Na njegovo mesto stopi dosedanji nemški minister vnanjih zadev grof von Buelow. Splošno se govori, da se je Hohen-lolie odpovedal svoji službi vsled visoke starosti. Rojen je bil leta 1819. Drugi pa pravijo, da je vzrok njegovi resegnaciji nesporazum med njim in von Buelowom radi kitajske politike. Nemško časopisje ne zaupa jako grofu Buelow, ker je preveč prikrit in liud imperialist.
— Iz Kopenliagena poročajo v Berlin 22. t. m., da bo danska vlada prodala svoje otoke v zahodni Indiji Združenim državam. V četrtek bo odpotoval danski minister do Združenih držav dr. Constantin Brun proti Washington!!, noseč s seboj formalne pogoje kupčije. Danska vlada proda svoje tri otoke za sedem milijonov dolarjev.
HOLANDSKO. —- Mlada kraljica Wilhelmina je razglasila javno svojo zaToko z princom Henrikom Mecklenburg-Schuerinskem. Ljudstvo po deželi je veselo nad to zaroko svoje kraljice.
DE. H. G.
nemški zdravnik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stunovunje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. <lo 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. 8. zvečer.
Številka telefona: 1372.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR. C3-. rV\A.2ST
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor-I'ark it Central Sirs., Kansas City, Mo.,
bivši predsednik večjega nomškeea vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnosti j se priporoča slovenskemu občinstvu.
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 1SJ,S.
Glasoviti iti proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno I zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z /.ulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je. glas svetovnega zdravnika. Zaradi* tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: 1)K. G. IVANA 1'OHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, phičih, glavni in nosni katar,, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčno bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstno rane, izraščanje i. I. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po-mairati. naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil,
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Iran Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ienuk in otrok -
-:VSI ONI:-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako j& Stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bš trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne (ti.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nitje podpisani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvel* povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansaa City, Km. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek Hnancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan zat najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več »talnega, i zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti-Zato se vam lepo zahvaljujem.	C. G. FOSTER, sodn'k ▼ Topeka, Kas.
SpoStov»ni r. dr. Pohfli:—Zah valjujt-m ii> r»m iu svoje popolno nidriirljenje. Vu&n xlrmvwa »o-niijboljSa in vsnermu irpcfeinu jih priporočam.	JOS. Lll'OVAC, RuItMw, Mill.
Spoštovani idTavnlk:—Naiuanjam vara, da s»rn vsa zdravila porabil in >rn popolnoma oidravll. 1 Zelo se vimi zahvaljujem, ker hem bolehal {3 lei na želodcu iu črt vili In tem uiUlll, da ni »•« pomoii m ajo bolezen.	VaS udani	J<)S. ZGANlC, HaKingn. Pa-
S|*>Srovani Dr. Pohek;—Lepa vain hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kaUreita aemv I trpel celih 20 let.	JAKO!! KELLER, Helena, Mont-
Dnipi v- l>r. Pohek:—Naznanjam vam, da inoj sin izgleda {isto zdrav in le Vam lepo zahvalim, i za vale vspeSno zdravljenje.	STEVE M A KAK, Cameron. Teza«.
' Drairl zdra nlk:— S tem vam naznanjam, da Je inoj »in povsem dobil zrak iu dobro vidi. kar na 1 na obe oči {isto ni« videl doltto časa. Mnogo sera vam zavezau za dobro ozdravljenje.
c	.	„ ,	HEN Ht.NliKRsON, Kansas City
i Spoštovani gosp, zdravnik .—Velika vam hvala za svoje ozdrav ljenje z letke bolezui.
THOM. jCkKOVIC, iron Mountain, Mich..
P, C. BYRNE,
5214 Sc 5216 Butler Street,
- dobro IziežtM jogreM -
se priporoča slovenskemu občinstvu
v Pittsbur?n, Pa., in okolici.
K. S* K* J*
Mi izdeljujeino zpake za K. S. K. Jecluoto,
kakor tudi za vsa druga katoliška društva. Pišite po cene.
/ TVTVTVTVTVTVTVTVTVTVTVTV 4
To bo zanimalo mnoge. \
Kako se more vsakdo ozdraviti C po večletnem bolelianju vsled J živčne oslabelosti, varikocele itd. j ter dobiti nazaj svojim organom ? moč in krepost. Pošlji ime na naslov: Mr. Aug. .1. Adams, Box iJ24 Chicago, 111. in on vam bo poslal prost recept s popolnim navodilom, tako da se lahko vsakdo sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno jemisliti, da ,„ naj vsakdo vporabi vi korist tega leka. Ti izvlečki iz prejetih pisem kažejo kaj mislijo ljudje o njem: "Vaš recept je najboljši kar sem jih še kedaj poskusil.— "Vaša ponudba je res pravo božje darilo poslano trpečemu človeštvu." — "Recept sem prejel.Nisem imel nobenih ovir, da bi ga ne izpolnil. Kavno kar sem jaz potreboval." Vse dopisovanje je popol-2 noma zaupljivo in poslano pod 4 O navadnim zavitkom.	C
O	AUG. J. ADAMS,	C
Z ifc>.\ 324,	Chicago, Illinois. 3
Tie Joliet National Bal.
Razpošilja denar ua vse kraje sveta.
—nasvete daje zastonj—
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite n»:
I>H. G. ITATV POHEK,
Post Office Boxes 553 & sea.	KANSAS CITY, MO., U. S. A.
Wm. Conlon.

Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Enreka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
02 & 104 >T. Chicago St. - Joliet, Illinois.
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja*
♦0+004CH
39-41 franklin st.	CHICAGO
IDEJSrXpi NA POSODO
.. ..SE DOBI .PRI....
MUTUAL LOAN AND BUILDING ASSOCIATION.
222 Jefferson Street, Joliet, Illinois.
JOHN P. KING.......................PBEI>ski>NIK.
ITHADKIKI-J ^'AIRIER......................PODI'RKDSEDNIK-
U1UUJSm1, C. II. CONKLING......................Tajnik
THOMAS J. KELLY...................Blagajmi*'.
Posojujcrao denar na zemljišča, pomagamo pri gradeniu lastnib J3T" domov itd.
' E. PORTER, prediedullt.	JOSEPH 11RAUX, tuj. In blag-
KAPITAL $100,000.
Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku,oglej si našo prodajalnico. Imamo veliko zalogo, zlatnine in srebrniue na izbere, srebrnih in zlatih ur, lmdilnih ur, žepnih, namiznih in stenskih ur, urnih verižic, muzikalnih instrumentov. Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdelujemo točno in po nizki ceni.
T. A. MASON, prod8t?dulk.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blauujiak.
Na voglu Chicago in Clinton ulic. M. S. HARNEY,
PRODAJALEC iinportovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
-••V-'



JOHN J. WELNITZ,
odvetnik.
Govori se nemški in poljski.
Joliet, 111,
Suite 406, Cutting Building, Telefon 244,
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjili.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
KAR0L 0ESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 11L
E If D ACT 1004 North • IVITAr I , Broadway Street.
JOLIET, ILLINOIS.
PP17AB1U 1>rl "»» M><JoM ™<iuo kvcil krul, rnannuh p« u«joiijki oimh.

i ANTON SCHAGER
212 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
GLAVNI ZASTOPNIK
»▼•rovaltil&kih druib » življenje in proti ogni«'
Wm. P. Marso. Jacob Marso.
BRATA MARSO,
ŽELEZNINA IN KLEPAKIJA, napeljava parnih in plinovih cevij.
Naročilom »e točno uttreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111. Telefon 1383.
E. PORTER BREWING COMPANY.
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren ulic
JOLIET - - ILL.
f/s tirtir-, /is Vp tj? Vfs
Loughran & Schoenstadt
ZAVAROVALNINA PRODAJA ZEMLJIŠČA FOSOJEVANJE DENARJA

Pivovarna: bouth Bluff Street
EAGLE BREWERY.
Izdelovalci
uležane pive
PAL ALE
lo
LONDON PORTER.
Posebnost Je Palc Kicncr Bler.
JOLIET, ILLINOIS-
Telefona MetilKu 1(10.
LOUGHRAN BUILDING.
cor. Cass & Chicago Sts.
JOLIET, ILL.
Hollander] eva Domača Zdravila
prodaja v Jolietu
GrololoitstL,
799. 801, 803 in 805 North Chicago St., LoDg Dis. Tel. 324.
štev
Dobe. se sledeča koristna zdravila: Jedrove kapljice, želodčne kapljice, srčne kapljice, jetrne kapljice, H iffmanove kap-ljice, pljučni balzam, oltllž zn rane, Hollanderjev regulator za ženske bolezni, krogljiee zoper gliste, glavobol, zdraTilo zoper kurje oči.
HOLLANDER'S COMPOUND BLACKliERRY deluje žu dovito pri vseh poletnih boleznih, kakor koleri, letanju, onemoglosti in sploh vseh enakih boleznih.
AMERIKANSKI SLOVENEC, OKT. 26, 1900.
Iz stare domovine.
Uredništvo "Doni iu Sveta" je •prevzel e. g. dr. Evgen Lampe, se-meniški profekt in provizorični vodja "Marijanišča."
Slovenec konzul v Jeruzalemu.
Konzul Al. Pogaear, rodom in mišljenjem Slovenec, je premeščen iz Kaire v Jeruzalem.
Umrl je, dne 2. t. m. oh 1. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni veleč. g. Fran Ilovar, dekan v Bovcu. Rojen je bil 28. sept. 1848 v Mostah pri Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen 1. 1872.N.vm.p.
Kmetijsko društvo v Dobrepo-Ijah je odprlo 2. t. m. mlekarnico v Strugah. Za mlekarnico v Dobre-poljab si pa stavi na lastnem zemljišču na Vidmu novo poslopje, ki bode dodelano prihodnje leto.
V Ljubljanico je skočila ob Gruberjevem kanalu delavka Frančiška Jereb, pa jo je rešil delavec Albert. Odpeljali so jo na dom. Nesrečna ljubezen je bila vzrok, da se je hotela ohladiti v mrzli vodi.
Ljubljani. Ljubljanski občinski svet dni, ker se je izrazila na nedostojen se je obrnil brzojavno na naučno način o cesarski slavnosti v Gorici.
S
t Monsignor Jožel" Mueller. —
Po dolgem bolehanju je dne 28. sept. zvečer v Celovcu umrl veleza-'lužen duhovnik, monsignor Jožef Mueller. Huda bolezen je spravila prej krepkega, jako delavnega moža v prerani grob. Pokojni monsignor •J- Mueller se je porodil dne IS).okt. 1847 v Št. Petru v Ivačtalu, bil v mašnika posvečen 24. julija 1871. L. 1880. je bil imenovan za profesorja veronauka na celovškem učiteljišču. Sodeloval je požrtvovalno pri raznih društvih in si pridobil velikih zaslug zlasti kot predsednik društva rokodelskih pomočnikov in predstojnik Vincencijeve družbe. L. 1896. je bil imenovan za papeževega mastnega kamornika. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, je Pokazal velikanski pogreb.
Trgatev. Iz Planine pri Vipavi se piše: Pri nas smo imeli trgatev, ^a obrazih naših Planincev brala se je zadovoljnost in sreča. Koliko zahvalnih vzdihov vzkipelo je proti nebu! In kako tudi ne! Saj je Večni oblagodaril letos Planince na izreden naoin. Trte so se šibile pod težo krasnega in zrelega grozdja. | "Celih 25 let pravijo, že ni bilo take letine. Zato so Planinci pridelali letos veliko veliko najboljšega vina. Le ena skrb še tare nas, namreč radi bi svoj pošten pridelek tudi v j o-šten denar spravili.
Na progi zaspal je na kolodvoru južne železnice v Trstu J8letni voznik Fran Job. Delavci niso zipazili Spečega ter so začeli premikati vozove. Jeden voz je prišel tako blizu spečega, da je že jedna noga
je vladal te dni velik strah. V okolici in v mestu so bile pri kmetih in ! gospodi tatvine na dnevnem redu. Uzmoviči so hoteli vlomiti tudi v trgovino narodnega trgovca g. Var-leca. Da bi delo ložje izvršili, hoteli so zažgati neka druga poslopja v tudi, da bode vse šlo k ognju, oni pa bodo kradli brez skrbi. Načrt se jim je pa pokvaril in sedaj že nekaj članov roparske tolpe sedi v zaporu.
Mrtvo našli so v Zagrebu 53letno Marijo Črnelec iz Maribora v njenem stanovanju.
ftestdesetletno učiteljico v pokoju L. D. v Červinjanu so zaprli te dni, ker se je izrazila na nedostojen način o cesarski slavnosti v Gorici. Poklicali sojo k sodniji, izprašali dve priči, nekega finančnega stražnika in neko gospodično, in na podlagi teh zasliševanj so dejali pod ključ OOletno vpokojeno učiteljico.
Sin odrezal očetu glavo. V občini Brdjani, v okraju Dvor, hrvatske Banovine, se je primeril nenavaden slučaj grozne surovosti. Kmeta Vunjanio, oče in sin, sta bila na semnju. Ko sta delala račun, sta se sprla, ker je namreč sin trdil, da ga je oče ogoljufal. Nato je oče sunil sina z nožem, sin pa je sunil očeta z nožem nazaj, ga umoril in mu konečno še odrezal glavo.
Preskrliljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
GI.AVNI UttiD:	DKCOICHAD:
920 No. Chicago St.
Tule/on Sin.
1012 No. Broadway St.
JOLIET, ILL.


Prišla pod kolo. Job je pričel kri-Posrečilo se je vozove ustaviti. Jfado poškodovanega zaspanca so Prenesli v bolnico.
Uho odsekal je Birtov hlapec v Rudniku Francetu Plečniku, stanu-JoSemu pri "rudečem križu." Poškodovanec je sam prišel v deželno bolnico.
Električen! tramvaj so v Trstu ^tvorili slovesno dne 2. t. m.
Telefonska zveza med Trstom ln Gorico se kmalu izvrši. Uboj. Janez Gregorič, lOletni 1 Mladenič iz Brezovegadola pri Ara-I brusu j0 prj pouočevanju v Višnjah ^daril s polenom 20letnega zidarja Podpeči župnije dobrepoljske po Ponesrečeni je umrl drugi 30. sept. vsled rane. Ubijalec je sam naznanil drugidan sodniji v Žužemberku. Vse te nesreče je krivo žganje.
Zverinski umor. V vasi Potoci * Hercegovini je mladi MatiZovko, 1 8e je vrnil šele lani od vojakov, 'P&l na gumnišču pred svojo hišo s "°progo in s svakom, da so stražili unan. Okoli 10. zvečer pa so se Približali 4 možje ter napadli speče 8vojimi sekirami. Zovko je oble-1 z razklano glavo na mestu,druga . Vi< pa so morali strašno razmesar-prepeljati v bolnišnico. Okre-VaUbodeta teško. O zločincih manjka V8*k sled.
Tržaški Slovenci v Ljubljani, "edeljo dne 7. oktobra je prišlo °k°li 400 tržaških Slovencev in Slo-*e"k s posebnim vlakom k umetniški az»tavi v Ljubljano. Sprejem jebil 0 vse sijajen. Izletnike je pozdra-

JOHU GRDINA,
1751 St. Clair St., Cleveland, O. Tei.East mso w.
Priporočam tukajSnim Slovencem v obilen obisk svojo prodfljalnico založeno ■/. mnogovrstno spodnjo in zgornjoobleko. Velika izber raznih srajc, ionic, hlač, notrovle, rokovic, trakov, dežnikov, ženski)) i» moških klobukov, mašnili knjiir, povestlj in Se tnno^o drugih k tej trgovini spadajočih rečij.
Nizke cene in dobro blasro.
Pri meni se la/tko vsakdo naroČi na "Amer. Slovenca".
JOLIET GAS LIGHT COMPANY
se priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . .
Pridite in oglejte »i na&e plinov« peči, ki so zelo varne in ni ne bati nezyod.
Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jih bodete priporočali še drugim.
GLAVNI ZASTOPNIK
vseh najboljših prekom orskih črt na atiantiskeni morju je
John KuLfcstr,
»20 X. Chicago Nt., Joliet, lil.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeti potov-ui v staro domovino. Zastopam pa te-le znamenite —: Črte :—
e>E V K H< >■ X 1£ M S lv 1 I.LoVD, ki vozi med Hremeuaai in Xew Vorkorn";
('OMi'AH.VlE <;KXEUALE TRAXS-AXTLAX rJ.ji'j£; iV.tu • .,..* linija, ki vozi na Haver.-
K El) STAR LINE in l.Vf EKXATIO-XAL XAVI0AT1ON COMPANY, vozečo na Antwerpen:
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Southampton.
Ako hočete dobiti noji' : nance ali prijatelje iz atari domovi/it ali se nameravate sami tje podati, kupite vožni listek lahko I pri moni brez vseh daljnih potov. Hitra.
poštena in zanesljiva postrežba je vsa-! kemu zagotovljena.
DENAR v staro domovino pošiljam I zanesljivo In po tpumicru knrzu. l)a so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avstrijski dinar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svojim rojaki m tudi lepo ...GOST1LMCO... j reskrbljeno z vsemi pijačami in smod-! kami, kakor tudi svojo brivuico.
John Kukur,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Mali oglasi.
Za oznanila "ISge$e", "Kje je" itd. vplačuje 1 cent od besede za enkratni tUk, drugič m tretjič se računi pol centa od besede.
lSCE SE JOSIP MoRtiEL, DOMA 1/.
vast Herhov, tare Mirna Peč na Dolenjskem. \ "A merilc i je že 12 let in zadnje let . je bival v Coloradi. Kdor ve njegov naslov, naj mi ga blagovoljno sporoči: Anton Kožel, Box 407, Mount Pleasant, Wes.'m'd Co., Pa.	p:>x
IŠČE SE ANTON KOČEVAHj DOMA iz Xestoplje \ asi, fare Semič. Preje je bival v Tower, Minn. Zanj bi rad izvedel njegov brat Math. Kočevar, 500 Elm St., Leadville, Colo.	d2x
"Pri nas se govori slovenski."
TAKO GOVORE VSI.
URAU JE NA
Chicago in Van Buren cestah t Meto.
Zima je pred vrati!
vil župan z občinskim svetom na kolodvoru, razna narodna društva korporativno z zastavami in nova e meščanska godba. Po slovesnem . sprevodu po mestu so bili izletniki ,. pogoščeni v "Narodnem domu". Po obisku razstave je bil skupni obed ravnotam, popoldne izlet na Drenikov vrh, zvečer pa slavnostna z predstava v gledišču. Po predstavi je bil v "Nar. domu" prijateljski sestanek, na katerem se je navdti-1 šeno napivalo slovenski vzajemnosti.
Električna železnica v Ljub-j Ijani se začne te dni graditi. Kolodvor se napravi v Vodmatu.
Prenapolnjena gimnazija v
Ljubljani. Ljubljanski občinski svet j se je obrnil brzojavno na naučno . ministerstvo, da se takoj ukrene po-. t.rebno glede zadostnih prostorov za i ondotno gimnazijo. Tako je n. pr. v I. b. razredu 87 dijakov, vendar se ne napravi paralelka.
, Tretja mestna deška ljudska šola v Ljubljani se otvori s prihod-t njim šolskim letom v prostorih, . kjer se nahaja sedaj osemrazredna dekliška šola. Zadnja se namreč preseli v novo poslopje pri sv. Jakobu.
Samomor. V Ljubljani se je • ustrelil dne 6. t. m. vondotnibram-, bovški vojašnici računski podčast-, nik Pečnik.
Osebne vesti, v Radovljico; pride za okrajnega glavarja že imenovani gosp. J. Rubelli pl. Sturm-fest. --- Za župnika v fikofjo Loko pride nunski spovednik o. g. Feliks Zavodnik.
Novo gasilno društvo se ustanovi v £kocijanu na Dolenjskem.
Iz Krškega, v četrtek dne 4. t. sta padla otroka dveh tukajšnjih uradnikov z okna prvega nadstropja n> tla in se močno poškodovala. — Vinska trgatev se je pri nas začela in obeta pri nekaterih vinogradnikih prav dobra biti.
Za osuševanje ribniških in kočevskih kotlin se vrši od 21. do 24. novembra t. 1. uradna kolavdacija,
pri kateri bo zastopano tudi polje-i i • i • « 1 deljsko ministerstvo.
i
Ogenj. Iz Ihana se poroča "Slo- , vencu": V nedeljo,7.t.m. popoludne je nastal ogenj v Prologu, v vasi tik Ihana, ki je upepelil hišo Ignacija Hribarja. Ljudi je bilo takoj mnogo pri požaru, ker so bili ravno na potu k popoludanski službi božji; rešil i so dva prašiča in nekaj hišne oprave, . a gasiti se ni moglo veliko ob pomanjkanju vode in organizovanih gasilcev. O tacili prilikah se živo ' čuti potreba gasilnega društva. Za- 1 žgalo je domače otroče, igraje se z žvepljenkami. Posestnik je zava- " rovan pri banki "Slavij i" za 400 [ gld.; škoda je mnogo večja.	1
Y Ameriko sa je odpeljalo meseca septembra z ljubljanskega južnega koledvora 73 oseb.
Odlikovan čebelar. G. Matej Matej Bevc v Bohinjski Bistrici ]e ' dobil na belgijski čebelarski razstavi
prvo odliko, in sicer diplom in zlato
L l •	v
kolajno.
Kmetijsko društvo v Dobrepo-ljah je odprlo 2. t. m. mlekarnico v Strugah. Za mlekarnico v Dobre- p poljah si pa stavi na lastnem zem- _ ljišču na Vidmu novo poslopje, ki "I bode dodelano prihodnje leto.
Trgatev. Iz Ustja pri Ajdovščini ^
se piše: Trgatev smo srečno dokon- E
čali in napravili izboren mošt, da že ll
50 let ni bilo tacega. Tudi glede
množine se moremo pohvaliti. Tako
j« ena sama trta imela 25 kg.
grozdja. Cena novemu vinu je sedaj
pri nas 18 do 15 kr. liter.	I1
r	o
Odlikovanje. Na svetovni raz-
stavi v Parizu je ravnatelj ljubljan- ^
skih obrtnih šol, g. Ivan Šubic,
dobil srebrno svetinjo kot sotrud- j
nik pri odboru za gospodarstvo in
lesno trgovino. Kranjski deželni
muzej je dobil na razstavi "grand J!j
prix" za razstavljene ribe in muzej- _
ski preparator g. Schulz. bronasto r
svetinjo.	L
Ponesrečil se je na Ključih nad Idrijo Lavrencij Habe, grabljar iz T Zadloga pri Črnemvrhu. Vozil seje -na vozu, obloženem z deskami, s a katerega je padel na cesto. S ceste pa je padel čez škarpo po Ključih in se smrtno ranil.
Roparji v Brežicah. V Brežicah 4
Predno si kupite svojo zimsko obleko, sukno, čevlje, spodnjo obleko, kape, rokovice i. dr. oglejte si našo izvrstno zalogo vsakovrstnih oblek za moške
McHugh & Schoenstedt
Cor. Chicago 4 Cass St.,
- - JOLIET, ILL - -
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —■
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"The D. S." 10c. in "Meerscnaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
Barrett-ova prodajulnica z želez-nino želi, da kupčujete v nji, ker je pripravljena napraviti vaše kup-čevanje za vas koristijo in prijetno, j s tem da imajo v svoji službi pomoč-! nika, ki govori vaš jezik.
; Ne želimo pa le zato kupčevati z | vami, ker se pri nas govor.i slovenski, ampak le zato, ker vam lahko dokažemo,- da dobite v naši proda-jalnici največ za svoj denar in da je naš slovenski pomočnik le postranska stvar služeča le vašo udobnost kadar kupujete pri nas.—Pre-j pričani smo, da je dobro za vas kupčevati z Barrett-om.
Pridite in seznanite se z g Mat. Polž-onu
BABEETT HARDWARE CO.,
a 218-220 Chicago St. TnTTrm ,rr 4-04 Clinton St. JOLIET, ILL.
Opomin.
Vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo uljudno opominjam, da ml izvolijo povrniti denar kak r hitro mogoče ker som sam vsled boiezni v veliki fotrebi: Stroške imam velik.*, vsaki mesec me stane zdravljenje, stanovanjo in hrana p ) $125 za naprej me bode pa 9185. /.atfn j opozarjam Vse, da store s/bjo dolžno^, .los L()ZAlt, Battle Creek Sanitarium, Midi. d2x
Vabilo na veselico,
Slovenci in Hrvati iz Chicage in okolico so uljudno povabljeni na veselico cerkve sv. Štefana, Chicago Ills., ktera bode v nedeljo, dne
novembra 11)00
v hrvatsko-češki dvorani cor. 18th St. in Center Ave., Chicago, 111.
K obilni vdeležbi vabi odbor.
Josip Zelnikar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami.
Slovenski prodajalec Fr. Kozjek vabi vse svoje prijatelje na obilen pose t.
. L. PETTIS & CO.,
204 Duane St., New York.
KUPUJEMO ZA
GOTOV
IDEH-^R
vsakovrstne pridelke, kuretino, divjačino, kožuhovino, jajca in surovo maslo.
Pišite po naše sedanje plavalne cene.
PAUL SCHNELLER,
NOTA It— NOTA K Y PUBLIC Calumet-u, Mich, naznanja, da je pričel svojo poslovanje ter se Slovenceni in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-, tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih »modk.
John Kraker, 1199 St, Clair St.. Cleveland, Ohio
T«l. Mala 3868.
PriporoCam v obilna poant »vojo novo ________
* dobrimi plJaCamH.C'k flf?
faautem. troplnorpem.plTdm.ylnota ,, smod-
I. - Prodajam tud p ru m o v |n v„.,™n vsuKovrstim niroilU /.u prevarani« toflm"
ntm kainl
DR. J. L. STRUZYNSKI,
900 Scott Street,
Telephone 2371, JOLIET, ILL. »KfJVnl Porter. gAR GOODS.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Burea St. 'Phone 1719. Jolkt, 111
? +0+0+0+0 ♦OtOOW;
I Pomoč j
t in trajno ozdravljenje vsem l ? onim, ki trpe vsled	J
?	Kašlja. Bronchitis.
S	Prehlaienja, Gripe 'n	*
f	Jetike v prvih stopnjah	t
f	podeli najgotovejše	J
I SEVEROV j
I BALZAM ] I ZA PLJUČA.
' Najboljši lek zoper pre- i [	nI ij i M - J , j , ; . .	j
* Vse bolečine po udih ozdravi C
! SEVER0V0 |
: Olje sv. GoMa. j
i Najboljše mazilo. I	Cena 50 centov, i
W. F. SEVERA,.	i
i apotekar v Cedar Rapid*, A*ca, 4 NA PRODAJ 1'RI
A. UOLOBITSH,	2
799-805 N. Chicago cit., Joliet, 111. «
ANA VOGRIN,
izučeua babica,
1115 N. Chicago St.. JOLIET, ILL.
z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnozn&nlh /.dravnikov ljubljanske bolniinice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja. se priporoča tu-kajšnim Slovenkam.
Jos. Dragosh.
("KRANJSKI DOM") No. 1 Ferry - Kansas City, Kas.
priporoča Slovencem svojo gostilno, založeno s Heimsovo uležano pivo in vsakovrstnimi dobrimi pijačami, kakor tudi finimi smodkami.
NA PRODAJ
imam zemljišča v vseh krajih mesta po nizkih cenah.
LOTE OD $150 NAPREJ.
Način plačevanja si lahko izbereš sam.
DEXAB NA POSODO.
Posojujein denar v kakoršnemkoli znesku, da le vam jxuiiagam kupiti si svoj dom ali izplačati kak star dolg pod jako ugodnimi pogoji
REAL ESTATE!
■ Pregledujem in preiskujem "Real Estate" papirje in "Titles",' katere moraš dati preiskati, če- hočeš biti i. gotov, da to kar si kupil, je tvoje.
W. F. SEVERA.
apotekar v Cedar Rapids, A*ca, NA PRODAJ PRI	£
A. UOLOIIITSH,	f
799-805 N. Chicago St., Joliet, 111. «
o+o+o+oio+o+o+o+o+o* I JOLIET, ILLINOIS.
Jas. C. O'Connor,
404 Van Buren Street,
JOSEPH STERBENC,
341 Osceola St. Laurium, Mich, priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo trgovino s sadjem, sladčicami, sladkimi pijafami, smodkami, tobakom, pipami in drobujavo. Vsem je zajamčena točna in dobra postrežba.
JOHN PLESE
priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlib pijač in dobrih smodk.
1104 Collins Street, Joliet, III.
J OHN MODIC
llJtS Lake St., Cleveland, O.
se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
Slovenska babica
Marija Luknn
t enoindvajsetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Valente in dr. Sioekla in druži h zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Jolietu. Govori i hrvatski, nemški, italijanski. Stanuje na št. 208 Jackson St., Joliet, Illinois.	pd4*3
A. BAUER & CO., CHICAGO, ILL.
Sole owners of the celebrated
DAM-I-ANA
BenecLictine Invigorator
also headquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & llyc.
Pfi naročilih M bltgovoU onveoiti to oitnanilo.
G-EORG-E LAICH,
200--»5 St., So. Chicago
priporoča Slovencem in Hrvatom v obilni obisk svojo moderno urejeitb gostilnico, kjer teči vodno sveže pivo, Kentucky in drugo žganje.
Alojzij Virant
SO. LORAIN, o.
Coiner lOth Ave. in Globe Street
priporočam slovenskim rojakom v Lorain, O. in okolici v obilni obisk svojo novo gostilno. Točim izvrstno pivo iz pivoVarne Pabst, Milwaukee kakor tudi najokusnejša vina in žganje. Prodajam ob lednem cigare in tobak.
Louis Sievers Sons Co.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" eo naša neprekošena
•pecijaliteta!
47 & 4D Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretohnačim vsnko tožbo in v to se priporočam
ALOJZ L0USHE, 1749 St. Clair St., Cleveland, O.
Doktor Frederick,
SoImi 4M Vlarlwr Bid«., Plmn* 318« Stanovanj«. l-JJJ u„„t,m st., PtiDDS 1414. 10 ilo 12. .
Or»dae ur»:
2 do 7 do
8. p. m.
Joliet, 111.
Meščanska Združena Gola.
I'atatwrljtna janunrija leta /S»T.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
_
ANTON o G-RAHEK.
PKKDSEONXK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,
920 North Chicago Street.
AMfc KTKA1Y5KT
vie net UM. io.iyuu.
AIEBIAHISLOVEIC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski katoliški list v Ameriki,
Izdaja
Slovensko-atnerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
Za Evropo, Afriko in drugo inozemstvo:
$ 2.00 $ 1.00
za celo leto za pol leta
$2.50 aH 6 $1.25 ali 3 <jld.
Posamezni listi po 5 e.
Oglasi po pismenem dogovor«.
Dopisi Urea podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kroj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
Ura in srce človeško.
DENAR in naročila pa natiskamo:
AMEKIKANSKI SLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1511.
„AMERIKANSXI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic -American Printing Co." cor. Benton cb Chicago Strs., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the (irgan of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Enteral at tlio Post office at .Toilet, 111. ns second Clans matter.
CERKVENI KOLEDAR.
28.	Okt.	Nedelja 2	1. po binkoštlh.
20.	t1	Pondeljek,	Narcis.
80.		Torek,	Sorapijon, škof.
Si.		Sreda,	Volbenk, škof.
1.	Nov.	Četrtek,	Vsi Svetniki.
a.		Petek,	Vseh ver.duš dan
8.		Sobota,	Hubert; Ida.
NEDELJSKI EVANGELIJ.
Sv. Matevž 21, 1-11.
Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kateri je hotel račun delati s svojimi hlapci. Ko je pa začel računati, je bil predenj postavljen eden, kateri mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imr 1 s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega in njegovo ženo in njegove otroke in vse, kar je imel in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in ga je prosil, rekoč: Potrpi z menoj, in vse ti bom povrnil. In gospod se je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil in mu dolg odpustil. Od njega grede pa je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev, kateri mu je bil dolžan sto denarjev; in ga je zgrabil in davil, rekoč: Plačaj, kar ■i dolžan. Tedaj je njegov sohlapec pradenj padel, in ga je prosil,rekoč: Potrpi k menoj in vse ti bom povrnil. On pa ni hotel; temuč je šel, in rg» Je vrgel v ječo, dokler ne bo ,splačal dolga. Ko so pa videli njegovi sohlapei, kar se je zgodilo, so •ibili silno žalostni, ter so šli in posedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod, in mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil ■torej tudii ti dolžan usmiliti se svo-jjfigtt solilapca, kakor sem se tudi ja* usmilil? I« njegov gospod se je razsrdil, in ga je izročil trino. gom, dokler ne bo poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakateri svojemu bratu iz svojih •rc.
"The New W o rl d", angleški katoliški časnik izhajajoč vChicagj je preračunil, da živi v Chicagi 700,000 katoličanov. Potem takem ima Chicago primeroma več katoli škega prebivalstva, kakor katero drugo veliko mesto Združenih držav.
Vsakdo ima rad uro, na katero se lahko zanese. Poleg dragocenosti in vstrajnosti kovine, iz katere obstoji, zavisi vrednost ure tudi od točnosti, s katero kaže čas. I)a izvršuje ura dobro svojo nalogo, mora imeti tri lastnosti: ne sme iti prehitro, ne sine iti prepočasi, in ne sine so vstavljati. — Ura, ki prehiteva, povzroči seveda, ako ji vestno sledimo, da ne pridemo prepozno, a ona je tudi vzrok, da včasih izgubimo dragocen čas, ker se s prehitrim prihodom dolgočasimo in nadlegujemo druge. Ura pa, ki gre prepočasi, je še manj vredna, ke.r stavi človeka v nevarnost, da pritlc povsod prepozno in zamudi nekaj koristnega ali celo potrebnega in povzroča pogosto vsled tega hude neprilike. — Najslabša ura pa je vendar tista, ki se vstavlja, ker zapelje marsikaterega vspričo tega v neprijetno zmoto, imajočo hude posledice.
Ura je tedaj prava podoba človeškega srca, človekove duše. Kakor tam, tako zavisi tudi tukaj vse od lepo urejene točnosti. Srce bije prehitro — "prehiteva" — kadar misli s svojo prirojeno naglostjo brez milpsti prispeti do svojega cilja ter tako vnioi božje načrte. Srce bije prepočasi — "zapozneva" — ako prepočasi sledi klicem božje milosti ali pa še celo z odlašanjem in vstavljanjem. Ta napaka, ki je pogosteja kakor prva in tudi hujša se imenuje mlačnost in nenavdušenost za božjo službo. Srce se pa slednjič popolnoma vstavi — "stoji" — kadar se vsled prevelike nerednosti pretrga vsa voz med Bogom in dušo in ni misliti na novo zvezo potom milosti. Tak je položaj duše po smrtnem grehu, katerega se človek še ni popolnoma skesal in izpovedal.
Ako lastuje kdo kako dragoceno uro, katero si je kupil za visoko ceno,ali pa dobil kot darilo, tedaj ima vselej veliko skrb, da se mu ne pokvari in poškoduje. Taka skrb je popolnoma utemeljena in toliko bolj naravna kolikor dražja je ura. Na kak način pa moremo biti mi brezskrbni za uro v našem srcu, katero nam je Bog podaril* in katero je Kristova kri drago odkupila! Kolikokrat bi se morali ozreti na njo z pouvedujočim pogledom, da bi videli ako je še vse v redu in se vprašati, ali ne gre raje prepočasi z ozi-rom na klic milosti, na povelja sta-risev, predstojnikov, ali na glas vesti, ali na lahko uvidno božjo voljo. Ako razvidimo, da se tek lahko malo pospeši, tedaj moramo vpora-biti tukaj isto sredstvo kakor pri žepni uri. Ta se navadno vsak večer navije in vravna in včasih se premakne tudi mala iglica v kolesovju. Istotako je treba tudi vsak večer naviti uro srca, obrniti kazalec na pravo mesto in svojo voljo v soglasje z božjo. Majhen pritisek na iglo naše volje, in dober in trden sklep bo preprečil nadaljno omahovanje. Žepno uro je treba čuvati pred mokroto in prahom, da se ne poškoduje njena fina kovina in kolesovje. Nadalje je tudi dobro odstraniti in obrisati prašek, ki se je nabral ondi in majhno dobrega olja bo tek še bolj pospešilo. Prah, pred katerim moramo varovati srce, so slaba nagnjenja in strasti, ki nas vedno zapeljujejo v greh, to so prostovoljni mali grehi; vlažnost pa je mlačnost, lei.oba in pomanjkanje navdušenja, ki zarjavi kolesovje srca in vpliva slabo na cel sestav. Čiščenji se začne vršiti z resnim izpraševanjem vesti ▼ pravem kesanju, k temu pa služi kot olje svet razsodnega dušnega vodje, goreča molitev in koristno ter vspodbudno branje. Ako se pripeti večja nezgoda, da se vstavi ura ker se je poškodovalo pero ali kak drug važen del, potem ne preostaja druzega, kakor da je ponesemo k urarju, ki je vešč popravljanja in ima orodje, s katerim more nadomestiti poškodovane dele. Ako je storil človek smrten greh, ako je zlomil greh pero posvečujoče milosti in uničil večno življenje, potem je neobhodno potrebno, da se napotimo k urarju, katerega je Bog postavil za človeška srca — k duhovniku v spovednici, ki jedini ima pravico in oblast odstraniti vse zapreke in pregrehe človeškega srca Na tak način, dragi bralec, mo raš biti vedno skrben za svojo dušo, in vedno pazen, da kaže prav ura
tvojega srca. In ko bo jedenkrat | bite.. Jaz sem bil ravno tisti dan, ko bila ura smrti na uro večnosti, naj | je na?, cesar obhajal 70. rojstni dan, ima tedaj tvoje srce svoje kazalo na v Novem Jorku. Sešli smo se vsi pravem mestu, naj znači tisto kazalo stanje milosti in miru z Bogom, da prideš v nebesa in večno i z veli- J čanje.
bite.. Jaz som bil ravno tisti dan, ko jena« cesar obhajal 70. rojstni dan, v Novem Jorkii. Sešli smo se vsi Avstrijanci ter imeli posebno slovesnost v cerkvi, slovesno sv. mašo, izvrstno pridigo, v kateri so se poveličevale plemenite lastnosti pre-svitlega cesarja. Tako je on ljubljen ne samo tukaj pri Vas, ampak tudi t-lin, kjer smo državljani Zjedi-njenili držav.
Sporočil bodem duhovnikom slovenskim v Ameriki, kakor tudi ne-duhovnikom, kaki navdušenost je tukaj na shodu. Povem Vam, da v vseh deželah, katere sem prepotoval, nisem nikjer toliko krščanskega duha videl, kakor tukaj v treh dneh. Latinski pregovor pravi: Si-cus rex, iti grex! Kakoršen pastir, take ovce! Yi imate pastirje, da ste lahko ponosni nanje. V Ameriki imenujemo mi slovenski duhovniki presvitlega škofa ljubljanskega "misijonskega šktV'. On je res škof iz ljudstva in za ljudstvo. Ravno tako tudi premilostni škofa mariborski. Slovenci so res srečni, srečne naj se čutijo in naj bodejo ponosni, da imajo take škofe. Kjer je navdušenost in kjer so dobri voditelji, tam je zmaga! Navdušenosti Vam ne manjka. Voditelji so izvrstni.Zmaga je gotova!
agentu najhujšega sovražnika. Pri takem sistemu je kar čudno, da se pripeti tako malo nasilstev od strani zatiranih Indijancev. Izkušnjava za agente, kojih plača je majhna, da zlorabljajo svojo službo, je vedno zelo velika. Pred nedavnim je nek bel živinorejec ponudil nekemu agentu 81,000 ako ta dovoli, da se paso po reservaciji njegove črede. "Po vsi dozdevnosti," pravi dalje Grinnell, "ne prebiva v Združenih državah niti jedno pleme, ki bi se pod ugodno upravo ne moglo samo preživeti." Kakor pa sedaj stoje razmere, je zelo dvomljivo, da bi se mogli ohraniti Indijanci še kaj dolgo vsled jako neugodnih okoliščin in neusmiljenega zatiranja.
Ako prenese Amerika svojo indijansko politiko tudi na nove "posesti," potem sotamošnji prebivalci jako vredni pomilovanja.
shodu. Povem Vam, da v preživeti." Kakor pa sedaj stoje raz-eželah, katere sem prepoto- mere, je zelo dvomljivo, da bi se
■ mogli
Govor
milostnega f/esp. J. Trobca, škofa v -St. Cloudn na II. slov. kat. shodu v Ljubljani.
Dragi rojaki!
Jaz bom seveda samo malo besed i j rekel, jaz nisem pripiavljen za govor pri taki priložnosti.
Ta vzvišeni zbor je, kakor videti, bil pozdravljen ne san.o od Slovencev, ampak tudi od Hrvatov, Srbov. Čehov i. t. d.
Spodobi se tedaj, da tudi jaz, ki sem i/, daljne Amerike prišel, ta tako sijajni shod pozdravim v imenu vseh Slovencev v Ameriki.
Vsi smo z vami istega duha, ako-ravno daleč vsaksebi; tudi v Ameriki čutimo z vami, ljubimo svoje ljudi, ljubimo domovino kranjsko, ljubimo svoj slovenski jezik.
Znano Vam je, predragi rojaki, da je že na tisoče in tisoče Sloven-
cev v daljni Ameriki, in morebiti ni manjka. Voditelji so izvrstni.Zmaga dežele, kjer bi bili tolikanj izpostav- j« gotova! ljeni nevarnostim, kakor so ravuo v Ameriki.
Tam imamo brezštevilno sekt,ki i-vih ver, brezštevilno skrivnih družb, nevarnih posebno za take, ki ne pi -znajo sveta. Naši Slovenci, ko pri dejo v Ameriko, ostanejo daleč narazen, razkropljeni so po vseh Zje-dinjenih državah, oddaljeni jeden od druzega na tisoče in tisoče milj. Pred nekoliko leti Slovenci nismo vedeli drug za drugega, in velikokrat smo se slovenski misijonarji pogovarjali, kaj bi mogli storiti za svoje rojake, kajti dobro smo vedeli, v kako velikih nevarnostih se nahajajo naši rojaki.
Toda težko je bilo uganiti, kaj da bi res vspeh imelo, vendar naš rojak, prečastiti gosp. Buli, je to delo v roke vzel, akoravno je čutil, da ni več popolnoma zmožen slovstvenega slovenskega jezika. Pričel je izdajati časnik, da bi Slovence skupaj spravil in skupaj držal.
Napadan je bil od vseh stranij, ker jezik ni bil tak, kakor se dandanes govori. Izprevidel je to takoj in je povabil iz domovine mlade dijake, da so mu pomagali.
Več let je neumorno deloval in vse, kar je imel, je dal v ta časnik. Noč in dan je delal in pisal za "Amerikanskega Slovenca". Jaz sam vem o tem dobro, ker sem znan ž njim.
Časnik je imel velik vpliv. Poiz-Vedelo se je po tem časniku, kje žive Slovenci v Ameriki, in kjerkoli jih je bilo nekoliko skupaj, so vsta-novili svoja podporna društva. Vsa podporna društva so pa naredila K. S. K. Jednoto po celi Ameriki, da so vsa združena od Atlantskega do Tihega morja, od Kanade do Meksike. Ta Jednota ima vsako drugo leto zbiranje, shode, kakor je ta tukaj, kamor niso samo delegati povabljeni, ampak vsi Slovenci, katerikoli morejo tje priti. Pri taki priložnosti se povabijo najboljši govorniki, ter navdušujejo tam Slovence, da ostanejo zvesti svoji veri in svojemu lepemu slovenskemu jeziku. Reči moram, da vsi dobri Slovenci, ki to vorni, so zdaj zjedinjeni v Ameriki. To je delo častitega go-fspoda Buha, nadaljuje pa to delo častiti gospod Šusteršič, ki ima prav veliko župnijo v Jolietu, v bližini Chicago, v državi Illinois. 1» upanje imam, da bode ta časnik še veliko dobrega storil. ,
Daleč sem potoval, veliko sveta sem prehodiliv zadnjih treh tednih, veliko lepega in zanimivega sem videl v Parizu ua razstavi. Pa reči moram, da nobena reč me ni tako zanimala, kakor ta slovenski
shod
tukaj. Boga hvalim, da sem pričujoč. Veliko sem se naučil, kar bodem porabil v Ameriki, ker imamo take shode tam vsako drugo leto. Ravno tako veliko je navdušenje, kakor tukaj, za naše svetinje. Navdušeni ste za svojo vero, kakor smo mi v Ameriki. Navdušeni ste za sv. očeta, papožaLeona XIII., katerega upam, da bodem imel kmalu srečo obiskati, navdušeni za vero in cerkev, navdušeni ste tudi za svojo domovino, za cesarja. In Vaš cesar Frančišek Jožef zasluži, da ga Iju-
K indijanskem vprašanju.
V septemberski številki lista 'Ka-tolische Missionen' beremo:
Veliko poučnih podatkov o sedanjem položaju ubogega rdečega plemena v Severni Ameriki navaja knjiga " The Indians of To-Day" izpod peresa George Bird Grinnell-a. Kakor piše on, obstoji skromni ostanek rdečekožcev, kateri se je še preživel po tolikih bojih, boleznih in strupu "ognjene vode" po Združenih državah samo iz 276,000 glav, dočim jih živi po celi Severni Ameriki le še 400,000. Ti se razdele po računu majorja Powell-a na 800 rodov, ki pripadajo 49. različnim jezikovnim skupinam. Okoli dve tretjini vseli Indijancev živi na zahodnim delu ameriške ljudovlade.
Kar se tiče gospodarsko-družab-nih razmer rdečekožcev, so iste pod belim nadzorstvom jako revne.Nekdanji gospodarji neizmernih prerij žive danes stisnjeni skupaj na 177. reservacijah, kojih skupna površina meri 83,784,349 akrov. To ozemlje se zdi veliko, a je premajhno, ker se oni še sedaj žive jedino le z lovom iu-je mnogo divjačine, zlasti bivoli že skoro popolnoma izumrlo. Potreba torej sili Indijance do življenja na jednem mestu in do poljedelstva. Majhno število rodov se je vsled posebno ugodnih okoliščin na tak način tudi opomoglo do višjega blagostanja in večje izobrazbe. Ako pa večina" njih ni mogla doseči te stopinje, tedaj ne smemo zvračati vso krivdo jedino le na Indijance; ta zadene v veliko večji meri vlado in njene agente. Velik del zemlje po reservacijah je slab in za poljedelstvo nesposoben, in slabi uspehi so vzeli rdečekožeeni še tisto mrvo pr-guma, ki so jo imeli, posebno še zato ker niso bili nikdar vajeni pc-Ijedelstva. Živinoreja bi se bolje izplačevala ter se jo je v zadnjem času precej pospeševalo. Pred vsem pa bi moral biti Indijanec napeljan do novega načina življenja s spretnostjo, ljubeznivostjo in dobroto.
Mesto tega, da bi vlada pustila cerkev in njene misijonarje, ki so jedini pravi prijatelji Indijancev nadaljevati svoje vzvišeno delo med njimi za njih probujo in izobrazbo, jim je delala še vsakovrstne ovire in mnogokrat kar naravnost vničila vse krasne bodoče vspehe.vsled brezobzirnega postopanja. Vsa uprava reservacij je bila izročena v roke civilnih agentov, ki imajo,razun nekaterih hvalevrednih izjem, bolj v mislih svoj dobiček, kakor pa njih blagobit. "Na svoji agenciji," piše Grinnell, "ima agent neomejeno oblast/ Po svoji volji jim lahko odvzame on hrano, vrže koga v ječo, zapleni njih orodje, živino in imetje in konečno tudi s silo razdruži kako zakonsko dvojico. Pod takimi odno-saji se Indijanec niti ne upa pritožiti. Kajti ako predloži kako pritožbo indijanskemu uradu,tedaj je ista takoj odposlana agentu dotične re-servacije, tla se opraviči, in med onimi meseci, v katerih se vrši preiskovanje, ima Indijanec v svojem
Velevlasti v Kitaju.
Primeroma lahek način, s katerim je združeno vojaštvo vzelo kitajsko glavno mesto je povzročil vtis na mnoge, da je kitajsko nasprotovanje že pri koncu vsaj iz vojaškega stališča. Vlasti so bile željne ohraniti celokupnost Kitaja le z namenom, da preprečijo medsebojne prepire. Vendar še senca "rmene nevarnosti" ni popolnoma izginila in Vestnik Europy se izraža sledeče:
"Probujenje Kitaja se je pričelo in imelo bo posledice, ki nam bodo dale dovelj misliti. Ali naj čakamo, dokler ne napadejo Kitajci boljše izvežbani kakor sedaj in z zavezniki Japonci ruske posesti? Se-li naj dovoli Kitajski, da se tako ojači, dokler vnovič lahko ne začne moriti tujezemce s priliko boljših uspehov? Obžalovati je, da postopajo evropski diplomati v takih zadevah po načinu 'iz rok v usta.' Ko se je v Turčiji vršilo klanje, je bilo izraženih nekaj obžalovanj in izgovorov in jeden paša ali dva pregnana; in vendar je Turčija slaba, in vladajoči mahomedanski element še ne celo v večini. Na Kitajskem so se vzbudile ogromne jednorodne mase iz svojega dremanja. Stari, gnjili političen sistem bo vržen preč, in kmalu bo lahko postalo razvidno, da je ljudstvo tako hitro dovzetno za vnanjo civilizacijo, kakor so bili Japonci. Razloček bo samo ta, da more Kitaj postaviti skupaj več vojakov, kakor pa Japonska in bodoči princ Tuan si bo mogel skovati načrt, kako napasti Evropo najvspe-šnejše. Sedanja prilika je taka, da jo Evropa, ne sme zamuditi. Dvomljivo je, da bo čez nekaj let Peking ravno tako lahko mogoče vzeti, kakor pa ga je bilo sedaj. Evropa mora imeti garancije za svojo varnost, in vslod tega vzroka ni prihod grofa von Waldersee nikakor zapoznel."
Novosti izražajo iste misli in dostavljajo, da se mora pokazati Kitajcem naša vojaška moč, kajti samo diplomatična pogajanja ne bodo zadostovala. Urednik pravi:
"V mnogih tuji listih se je izražala misel, da je bil z vzetjem Pekinga dosežen namen združenih vla-stij. Toda navzočnost grofa von Waldersee-ja ni nikakor brezpo-trebna. Nikdo še ne ve, karti se bo obrnil položaj. Vsak dan čujemo o novih nemirih po Kitajskem in dozdevno je, da kitajska vlada i« vedno daje pogum bokserjem, če tudi je željna, da se napravi mir. Zapomniti si moramo, da je grof von Waldersee vrhovni poveljnik samo v Pe či-li. A čudno bi bilo,da bi obstala njegova oblast tamkaj le po imenu. Veliko truda bo imel, predno bo mogel dati Kitajcem razumeti, da se zahteva od njih popolno zadostilo. Ako pa nima Kitaj niti denarja niti kredita, potem se morajo vlasti zadovoljiti z vzetjem in posedenjem ozemlja in vrhovnega poveljnika dolžnost bode zaznačiti mesta in določiti število vojakov v posadkah na raznih krajih."
Na Francoskem se tudi ne odobrava bodoče ojačenje kitajske države, kajti francoska cirkularna spomenica zahteva, da se razrušijo najvažnejše kitajske utrdbe, in raz-krope močne stalne garnizije v Pekingu in drugih večjih mestih. Nemčija še sedaj misli, da je kaznovanje vodij bokserskega gibanja neizogibna potreba, a to se bo težko doseglo. Hamburger ATachrichtcn pravijo:
.Navadne žepne ure obstoje iz 175 različnih delov.
V e č jekla s e p o r a b i v izdelovanje raznih peres, kakor pa vseh tovarnah za sablje in topove.
Afrikanske puščave so nasute s peskom čegar globočina znaša povprečno 30 do 40 čevljev.
Pet unč in pol grozdja se potrebuje, da se napravi jeden kozarec čistega vina.
R d e č e 1 a s c i ne postanejo tako hitro plešasti, kakor ljudje, kojih lasje imajo drugo barvo.
Ženske na Francoskem smejo nositi moško obleko ako plačajo na leto $10 za dovoljenje.
Najbližja točka, do katere je še kedaj prišel kak severni poto-valeč, je še 460 milj oddaljena od severnega tečaja.
Gugalen stol napihnjen z zrakom je bil ravnokar patentovan. Zračne cevi okoli stola so podobne onim, ki so v rabi pri bicikljih.
Preobilno pitje kave je baje škodljivo očem. Neizmerno uživanje te dišeče pijače pripravi človeka popolnoma ob pogled.
V teku tega s t o l e t j a je bilo žrtvovanih že 400 človeških življenj 8125,000,000 in izgubljenih že 200 ladij vse vsled brezvspešnih poskusov, da bi našli severni tečaj.
Mlekarji na Angleškem mol-zejo sedaj nad štiri milijone krav ter prodajo vsako loto mleka, surovega masla in sira v vrednosti £32,000,-000.


Ribje luskine ako so majhne in svetle se prodajo na Francoskem za fl funt. Izdelujejo potem v razne bisere, gumbe, in vsakovrstno lepo-tičje, ki se izvaža potem v Indijo ia Kitaj.
Opazovana raz lune, bi bil® zemlja štirikrat večja v premeru i" 13krat večja v površini kakor je luna raz zemlje. Svit zemlje n» luno je Hkrat večji kakor od lune j na zemljo.

Kos zlata v obliki in velikosti otročjega čevlja je bil razstavljen * San Francisco. Njegov srečni lastnik je bil nek John Costa. Zlato j« tehtalo 57i unč in bilo vredno *1,000,_
Francoskega šampanjc* v vrednosti $3,307,000se je izvozilo pretočeno leto v Združene države-Uvoz nemških viti je imel skupno vrednost 1196,000. Bordeaux-vin» se je uvozilo za $902,000.
Šest želv, od katerih je tehtala vsaka od 400 do 450 funtov i" ki so bile baje stare po 250 let pred kratkem pripeljali na živalski vrt Walter Rothschilda v Londonu Te ogromne želve so našli na otok" Albemarle v Južnem morju. Rotb' sohild lastuje sedaj 84 želv raznih velikostij in starosti. V teku večib let si jih je nabral skupaj od vseh različnih delov sveta. Na potovanji so dobile živali za vsakdanjo hran" po jedno glavo ohrovta.



D*i]e ua 5. strani.

Najnenavadnejša družin»> kar so jih še našli letošnji ljudsk' preštevalci živi v majhni vasif* Mary's Home po imenu, v Millef county, Missouri, okoli 30 milj Jefferson City. Preštevalec v one«" okraju poroča, da je našel nek" Mrs. Henry Smith, 321etno i žen0 ondotnega vaškega trgovca, ki je f sedmih kratkih letih zakonske^ stanu obdarila svojega soproga že-" s šestnajstimi otroki. Samo jede" izmed njih je bil "jedinček', n9' dalje je pa bilo po dva para dvoj®' kov, dva para trojčkov, in jedenkr"1 celo — petoički, pet krepkih dečko* na jedenkiat, tehtajoči vsak p0' vprečno po šest funtov. Vsi otro°' so živi in zdravi in njih mati je vedno tako močna in krepka kak°r katera druga mati v državi. Vetf^* V skrb je s tem naložena na očetovi rame in vedi/b povprašuje ali se 1)1 kdo zgubil.
AiHdlUiUrtiMi jluJEHUL, UM. 2U. BUu,
stiti prihodnji j>etek ali soboto ob priliki njegovega prihoda v Scran-ton.
InkorpoHraua v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. URADNIKI:
Predsednik: Anton Nemaxich, cor. Seott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John K. Stekbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicL> i- Tajnik: Mihaei. Vaedjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. II. Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. Blagajnik: Anton Goloiutsh, N. Chicago St. 801--805," Joliet, 111. duhovni vodja: Rev. Cibil Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. M. J. Kbaker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton' Stekaxic, Box 852, Soudan, Minn. . Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kckab, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Gbahkk, 1012 N. Broadway, Joliet. 111. Anton Fir, 12329 Parinel Ave., "West Pullman, III. Mihael Skeiie, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstaii, 3d St. 1115, La'Salle, 111. Mat. Pni.ianovic, Box 375, Virginia, Minn. ., Mahtin Fut, 1103 Scott St., Joliet, 111. Stefan Kikah, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Radovič, 5124 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Nadzorniki:
finančni odbor:
Pravni odbor:
Prizivni odbor:
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) i" po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
K društvu Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Jožef Ratar, 3818 roj. 2882, Jos. Vidmar 3819 roj. 1871,Auiruštin Krasovec.3820 roj. 1878, spr.18. okt.1900. Dr. St. «3 ud-'K društvu sv. Jožefa 21 Federal, Pa. Franc Jeram, 3821 roj. 1867, sprejet 10. okt 1900.	Društvo šteje 78-udov
■K društvu sv. Vida 25 Cleveland, Ohio, Jožef Hren 3822 rojen 1862. sprejet 22. okt. 1900; Janez Štepec 3823 roj. 1870. sprejet 22.okt. 1900. Dr. št. 110 udov.
Izločen.
"Od društva sv. Jane/.a Krst. 11. Aurora, 111., Jos. Paulovič 794. 19. okt. 1900.
Društvo šteje 20 udov.
Suspendani za nedoločen čas.
lOd društva sv. Vida 25. Cleveland, O., Franc Kostelc 1264 22. okt. 1900; Jožef Ogrinc 3709 22. okt. 1900.	Društvo šteje 108 udov.
M. WAR D J AN, I. tajnik, 903 N. Scott St., Joliet, 111.
Iz delavskih krogov,
II a z I e to n, Pa., 21. okt. — Položaj v zadnjih 48. urah kaže, da fle štrajk antracitnih premogarjev bliža zaželjenemu koncu, in splošno mnenje prevladuje tukaj, da bo isti gotovo končan s pričetkom prihodnjega tedna. To mnenje se v prvi vrsti naslanja na dejstvo, da je zopet precej veliko operatorjev razglasilo, da hočejo ugoditi delavskim zahtevam, stavljenim na konvenciji v Sorantonu. Narodnih uradnikov premogarske unije je dovelj •okoli, da bi lahko tvorili kvorum in predsednik Mitchell jih skliče lahko skupaj vsaki čas, da se posvetuje z njimi o položaju ali pa zaključi štrajk.
Do danes je pripravljenih ugoditi •delavcem njih zahteve toliko število lastnikov in operatorjem, ki spravijo na dan 65 odstotkov vsega trdega premoga. Glavne kompanije ki se še branijo so Coxe Bros. & Co. in Lehigh and Wilkes-Barre Coal kompanija. Nekaj jih je tudi po okrajih Lackwanna in Wyoming. Schuylkill je jedini okraj kjer so Vsi operatorji za zvišanje delavske plače.
—	22. okt. — Kakor hitro bodo vsi lastniki in operatorji zvišali premogarjeni plačo za 10 odstotkov in odstranili zdrsilno tehtnico (sliding icale) se bo končal štrajk.Tako
je izrazil predsednik Mitchell. Danes se je vršila po Hazletonu krasna parada in bolj rodne kakor je bila ta antracitni revir še ni videl. Korakalo je kakih 10,000 do 15,000 premogarjev. Vse mesto je bilo okrašeno in raz vsakega droga Je visela amerikanska razstava. Po paradi so Mitchell in drugi nagovo-Vorili zbrano množico.
—	23. okt. — Mitchell je nadzoroval danes zopet drugo parado v bližnjem mestu Pottsville. Izrazil je mnenje, da bodo s pondeljkom skoro vsi delavci že pri delu. Jedino kar je še treba je, da kompanije fazglase svoje ugoditve delavskim sahtevam. Danes so to razglasili že trije premogokopi, med njimi tudi Temple Iron kompanija, koje delali so bili na štrajku že od januarja meseca naprej.
Shamokin, Pa., 21. okt. — Odbor premogarsktT) unije je danes Poizvedoval med štrajkarji Phila-
delphia and Reading Iron & Coal kompanije tukaj in v Mount Car-mel in Locust Gaj) ali bi isti hoteli iti jutri na delo, Vodje strajkarjev so rekli, da se nikdo ne bo odzval žvižgu kakor strojevodje in nadzorniki ognjev. Imeniten uradnik Union Coal kompanije je dejal danes, da se ista odločno protivi ugoditi delavcem njih zahteve, stavljene na konvenciji v Scrantonu. Ta kompanija kontroluje štiri velike premo-gokope v Shamokin okolici.
Wilkesbarre, Pa., 22. okt.— Pri Stanton peri In ici Lehigh & Wilkes-Barre Coal kompanije v Wyoming dolini je prišlo danes zjutraj do prepira med dvanajstimi možmi, ki so bili ondi nastavljeni odkar se je pričel štrajk in med tropo žena in dečkov. Ko so šli ti delavci zjutraj na delo vstavile so jih žene in dečki in pričele metati na nje kamenje. James O'Hara, njih nadzornik, je bil ranjen v glavo, a ne nevarno. Tolpa je odvzela možem orodje ter je zlomila. Izstreljenih je bilo tudi nekaj strelov in precej delavcev je bežalo.
Scranton, Pa., 23. okt__Danes se je vršilo tukaj važno posvetovanje med uradniki, zastopajo-čimi velike premogarske kompanije v dolinah Lackawanna in Wyoming z namenom, da se poravnajo nasprotja, ki so obstala med njimi odkar se je zaključila konvencija v Philadelphiji, pri kateri je Reading kompanija predlagala, da se ugodijo delavske zahteve. Seja je trajala do poznega popoldne, ko je bil izdan v javnost razglas, javljajoč, da se bo znižala delavcem cena pri sodčku smodnika na ti.50 in zvišala plača pri vozu premoga za 2£ odstotkov. To naznanilo bo nabito pri vseh pre-mogokopih Delaware, Lackawanna & Western, Delawa re & Hudson, L (high & Wilkes-Barre, Hillside Coal & Iron kompanije in Temple Rail <fc Iron kompanije brez odlaša-in sodi se, da bo zelo pospešilo hitro končanje štrajka. Nek imeniten zastopnik jedne prisotnih konipanij je dejal, da bodo delavci 10 odstotno zvišanje plače v tej obliki ložje raz-umeli, zlasti v teh premogokopih.
Splošno mnenje vlada pri vseh slojih, da bo pri jutranjši konferenci delavskih vodij v Hazletonu razglašen konec štrajka. Prijatelji Mitchelia se pripravljajo za krasen vsprejem, s katerim ga hočejo poča-
Velevlasti v Kitaju.
Nadaljevanje s 4. strnili.
"Noben ugovor se ne more staviti zahtevi, da se kaznujejo glavni vodje, in naj se kazen omeji praktično le na te. Življenje je po ceni na Kitajskem; kitajska vlada bi ob-glavila neizmerno število navadnih delavcev, ako bi se zdelo, da je to zadostno. Toda ako bi vodje ušli, potem bi se Kitajci samo smejali zabitosti "tujezeruskih hudičev." Brezdvomno je poslancem lahko označiti krive osebe, kajti vedeti morajo, pod kakšnim praporom so stale one čete, ki so jih napadle."
Avstrijski in italijanski časniki se izrekajo jednako. Pariški Journal des Debats misli, da je zelo obžalovanja vredno, da se Združene države ne morejo sporazumeti z Nemčijo. Isti list nadaljuje:
"Mesto da bi se poslužile okoliščin, da pokažejo, — in to brez podle bahavasti — da Združene države niso pripravljen iti tako daleč kakor Nemčija, so iste uradno razglasile svoje nesporazumljenje s politiko zadnje države. To je brezdvomno zelo modro z ozirom na javno mnenje v Ameriki, ki je ravno sedaj jako neugodno vsemu imperialističnemu stremljenju; toda ni potreba posebno veliko modrosti, da vsakdo lahko izprevidi, kakšne žalostne posledice bo imelo to na Kitajskem. V zadnjih desetih dneh se je izpreme-nil položaj, a ne na korist združenih vlastij. Dejstvo, da se je cesarska stolica premestila v Singan-Fu jo odločno omogočnje, Kitajcem, da se vstavljajo vlastem. Nič ne kaže lega bolj kakor cesarska izjava, po-; stavljajoča bokserje in kristijane na isto stopnjo in podeljujoča zaščito obema, ako bodo storili svojo dolžnost napram cesarju... Pod takimi okoliščinami človek ne more posebno občudovati McKinleyeve diplomatike."
Evropejci na daljnem izhodu oči-vidno ne zaupajo Kitajcem. Šangaj kaže svoje nezaupanje s poročili, da delajo Kitajci priprave za nadaljevanje vojske. Angležki listi tamkaj tudi ne zaupajo Rusiji in zahtevajo, da se Anglija vgnjezdi v Jangce dolini. "Rusi so podjarmili levo obrežje reke Armur," pravi Bangkok Times. "To je izvrstna novica, toda vstvarja močan razlog, da ohranijo Angleži svoje stališče v Jangce dolini." Šangajski list The Celestial Empire razpravlja tako-le:
"Veliki Britaniji in ne Rusiji pripada 90 odstotkov vsega tujezem-skega vpliva na Kitajskem. Rusija ima dolgo mejo ob Kitaju, a to velja le malo. Morje je naše ozemlje in kitajsko obrežje naša meja. Ako pride kedaj do tega, da se uravna to vprašanje z mečem, bodemo mi branili kar imamo, Rusija pa je bode le napadala — jednako razmerje, kakor med onim, ki ima kaj, in onim, ki nims ničesar, ali se bolje, kakor med lastnikom in roparjem. Stric Sam s svojimi najboljšimi nameni je za sedaj nezanesljiv. Dobri nameni so
sedaj še skrbno zakriti, kajti pred sednik vidi svojega tekmenca oprezno pazečega nanj."
Precej slabe volje je izražene na Angleškem, ker vlada Združenih držav ne uvidi, da so angleške in amerikanske koristi jednake. Vsak britansk časnik pa je prepričan, da deluje naša vlada sedaj zoper svojo voljo v ti stvari. Londonski list The Globe pravi:
"Združene države se nahajajo sedaj sredi predsedniških volitev, v katerih je glavna zadača imperialistično vprašanje; tako da se mora McKinley, - ki mimo grede rečeno ni tako močna osebnost, kakor mi navadno mislimo, — paziti, da s svojim postopanjem na vzhodu ne da povoda nasprotni stranki za očitanje, da se je združil z evropskimi vlastmi in še posebno z Anglijo. Ne da se tajiti, da smo mi izgubili veliko priložnost za opravičenje našega stališča kot azijska moč v teh zadevah."
Japonski listi dozdevno mislijo, da je vkljub majhnim razlikam nastalo tajno sporazumljenje med Rusijo in Nemčijo. Izražajo tudi mnenje, da druge vlasti skupaj nimajo dovolj vojnega ladijevja, da bi se mogli vstavljali Angliji in Japonski.
Ne beri tega
ako si zdrav, ako pa bolehaš vsled kake bolezni na prebavnih organih, jetrih ali ledvicah zapomni si, da ni nobenega bolj zanesljivega in prijetnega zdravila za te bolezni, kakor je T''inerjevo Zdravilno Grenko vino.Priporočeno je od zdrav nikov zlasti za neprebavljivost, za-basanost in jednake bolesti pri vseh ljudeh brez ozira na starost in spol ter se je izkazalo povsod kot najuspešnejše. Dobiva se pri lekarnarjih, a zahtevaj Trinerjevo grenko vino. Njegov izdelovatelj Jos. Triner, 347. W. ]8tli. St. Chicago, III., ti z veseljem pošlje cenik. Piši ponj!
Ali je pri koncu z avstrijsko ustavno vlado?
Cesar Franc Jožef je dozdevno že popolnoma vtrujen gledati neprestane boje med narodnostmi, ki tvorijo jedini opravek avstrijskega državnega zbora. Med manevri v Galiciji jo naznanil on neki poljski deputaciji, da bodo prihodnje volitve zadnji poskus države vladati po ustavnem načinu. To pomeni namreč, da bo sedanja ustava odpravljena, ako se državni zbor ne pomiri in ne prične z delom. Wiener Z e i t u n g se izraža tako-le:
"Ze tri leta pogreša budget ustavnega potrdila in nadzorstva, in najimenitnejši vladini predlogi so ostali nerešeni. Vsako potrebna preosnova se zavlačuje, želje ljudstva in vse kar spada k gmotnemu napredku naroda se zapostavlja vprašanju, ti-čočem se le jednega dela države — jezikovnem vprašanju. V drugih deželah vspevajo industrije in obrti; v Avstriji pa od visi sedaj napredek jedino le od podjednosti kakega posameznika.
"Vsak poskus od strani vlade, da se odpravi zapreka je bil brezvspe-šen. Državni poslanci se nočejo držati svojega posla. Razpust državnega zbora je bila tedaj absolutna potreba. Vlada sedaj pričakuje, da bo ljudstvo izvolilo in poslalo na Dunaj take može,katerim je na srcu blagor in razvoj države. Vlada je storila z razpustom državnega zbora, ki noče ničesar ukreniti jedino le kar zahteva ustava. Zelo važno je tedaj za volilce, da si ohranijo v spominu koliko dobrega ali slabega more storiti jeden glas, kajti sedaj jo odvisno jedino le od njih, da se uniči ustavna vlada od parlamenta, ki zabranjuje vsako koristno delo."
čehi in Nemci so že stopili na prizorišče s svojimi platformami, čc tudi se bodo začele volitve še-le v sredi decembra iu bodo trajale cel mesec vsled jako »ainc>UH»ga sistema. Čehi zahtevajo za se isto neodvisnost kakor se je vesele Ogri. Nemci, ki so za dve petini v manjšini se bodo protivili češki vladi do zadnjega. Poleg tega, da se ohrani nemščina kot vlalni jezik, zahtevajo še prikrajšanje pravic feudal-nih velikašev in duhovščine. Zadnji se bodo gotovo vsled tega postavili v boj z manj srbor.to slovanr-ko stranko kot svojo zaveznico. St. Petersburger Zeitung piše sledeče o položaju:
"Nemci so jako razkosani.Nemški socijalisti stoje še vedno pri mednarodnosti vsled česar so še slabši ko brezkoristni za svojo narodnost, dočim se zavedajo češki socijalisti, da so v prvi vrsti Čehi in potem še le socijalisti, kar so tudi pokazal'i z obdržavanjem vseh svojih shodov v Pragi. Krščanski socijalisti ae pa poteguje jo bolj za svojo nen.iko narodnost, kakor pa za antisemitizem. V Galiciji bodo dobili poljski naci-jonalisti kakor poroča Wiener A11 g e m e i n e Zeitung zopet ve-liko večino. Tirolci s« pa bodo zopet pokazali kot trde Nemce."
Mnogo časopisov se izreka, da je cesar se vedno le jedina ki drži skupaj vse narodnosti in stranke. The Times v Loudonu j« istega mišlenja, a dostavlja, da bi odprava ustavne vlade zelo škodovala nje-govi priljudnosti. Dalje pravi:
"Karkoli naj že bo usoda ustave, ki je sedaj v nevarnosti, trdna elementa v dvojni monarhiji sta še vedno cesar in pa habsburška hiša, podpirana od uradnih slojev in pa od lojalnosti armado. Cesarje preživel že toliko viharjev, da pod vod stvom tako veščega krmarja t ud.
vpeljava autokratične vlade ne bo brez dobrega uspeha. Ivako priljubljen je on pri svojem ljudstvu se je pokazalo zlasti letos o priliki 70letnice njegovega rojstva, in ostra obsodba, katero je izjavil nasproti nadškofu Stadlerju iz Sarajeva vsled njegovega vme-avanja v bosniško politiko je očividen dokaz, da . ne da brzdati od klerikalne strnnke. Dočim je cesarjev vpliv silno velik, ne želi noben prijatelj Avsto-Oger-ske, da bi jele nastajati v nji kake homatije posebno sedaj ko preti nemir na vzhodu Evrope."
Nova knjiga
o življenju in delovanju )>reč. škofa Friderika Baraga, je ravnokar izšla v zalogi M. II. Wiltzius & Co.Mil-wauke, Wis.; angleško pisana knjiga: "Life and Labors of lit. Rev. Frederick Barage, first Bishop of Marquette, Mich." Spisal jo je Rev. Ivri-zostom Verwvst v Los Angeles, California. To je najobširnejši in najnatančnejši življenjepis slavnega indijanskega misijonarja in prvega škofa niarquettskega, rojaka našega preč. g. Friderika Barage. Knjiga obsega 470 stranij, je opremljena z mnogimi lepimi slikami in podaja čitatelju veliko podrobnostij iz življenja toga svetega moža, ki jih ni bilo dozdaj čitati še v nobeni drugi knjigi, zlasti lepa so apostolska pisma Baragina, ki jih je pisal svojim ljubljenem Indijancem; bero se kakor list apostola narodov, sv. Pavla. V dodatku je opisano tudi delovanje nekaterih drugih znamenitejših indijanskih misijonarjev, ki so si pridobili nevenljivih zaslug za razširjenje katoliške vere na našem se-verozapadu, izmed Slovencev: Frančišek Pire, Oto Skola in Lovro Lav-tižar. O knjigi bomo še govorili in prinesli ob priliki važnejše podatke iz nje svojim čitateljem. Za danes jo le naznanjamo in prav toplo priporočamo vsem angleščine zmožnim Slovencem.
Vselej prvo pred vsemi
v zdravilnih uspehih, okusu in prodaji ostaja
Triner-jevo grenko vino,
jedino pristno in nedosežno zdravilno vino, brezpogojno jedini zanesljivi in najokusnejši lek zoper vse bolezni v želodcu, jetrih in ledvicah.
To dokazuje na tisoče oseb, ozdravljenih j o njem, ljudje vseh vrst in obeh spolov, ki so dali. J5* najbolj polivalni'priznat ja.
Večina izmed njih je šele vzela Trinerjevo Amerikansko Zdravilno Grenko Vino ko niso jxma-gala več nobena druga zdravila in ki so že, poskušali a brezuspešno druga tako zvana "grenka vina" o katerih se jim je reklo, da so ravno tako-dobra ako ne boljša, a jim niso prav nič pomagala in jim v mnogih slučajih še shujšala bolezen.
Toda Trinerjevo grenko vino ni še samo izpolnilo ainj>ak dostikrat, veliko prekosilo vsa pričakovanja in vspehi so bili vselej in povsod naj-prijetnejii, res dostikrat tudi kar čudoviti.
Severova Srčna Tonika je napravljena po predpisu nekega zdravnika, ni pomaga izvenredno hitro zoper vse srčne bolezni. Gotovo zdravilo zoper povečanje srca, slabosti v bitju in onemoglosti. Cena ti.00
Hitra in gotova pomoč zoper gla voboi, nervoznost, duševno onemo glost, brezspalnost, potrtost po hudih naporih in mrzlici so gotovo Se-verovi Praški zoper Glavobol in Ne« uralgijo.
Listnica* uredništva.
Devetletnemu naročniku E. S. v R. Pa. — Da l»o testament pred sodnijo veljaven, ga spišite in podpišite, potem dobite dve priči, ki naj ga tudi podpišeta in pismeno izjavite, da ste priči testamenta in ste ga podpisali vpričo vas. V oporoki imenujte nekoga za izvrševalca ali eksekutorja vn*e poslednje volje; če ga sami ne imenujete, ga bode imenovala sodnija po vaši smrti. Eksekutorja lahko imenujete svojo ženo, ali brata, sini ali kogarkoli <1 rugega. Ta e k s e k u t o r ima po postavi pravico tir jati za svoje delo 6% od zapuščine, torej če znaša zapuščina 11000.00, gre njemu $60.00. V zagotovilo natančne izvršitve testamenta mora eksekutor dati poro štvoali bond, kakor ga zahteva sod-nija. Sodnija sama ali court pa nikdar ne prevzame izvršitve testament«, ampak čuje le nad tem, da «e razdeli zapuščina po želji pokoj-uikovi.
Severov Želodečni Grenčec okrepi in oživi ves t dlesni sest iv, pomnoži jakost živcev in delovanje uma ter uredi prebavljanje. Cena 50c.fl.00.
Beri le samo sledeča priznalna pisma:
('. g. J. F. Jedliczka, župnik cerkve sv. Trojice v Yonkers, N. Y., piše:
"Velikokrat sem že bral in tudi čul od izvrstnih učinkih Triner-jeva zdravilnega grenkega vina in slednjič tudi poslal ponj, hoteč se sam seznaniti vrlinami. Prepričal sem se kmalu, da dobro ime, katerega so je veselilo to vino ni bilo nikakor pretirano in da je isto zelo močno in nedosežno zdravilo za žfelodec. Vsled tega sem jo priporočil jednemu svojih prijateljev-duhovnikov, ki je trpel vsled neprebavljivosti in vspeh je bil kar iznenaden, hiter in trajen. Tudi v vseh drugih slučajih ko sem je priporočil se je pokazalo to vino kot izvrsten lek in povsodi je je ljudstvo hvalilo. Njegov okus je izvrsten in vsled tega je zdravljenje z njim jako prijetno na čemur tudi veliko odvisi v slučaju želodečnih boleznij. Tak lek zasluži občnega priznanja in priporočila."
Dr. J. H. Kožar, v Cleveland-u, Ohio, je izdal sledeče priznanje: "Potrjujem, da sem analizoval Trinerjevo zdravilno grenko vino in je našel kot jako izvrsten lek v vseh želodečnih in jetrnih boleznih ter je najtopleje priporočam kot najboljše družinsko zdravilo."
Sestre reda Notre Dame, ki
imajo svoj samostan na Cor. Noble tfc Bradley Sts., Chicago, 111., so pisale izdelovalcu Trinerjevegagrenkega vina:
"Rabile smo vase grenko vino, katero najtopleje priporočamo vsem slabotnim in bledim ženam kot neprimerljivo zdravilo, za okrepčanje živcev, krvi in celega sestava. Priznavamo, da je to zdravilno grenko vino pravi blagoslov za vse, ki trpe vsled želodečnih in jetrnih boleznij."
Ta neprekosljivi lek je jedino pristen od njegovega prvega izdelovalca
Jos. Triner,
437 W. 18th. St., Chicago, IU.
Trdi, spabnjeni ali preveč zdelani musklji kmalu zadobe moč in vpo-gijivost, kadar jih drgneš s Seve-rovim Oljem sv. Gotharda. Izvrstno sredstvo zoper otekline, spahnenje, revmatične in druge bolezni. Jedna vporaba zadostuje včasih. Cena 50c.
Slabim posledicam preblajenja se hitro od pomore s Severovimi Tablicami isoper i* reii I a j e n j e. O zd ra v i le te bodo v jednern dnevu. Imej jih doma iu rabi jih v času. Cena 25 c.
Sledeči prodajalci je j>rodajajo v Joliet-u, 111.:
A. Oolobitsh, 790-905 N. Chicago St. John it S. Kukar, 920 N. Chicago.St. Stukel & Grabek, 209 Indiana St. A. Nernanich, 915 N. Scott St. Martin Fir, 1103 N. Scott St. Michael Krai, 1210 X. Scott St. John lirahek. 1012 N. Broadway St. A. Horvath, 200 Jackson St. Jos. /.elnikar, 915 N. Broadwav 3t.
Varujte se pred ničvrednimi in škodljivimi, brezskrbno pripravljenimi ponaredbami, katere bi vam tu ali tam s silo ponujali mesto pristnega Trinerjevega grenkega vina, kajti pri onem imajo več dobička.
Hotel je videti Kristusa
Department za železne postelje.
I*o vsi dežeJi jp sedaj velika zahteva za postelje to vrste in naša tovarna v Kankakee, 111. jih izdela po 500 na dan. Vsi zunaj mesta Stanujoči rojak i'želeti take postelje naj nam pišejo in mi jim pošljemo katalog brezplačno.
Department za peci
amo Peninsular kuhinjske še na svetu. Imamo jih raz-
Razprodaja čevljev.
Še redno nadaljujemo prodajo čevljev vrodnih $2.50, $3.00, $3.50 in $4.00 z&
79c, 98c, $1.25 in $1.50.
To so najfinejši čevlji iz najboljšega usnja, le da so špičasti in nekoliko iz mode. Zato smo jih kupili tako ceno ter jih prodajamo \>o na vodenih cenah.
Moški teški delani! čevlji iz naj trpežne jšega usnja po...................7»c, »8e, $1.25, in 11.50.
Poleg teh imamo v zalogi še veliko vsakovrstnih čevljev najnovejše mode za moške, ženske iu (lečo.
faPl'/.berite si pri nas svoj prihodnji par čevljev!
Predno si kupiš svojo ,
prihodnjo ku- wflljr^jSSa^^--'' hinjsko peč, ^-r" ■ oglej si naše, ki se glede kakovosti ne dajo primerjati z drugimi in so kakor nalašč umerjene za tvoj dom.
Cena predstoječi krasni peči je samo
Ta fina /. medenino obrobljena železna postelja vseh barv.....................
Naša velika zaloga vsakovrstnih hajnovejše izdelanih zimskih pečij za gorkoto je neprokosljiva. Pri nas- si lahko po svoji lastni volji izberete peč. Peči so vporabne za trd in mehek premog. — Cene so različne a primerne od
Ta ■/. medenino obrobljena železna postelja v raznih barvali..........
Spisat Fr. Valoulek. Poslovenil Fr. štintjl.
V	mali hišici na koncu mesta je živel star človek. Bil je vdovec in ni imel otrok. Ni bil bogat, a imel je vendar toliko, da je mogel mirno Živeti.
V	mladosti se je naučil čevljarskega rokodelstva, bil je pomočnik in pozneje tudi mojster. Godilo se mu je dobro, kupil si je hišico z majhnim vrtom in oženil se je. Ali otrok ni imel in žena mu je bila umrla.
Delal je nekoliko s pomočniki in liudje so radi hodili po obuvalo, ki je je bil gospod mojster napravil. Ko mu je žena umrla, odpustil je pomočnike in delal je samo za kratek čas. Ni bilo mu tega treba, toda gospod mojster ni rad pohajkoval. Zato je tudi obdeloval svoj vrtec, da je bilo kaj. Bilo je v njem vse polno rož in sadja. Bogastva ni ko-. pičil.
,,Čemu bi mi bilo, rekel je večkrat. Sam sem in dedičev nimam. Do smrti mi zadostuje to, kar imam in kar zaslužim — in po smrti? — Majhen kotiček na pokopališču se najde tudi za me!"
In bil je zadovoljen. — Ni imel prijateljev niti sovražnikov in zavoljo tega ne jeze ne sitnostij. Ni se mešal v tuje zadeve in ljudje so ga pustili pri miru. Sam je živel v svoji hišici in v svojem vrtcu. Njegova hišica je bila vedno zaprta, pa ne zavolj tega, ker se je bal tatov, ampak ker je ljubil mir.
Lj ud jo so skoraj pozabili na njega. Le dvakrat so se ga spomnili, če so ! naglo potrebovali novo obuvalo ali j pa je bilo treba kaj starega popra- : viti,
Tako je živel gospod mojster dolga leta. Lasje so se mu pobelili, hrbet naklonil in bledi obraz je bil poln gub. Bil je prepričan, da je •toril v življenju vse, kar mu je Bog naložil in je mirno pričakoval
smrti.
Vsako leto je romal na razna sveta mesta, da, enkrat je šel celo v sveto deželo. Ko je bil na svetem 3 grobu v Jeruzalemu pomolil, v reki i Jordanu se izkopal in nekaj prsti iz
1	svete dežele prinesel za svoj grob
>	menil je da je storil dovolj.
,,Danes ali jutri — vse eno! Ne
-	bodem se branil, kadar me Bog po-^ kliče!" rekel je in se pobožno pri-
2	pravljal na smrt.
s Ali Bog ve,—kaj mu je naenkrat i prišlo na misel.
' i Sedel je enkrat v svoji hišici sam za-sein čital počasi ,,Življenje svet-
>	laikov." Čital je dolgo nad knjigo i pripognjen. Toda naglo obstane,
•	vzdigne glavo, odloži očali in gleda! i resnobno pred se.
-	• ,,Videl sem marsikaj! Milijonov i ljudij ni videlo kar sem videl ja/, in . bil sem, kjer drugi niso bili, ali kaj , mi pomaga vse to? Kristusa nisem i videl!"
Globoko vzdihne, s težko roko pogladi si obraz in hoče misliti na
•	kaj drugega. Ali ne more! Zmi-rom in zmirom vrača se mu v dušo
i otožna misel: Nisem videl Kri-'|stusa!
i ,, Videli so ga drugi, a jaz ne!" vzdihoval je nad veliko knjigo.
Ta misel se mu je zdela pregrešna, a ni so je mogel iznebiti. Zastonj se je vojskoval zoper njo, zastonj je molil.
,, Videli so Kristusa drugI, zakaj bi ga jaz ne mogel videti?"
In potom sije mislil: ,,Celo svoje življenje sem pošteno služil Bogu, i vse svete kraje daleč sem obiskal, j na božjem grobu v Jeruzalemu sem klečal in na kolenih sem se plazil i na goro Ivalvarijo! vse svoje grobe sem objokal in nisem si liičosar I svest: ali Kristusa nisem videl. Moj j Odrešenik, ali morebiti nisem vreden?
Glava gospoda mojstra se je na-g lila globlje, gube na čelu so posule večje, očesa so bila vedno ka- i kor v solzah in srce je bilo otožno.
Vsak dan je molil celo sveto mašo plačal za ,,odvrnitev pregrešnih mi-slij" — toda vse vkup nič ni pomagalo.
,,Nisem videl Kristusa," je vzdihoval po dne in stokal po noči. In samo eno hrepenenje je imel eno željo*-- videti Kristusa! Oh! Ko bi se mu pokazal sam Kristus, ako bi obiskal njegovo priprosto stanovanje in jedel pri njegovi mizi: potem bi se z veseljem položil v grob! Kakšno veselje in kakšna slava! Ljudje bi za njim s spoštovanjem gledali in bojazljivo si šepetali: ,,Glejte, ta je videl Kristusa!"
Gospo'1, mojster za nič drugega ! ni prosil, samo za to edino milost— videti Kristusa. V svoji sobici je cele noči klečal na kolenih in se jokal in klical:
,,Moj Bog—Ivriste! Vem, da nisem vreden, ali videli so Te drugi, slabši nego jaz, in Ti si celo jedel ž njimi: usmili se me in daj mi to mi-1 lost, da Te vidim z le temi umrjo-oimi očmi!"
Minila je spomlad minilo je leto. in jesen in približala se je zima. In stari gospod mojster je bil nesrečen.
,,0 Ivriste pridi in pokaži se mi!" je klical in se jokal.
In Bog se ga je usmilil.
,,Bodeš me videl — in sicer na j sveti večer po noči!" slišal je gospod mojster neznani glas, ko je bil poprej celo noč molil. —Neizmerno veselje je napolnilo njegovo dušo in popolnoma je omladel.
,,Kristusa bodem videl!" radoval se je in veselil. Ali takoj se je vstra-šil: •
,,Kako naj ga sprejmem v svoji priprosti sobici in kako naj ga pogostim?"
Ta skrb ga je vznemirjala. A
kmalu se je potolažil.---Do
božiča ni bilo več dolgo. Bilo je treba torej hiteti. V mali hišicj na koncu mesta je nastalo gibanje in speli. Gospod mojster je letal brez prestanka, smejal se je kakor otrok
in vse je obrnil naroi
,,Menda se mu je ... -salo!" mislili so ljudje in sklepali roke. A gospod mojster ni maral za nje. Letal je po mestu, klical delavce, ukazoval, spodbujal na delo in ni mu bilo žal niti denarja niti truda.
,,Kristusa bom videl! Videl bodem Kristusa!" veselil se je in štel dni in ure svetega večera.
In sveti večer je prišel. Težka | megla je ležala od zjutraj nad mestom. Popoludne je bil mrzel veter ^ in megla se je spremenila v mrzel
i dež. Povsod je bilo žalostno in hla-! 1
j dno. Ljudje so hiteli domu in se stiskali k peči.
Gospod mojster pa je bil vesel. Njegova sobica je bila popolnoma izpremenjena. Na podu, belem kot sneg, so ležale mehke preproge, na zidu so visele dragocene podobe in v oknih je bilo polno cvetja in rožic. Na čelu sobice je stal zvišen prestol z baldahinom, pokrit s svilo okinčan z zlatom. In pred stolom so stale na mizi, ki je bila pokrita z namiznim kakor sneg belim prtom, steklenice dragega vina in krožniki —polni nenavadnih jedij. In peč je grela in topel vzduh je bil napolnjen s prijetnim duhom. Na nizkem stolu poleg prestola je sedel gospod mojster v novi obleki, molil je in trepetal v radostnem nemiru.
,,Videl bodem Kristusa! Videl bodem Kristusa!" šepetal je sladko vsak hip.
Prišel je večer — sveta noč! Gospod mojster je prižgal sveče na mizi, pogledal še enkrat celo sobo in bil zadovoljen. Zunaj je bilo žalostno. Dež s snegom je še zmirom padal. Težke kaplje so tu pa tam udarjale na okna in v dimniku je žvižgal veter.
,,Danes jezunaj slabo prav slabo!" spregovoril je gospod mojster ne-skrbno in vsedel se je poleg prestola; kaj mu je bilo mar kako je zunaj?
,,Kedaj me blizu obišče --- moj Bog in Gospod!" nepotrpežljivo in
gleda željno proti durim. — In glej — zunanje duri zaškripljejo in na veži se oglase koraki, tihi in plašni koraki.
Gospod mojster zatrepete in upre oči, polne hrepenenja, na duri. Te se odprejo in v sobico vstopi majhna, žalostna in umazana oseba. Bil je to fant kakih deset let star. Na nogah je imel raztrgane čevlje, kateri so bili polni snega in blata. Život se je tresel od mraza in obraz je bil bled. Imel je revež sicer staro suknjico, a ta ga ni dovolj varovala pred mrazom.
,,Ivaj hočeš tu?" zarezal je gospod mojster ko se je bil od osup-netija zavedel.
,,Lačen sem in zebe me!" rekel je jokajoč fant in pogledal neizmerno žalosno gospoda moj sta.
,,Danes ni tu nič zate! Drugo- j krat pridi! Pojdi hitro, odkoder si! prišel!"
,,Usmilite se me za božjo voljo!"
,,Le pojdi, pojdi, pojdi!" jezil se je gospod mojster. ,,Ravno zdaj čakam redkega gosta......
,,0 gospod, usmili se me!" jokal je deček. ,,Glejte---kakšno izobilje! Kapljica vina me ogreje in z malo jedrni bodem nasičen!"
,,Ničesar ne dobiš! Samega Kristusa pričakujem danes......"
,, Kristusa samega?" čudi se deček trepeče od mraza. ,,Ah, potem me ne zapodite brez pomoči od sebe Glejte. Kristus je vendar sam rekel:
,,Kar ste storili kateremu mojih najmlajših bratov, ste meni storili! Oh, gospod usmilite se me zavolj Kristusa!"
,, Poberi se!" razsrdil se je gospod mojster v resnici, ,,sicer......"
Toda ni končal. Jedva je bil vstal s stola, skočil je deček hitro k mizi in predno se je gospod mojster nadejal, je že sedel v svoji raztrgani in umazani obleki na prestolu. Mojster je hitro stegnil roke hoteč ga potegniti s prestola.
Ali ni potegnil. Stegnjeni roki sta bili kakor naenkrat otrpneli in
telo okamnelo. nenavadna svetlob se je hipoma razlila po sobici in n) prestolu je stal Kristus---v vsi svoj sijajnosti. Snežnobela obleka je og- = rinjala visoko postavo in blišče! obraz je gledal otožno in strogo ok |0|i enem—gospoda mojstra. " 01'
,,Moj Bog in gospod!" vzdihi* starček in pade na kolena.Od strah« so mu trepetali vsi udje.	P1'
In Kristus je spregovoril. Njego* do glas je donel močno kakor glas od- in daljenega groma:	ua
,,Hotel si nie mojster videti torej poglej me!"
A mojster ni povzdignil glave i» Kristusa ni pogledal.
In Kristusov glas je donel zopet. ^ a zelo milo in ginljivo: ,,0 nespa-ineten človek! Domneval si se, d« Al me počastiš z jedrni in pijačo, s svil" in zlatom! Ali ne vladam svetu? Ali si nisem izvolil za svoje p rt o stanovanje rajši revne jaslice kakor <'e-|Q sarski prestol? V revščini sem sel porodil, v revščini sem umrl in re|-čino sem ljub'1. Nočem tvojega bo-, lji bastva, ne potrebujem tvojih jedij'- su tvojo ljubezen sem zahteval!"	iz'
,,Gospod jaz sem te zmiraj ljfll | bil!" osmelil se je omeniti mojster. 1 ,,In vendar si me v najslabšem vremenu v revnem dečku hotel za-,i ^ poditi iz tvoje hiše!"	4 L
,,0 Kriste, jaz nisem vedel.....|
,,Toda mogel si vedeti....."
,,Vse gospod tebi dam....."
,,Ne tirjam tega od tebe! Daj m* i [ bisere, ali bisere solz, katere si po-: j sušil s svojo ljubeznijo;daj mi zlato, j» ali zlatorodnega nasmeha, katerega j«, si na ustnicah nesrečnega povzročil! is daj mi jed, ali jed, s katero se lačen }« nasičuje! O kristjani!" rekel je Kri- j f stus bridko, ,,verujete v me in ča-jfc stite me s svojimi usti. a v revnih t I. svojih bratih nie še zmirom križate! 18 Ako me hočeš zopet videti,ljubi me }J v svojih bratih!"	.J »
Besede Kristusove so se izgubile ^ kakor ginljiva godba v tihi daljavi
......in prestol je bil zopet zapu- 1
ščen in mirno so sveče trpolele na mizi.
Dolgo je gospod mojster
klečal M
ves potrt pri prestolu. Potem je po-fc vzdignil glavo, položil roki na prsi -in vzdihnil otožno.
,,0 moj Bog! Živel sem zastonj, živel sem zase. Sedaj pa o Kriste, hočem se prizadevati, da bi Te m0»| gel zopet videti!"
; Prodajalna odprta T l""f	F^ A (i" T	do 8. ure zvečer.
Prodajalnica visokih kvalitet in nizkih cen!
Č/itaj ta. oglas slsirlono in opazuj naše oene!
Ste-li Aijedoil izmed njill? Več sto prebrisanih kupovalcev se je poslužilo pretečeni teden lepe prilike ter kupilo pri nas dobrega blaga po nizkih cenah. Ako 8e je nigte vi po. služili tedaj izgubljate denar, za kar se morate grajati sami sebe. —Zdpet vam ponujamo drugo priliko, da se pridružite obilnim muožioam naših odjemalcev v teku tega tedna, ki z veseljem hvalijo naše fino blago in se čudijo nizkim cenam. — Mi ne zagovarjamo "trustov", ter še bomo prizadevali prodajati svoje blago po nizkih cenah, da dajemo delavskim stanovom priliko kupiti si dobrega po nizkih ce-nah. — Naši odjemalci nam poročajo, da je naša prodajalnica najcenejša v mostu in da se vselej lahko zanesejo na naše blago iu cene, pošteno i uljudno postrežbo od strani vseh prodajalniških pomočnikov.
____ MATH- SIMONICH, manager.
Department za moško obleko.
V zalogi imamo najboljše vrste obleko v celem mestu za. fo moške, dečke in otroke, napravil Ijeno po najnovejšem kroju — 4i Duj.te nam priložnost, da vam fj, n pokažemo svojo veliko ralogo | oblek predno kupite drugod! i/lit Fine moške suknje ec nn /»vredne $8.00 pri nas 1» v 1'ffl Moške gornje suknje, najlop-m lepšega kroja, črne, sive, modre M barve bi bile po ceni po $14.00, S a ml jih dainq kakor »in nn
f nikjer drugje za......»IV.UU
/i Moške.vrhno suknje najfinejši še vrste kar s« j lh sploh dobi v 'il mestu imamo mi po vseh conah '3 od #12.50 do Hi2Ž.50.
jgip Izberite si pri nas svojo novo vrhno suknjo!
Šolska obleka za dečke
za razne starosti od <S. do 15. leta si ne morete nikjer tako izbrati kakor ruvno pri nas. Cone
so razne a pri vsem tem nizke
$1.50, $2,	" f; ,
Velika zaloga deških 111 otro-W jvjii, gornjih suknjič vsake vrste
in barv najnovejšega kroja.
Pri nas prodaja peci, ki so najboljši nih vrst po
$14.00 $16 in $22 $24.00 ?
in
$30.00.
Ako potrebujete peč za svoje stanovanje, pridite in oglejte si naše peči predno kupite drugje.
Fina postelja iz čiste medenine lepo okrašena in „ ,wv r vredna $25 a samo.................................$1.).00
Najboljše platnene zastore za okna po............25 c	J
Oljnato platno za po tleh...................20 C yard	O
Dobri karpeti po.....:...........33, 40 in 50 C "	O
Bruseljski karpeti po...................... 75 c "	<)
K ™g.8P°...................81.85 ^
iNajboljsi Marquette rugs.. ....................$1.75 5
Blago za pogrinjanje poda.............H do 24 C yard ^
Zavese iz čipk za okna 3£ yardov dolge in 56 palcev Ši- •
roke vredne naša cena....................$1.15
Vsakovrstne posteljne odeje po 69, 75, 08 c, &1.25-W.50 jj
Fine čaše in podčaše samo po....................y TJ
Železne postelje vseh oblik in barv od......$2.25 naprej
Železni posteljni spring vreden $4.50 pri našle $3.00 «>
Dobri posteljni modroci............od $1.50 do S20.00 ^
Izvrstne zofe...........................od *5 do $25 ]Ž
Z usnjem prevlečeno zofe po..................$16.50
Delavske hlače vredne 75 o $1.00 pri nas le 50 c in 75 3 Moške najboljše in najmočnejše srajce po 25 C in 35 c Moške najboljše spodnje srajce vredne 50 c sedaj le 30 O
Moške najboljše plave hlače preje 50 c sedaj...... 3{> c
Moške gorke zimske kape..............od 19 c do 50 c
Moški najboljši delavni čevlji preje $1.50 sedaj____ <>8 c jj
Deške šolske obleke po.,......................$1.50
Deške kratke hlače po.......................... j"<) 'j
Moške nogovice po................................ «
Rdeči žepni robci po............................. g c J!
Moška spodnja obleka iz čiste volne samo.........e
Preglejte natančno gori navedene ponudle in ako kaj rabite pridite k nam ker cene so nizke. L
/
t
AMERIKANSKI SLOVENEC, OKT. 26, 1900.
Slovenske knjige.
—-
Ker imam sedaj zopet polno zalogo
molitvenih in povestnih knjig'
raznih založnikov se priporočam cenjenim rojakom za daljno naročilo.
JSf™ Cenile pošljem poštnine prosto.
Denar naj se blagovoli poslati z naročili. V zalogi imam tudi razne
spominske dopisnice,
katere prodajam 3 za 10 ali 12 za 35 c.
math. p0g0relc,
5102 Butler St., Pittsburg,Pa.
W, Meyer & Sons,
— Trgovci —
importovanih vin in likverjev na debelo.
75 & 77 Chicago Ave.,
CHICAGO, ILL.
Telet. 325.
w. c. Holzhauer,
LEKARNAR. 109 North Chicago Street,
JOLIET; ILLINOIS.
Prodaja razna zdravila in kemikalije. Posebno pazimo na zapiske. Imamo najboljše pasove in garantiramo za njih rabo. Cene so najnižje. Oglasite se pri nas.
STUKEL
AND GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
M. P. SCHUSTER
e O O O O O O O •
Prodaja lote in hiše na zapadni strani mesta na mesečna plačila.
POSOJTJJE DENAR.
zavarovalnina.
Številka sobe SSO,
YOUNG BUILDING,
J.OLIET, ILL.
CHARLES F.BL00D,
JUSTICE OFFICE & NOTARY PUBLIC,
številka sob 216-218,
v drugem nadstropji
barber building-, JOLIET, ILL.
E. HAYWOOD
Hlov in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
Joliet, 111.
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu. OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL,
CRADNB URE i
Od 12 do 4 po poled lie.	Od 6 d* 9 «T«4et
Številka telefona 842.
Rojaki! širite "Amer. Slov." nied znanci in prijatelji.
JOHNGRAHEK
točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko ' vino, dobro žganju iu tržim nujboljfie smodke.
1012 North Broadway, JOLIET, ILL.
t. g. McCarthy & co.
- - pogrebnik - -
PUEBLO, C0L0.
•Phone 169A.	McCarthy block
Residence 'Pliotio 322
H. Boelime,
arhitekt,	Joliet, Ills.
Pisarna v nadstropju Will county National banke.
Frank Legan. —: GOSTILNA •—
preskrbljena z najboljšimi pijačami. BtON. Blnff Str.,
JOLIET, ILL.
M. W. KELLY, M. D.
doktor zdravijstva,
st. 619 Cass ulice, JOLIET, ILL.
URADNE URE:
Od 8 do 10 zjutraj, od 1 do 3 popoludne, od 7 do 9 zvečer.
TELEFONA ŠTEVILKA 2008.
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAR.
Pri meni' se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
JOLIET
102 WasHington St
Štefan Bebrovid
(Svratište gradu Severinn) 618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domafa vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
JTolui Wei^el, lastnik
■•THE CHICAGO HOUSE" se priporoča v obisk svoje gostilne, v kateri je dobiti vsakovrstnih pijač in tudi smodk. Viak dan se dobi prigrizek.
Istotako so na razpolago dobra prenočišč« na
112 Bluff Str.......Joliet, III.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostamik $260,000.00.
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAS LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavijo hiš in poslopij, mehki
Najuspešnejše zdravilo
—: zoper :—
poletne bolezni
—je—
Stillmanova zmes zoper kolero in diarrhoea.
Ista je napravljena iz najuplivnejiih tekočin in zdravil.
Rabi jo lahko vsakdo, otroci seveda v nekoliko manjši meri. Vliti je treba nekaj tega zdravila v kozarec, drugo pa napolniti z vodo in zavžiti.
Stillmanova Lekarna
Cor. Chicago & Clinton Sts., Joliet, 111,
in trdi les, late, cedertie stebre, deske in šlnglne vsake vrste.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROGBRIJSKIM BLAGOM,
« PREMOGOM IN »
920 No.Chicago St., Joliet iu
Telefona številka 348.	JU"Cl> "'•
Posojujem denar
po najnižji tržni ceni s pravico plačevanja na obroke.
Preiskujem "Abstracts of Title" za vsa zemljišča in lote v Will County.
John O'Connor,
105 South Ottawa St.
JOLIET --	ILLS.
John L. Spreitzer
501 N. Broadway St.,Cor. Broadway & Division Str.,
— zadaj aa nemško katoliško cerkvijo. —
JOLIET,---ILLINOIS.
Rojakom naznanjam, da sem s 1. julijem odpri svojo
• - lepo urejeno gostilno, - •
preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočani v najobilnejši poset.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1108 North Scott St.
Telefon 2272. joliet, ill.
Stenski papir, barva, olje, lak, čopiči i. dr.
se dobe ceneje kakor kje drugje pri
STANTON &0ETTER
405 N. Chicago St. Joliet, III.
Tel. št. 1028.
Kratkočasnico.
Eden p r o t i tre m.
Sosed:,, Kako j e z vašim očetom ?" —Sin: ,,Slabo; zdaj ga zdravijo celo trije zdravniki." — Sosed: ,,To je pa že preveč kruto. Eden proti trem kitko naj se reši?"
S k r a j n o.
,,Gospod, kedaj pa menite plačati?" — Dolžnik molči. — ,,Kaj, zdaj mi ostanete še odgovor dolžni!"
Navihane c.
Stotnik vojaku: ,, Poglej te, koliko kazni imate že tu na listu napisanih, vsa stran je že polna. Kes ne vein, kaj bi storil?" — Vojak, ,,Obrnite gospod hauptman.
NORTH STAR SALOON,
♦oo*
MIHAEL KIUL, return, ♦oo*
Prodajalec vina, žganja, smodk.
1210 North Scott St. JOLIET -- ILLINOIS.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Pred no kupIJ LfMBRK, oglasi se pri nas in oglej si naSo zalogo I Mi ve boino zadovoljili i'u ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & GO.
Zapomni ei to, ia jih mi izdelju-jemo sami in da s j najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
CO	o	4š si d ar	
o	m	1U O	H M
OS		^	-H
SQ	— s	Eo	O "S
	s	uS	C
			tn
ZE	^ l-J		-3 ca
h- <		VI O	0
OL	> O	(3 ja	'D %
tU	^	1	
aa	Q	a	O
	N M	E	o O -T
American Ice Co.
TRGOVCI
s premogom, ledom, drvami, ogljem itd.
Office: na voglu Chicago la Columbia Street«. Office Telephone Ko. 07.
Residence Telephone No. 139. Mehki premog	3.25
,,	3.50
Trdi premog	6'7 5
Kako je prišelprvikrčmar v nebesa. Pravijo, da ima vsak človek do nebes nekako pravico, katero nam je pridobil Kristus, ako le ne živi prehudobno na tem svetu. Tako si je mislil tudi oni krčniar, ki je izmed krčntarjev prvi potrkal na nebeška vrata. Kako mu je bilo ime, to sem že davno pozabil, zakaj od onega časa je minulo mnogo,mnogo let. — Prvi gostilničar torej, ko je umrl, pride pred nebeška vrata, potrka, in sv. Peter pride k vratom, a predno odpre vpraša: ,,Kdo je?" — ,,Jaz sem, krčmar iz Srednje vasi." Sv. Peter gre gledat v zapisnik zemeljskih prebivalcev prebira in prebira ter gre naposled zopet k vratom in pravi: ,, T i bi sam za svojo osebo že še mogel v nebesa, a zaradi drugih —? Mnogo imaš namreč tujih grehov. Koliko se jih je pri tebi upijanilo, ki so potem naredili velike narednosti in so celo dokaj grešili; ti tedaj ne moreš v nebesa." — ,,V pekel pa tudi ne grem!" reče krčmar ter premišljuje,kako in kaj; naposled si nekaj izmisli: ,,To ne bi bilo slabo, prostor je zelo pripra ven!" reče sam v sobi. Kakor si izmisli, tako tudi stori. Pred nebeškimi vrati napravi — gostilnico; Naroči si najboljše pijače: ljuto-merčana, bizeljeana, sremčana in tudi nekaj vipavč&na; sploh najboljša vina, ki jih rodi slovenska zemlja, zakaj mimogrede bodi povedano, da je bil krčniar Slovenec. Vsakdo,kdorkoli je prišel v nebesa, kateregakoli naroda, vsakdo se je oglasil pri njem. Vsak potnik, pri-šedši iz tega na oni svet, hotel se je okrepčati s pošteno božjo kapljico, predno se je pred ranil potrkati na nebeška vrata. Mnogim se je primerilo, da jim je trtin sok smrtno ble-dost izpremenil v živo rdečico. A pri tej priliki se jim je tudi razvozlal jezik; tako je prišel vsak precej mnogobeseden pred nebeška vrata. Peter se je pa čudil, odkod toliko poguma zemeljskim potnikom. A to še ni bilo vse! ,,Pri zadnjem požirku" — to ime so namreč nadeli oni gostilni — bilo je vedno bolj živo. Počasi so se nabrali tudi godci, kakor so na svetu umirali drug za drugim. Tu je bilo zdaj plesanja — za počitek od prejšnega truda. A to so kmalu zvedeli tudi nebeški prebivalci. Pogostoma so si izprosili dovolitve, da so šli iz nebes po opravkih. Toda kdor je prišel pred vrata, vsakdo se je oglasil j,Pri zadnjem požirku." Ker se pa niso samo ti, ki so prišli mimo, predolgo mudili pri krčmarji, nego so še drugi uhajali iz nebes in se potem prepozno vračali domov, bil je vedno nered v nebeški hiši. Zunaj in v krčmi se je vedtio godlo in pelo. Peter Be gre naposled pritožit k Bogu Očetu. Bog pa mu reče: ,,Vzemi še krčmarja v nebesa in vsega bode konec." — Tako je prišel prvi krčmar v nebesa.
K a k o r n a 1 a š č .
Nekje na Hrvaškem pošlje krojač k pekarju sušit svinjsko pleče. Pek odreže velik kos z njega. Ko krojač to vidi, reče pekarju, naj mu povrne škodo sicer ga pojde tožit.
Pekar pa steče prej k sodniku in mu da lepo veliko potvico v dar. Krojač pride tožit, in sodnik zasliši oba. Pekar pravi, da so muhe pojedle toliko mesa. Sodnik torej reče krojaču: ,,Ako so muhe storile to, znosite se na muhah; pobijajte jih, kjerkoli dobite katero!"
Slučajno ugleda krojač zdaj muho na sodnikovem obrazu. Brez pomisleka lopne s pestjo po sodnikovem nosu, da se mu takoj kri pocedi, in reče: ,,Kakor nalašč jedna je že tu-kaj!"
znašajo 2300 gld.; torej dobim še 300 gld.!"
Ivlijent: ,,Ljubi Bog! Potemtakem sem šc na izgubi!"
O
Odvetnik: ,, Denar je se ve izgubljen, pa pravda je dobljena!"
G o 1 š a s t i hudodelec.
Krvnik je obešal golšastega hudodelca. Ker ga pa vrv ni prijela dobro, hudodelec ni ob visel na ve-šalih, nego se je izmuznil. ,,Kaj takega se mi pa še ni zgodilo!" vzklikne prestrašeni krvnik. ,— ,,Meni tudi ne!" odgovori hudodelec.
Čarovnikova o s v e t a.
Madjar si je šel ogledat razstavo v Chicagu (1. 1893.) Zvečer vidi v krčmi čarodejca, ki razkazuje svoje umetnosti. Po predstavi pravi.Madjar, da znajo njegovi rojaki doma veliko težje in lepše reči, nego so bile te. lvo Amerikanec to zasliši, pomeni se naglo na tihem z natakarjem, stopi potem k Madjaru in reče, ,,Rekli ste (la znajo čarodejci v vaši domovini lepše in težje reči, nego sem jih razkazoval jaz. Mogoče! A jaz znam še druge čezna-ravne reči,kakeršnih prej nisem pokazal. Tako ti. pr. vam dam sedaj zaušnico, ki je ne bosto občutili vi, ampak oni natakar pri mizi!" —-,,No, to bi pa vender rad videl!" reče Madjar.Nato mu pritisne Amerikanec tako zaušnico, da kar zazveni po dvorani. Takoj poskoči natakar, prime se za lice, zastoče in se zvija v silnih bolečinah. Vesel pa reče Madjar: ,,Saj sem rekel, da nič ne znate! Jaz sem jo tudi občutil!"
V ljudskem vrtu.
Gospod: ,, Oprosti to gospa, gotovo čakate, soproga?" — Gospa: ,,Da, gospod, že deset let, pa le noče priti od nikoder."
Ni p r a z n o v e r e n.
,,Nisem praznoveren, gospoda moja, ali kot trinajsti pa ne sedem rad za mizo če je jedi'— le za dva-nast oseb,"
O č č in sin.
Oče: ,,Kaj pa hočeš zdaj početi?" — Sin: ,,0, v Ameriko pojdem."— Oče: ,.No in dalje?" — Sin: ,,Kaj, ali to še ni dosti daleč?"
Pri b i v c n.
Tujce brivskemu vajencu: ,,Preklicano! že v drugo ste me vivzali. Če ne znate bolje, vam kmalu izostanejo vaši naročniki!"-—-Vaje i ec: ,0 ne, naročnikov šenesmem bi iti —nego le tujce."
Slabo ume l
Sodnik: ,,Odločite se, kaj v t. nt je? ljubše: ali dva dni zapora ali deset gld.?"—Toženec: ,,Bi pa že poprosil za deset gld."
FrankPapeš
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer te dobe .vedno eveže pijače in dobre smodk«. Ob sobotah je "fre« lunch" In godba. Točim domača vina iz pristnaga grozdja po najnižji
ceni.
TtkSt Bo.au Calumet, Mich.
Dobljena pravda.
Odvetnik: ,,Dobro, da vas najdem! Oj, vi srečni človek, objemite me!"
Klijent:,,Zakaj, gospod doktor?'
Odvetnik: ,,Le moji bistroumno sti se zahvalite, da ste dobili pravdo vsaj v zadnji instaciji!"
Klijent: ,,No, torej vender po dolgih osmih letih!"
Odvetnik: „No, bolje pozno nego nikoli!"
Klijent: ,,Koliko pa dobim?"
Odvetnik: ,,Sodišče vam je priznalo 2000 goldinarjev'; moji stroški
B r c z p I a č n o.
A: ,,Z:t Boga. kakšen si po lici! Kdo. te je tako raztnesaril?"
B: ,.Kj, z nmocelnikom sva se stepla."
A: „Pti si ga vender zatol.il?" B: ,,Zakaj neki? Saj mi je rane brezplačno zašil!"
Zoprne ž.
,,Kakšen človek pa je novi predstojnik?"
„Oj, kadar se ta hoče smejati, tedaj gre na podstrešje, da ga ja nihče ne vidi."

"imnli Gostilna Naproflai
i«
j Radi odhoda v staro domovino po primerno nizki ceni. Prostor je v dobro obiskovan; ima dve veliki sobi '"poolroom. Kdor jo želi kupiti . u'ij si jo blagovoljno pride ogledat.
John Kii6i6
" 9002 Strand St., S. Chicago, 111.
i-
» Ako
se hočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR-JU,
7th Str., No. 119
CALUMET, MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče, igralno mizo, dobe se dobre : ^»odke, fino žganje, sveže pivo in krstno vino.
PrenoČiSte in hrana je vnem novodoitim
na ratpolago. -----
1 POPOTNIM JAŽIPOT.
1 J0LIETSKE ŽELEZNICE.
SANTA KE It. R. K.
oiih na vzhod.
< ...	Iz Jolieta	v Chicago
liTf.'oago Express...... 8.18 pr. p.	» 30 pr. p.
Vbtcago Express...... 7.25 „	8.42 „
ffJsMcago Kxpresi...... 7.:«> „	».2» „
j BJChicago Rxpress......11.15 .,	12.» pop
I RfW Kxums...... S.35 po p.	o.Oi ,,
, T Atlantic Express....... 7.W „	8.00 „
ghb ma xapad.
' (V	I* Chicago	v Joliet
k*Sn & Texas Express. 7.« pr. p.	8.40 pr. p.
I reoria, Pelflii, Galos-
W^K b Monmouth Ex.. 1.00 po p.	2.27 po p.
j f'Joliet Express......... 5.1* „	6.30 „
I KUlifornla Express...... 10.00 „	11.00 „
•Kansas City Pint Mail. 2.43 or. p.	8.88 pr. p. | nedeljah ne vozijo v'aki ft. 14, 16, 10, 7,
H. C. KKOWLTON, Ticket Agent. TI1E CHICAGO .t ALTON. Na sever ali na vzhod, p,,	Iz.lollela	v Chicago
V1:1'.xpress____5.4« predpoldne 7.15 predpoldne
'ftfWa. Special.. .«.41 .,	g.«0
; ?,'■ 4 Colo. L'd.7..1A ,,	8.45
! S-Woii* Cbi...».t» ,.	10.30
| ffl|atitio Kip..is.l5 ,,	1.36 popoldni
1 K'V'i Lini.......».» popoldne 4.30
' C1« * Chi.....6.3» „	7.45
p'rieState Ex.8.19 „	6.30
Na jug ali na zapad. ,	la Chicago	v Joliet
i i "fie State Ex 9.W predpoldne 10.20 predpoldne
I nI;0? Lira......11.6» „	12.01 popoldne
Efrtflo Kxp....l.»»popoldue 4.8C : fcf'Cs.go&JolleU.H „	6.10
(.' ■ A Urnilngt.4.6« „	C.00
E'Y'tCal.......«.«• ..	7.00
E",1*«Stote Ex.».»« ••
I Sp.......11.S« „	12.40 zjutraj
>,'•. zvezdico zaznamovani vlaki ne vozijo ol j 1 'jah.	\Y. I. BURNETT, Ticket agent.
p'lARUTON.p. I". T. A.
Elgin, joliet and eastern r. r.
»Proti Zapadu.
? Joliet
-a.......8:15. predpoldne; 5:40, popoldne
t, J>infleld-a.....9:00, " 6:30,
' v i ''Olaiitowu-a 9:11, " 6:40, j *«rdro.........9:85, " 7:05,
r'1	Proti vzhodu.
Ilj vurwrp..........7:10 predpoldne; 4:30 popoldne
1], ;;,"nuantown-a 7:Sj	4:47 "
»Si1 nlBlield-a .... 7:31 " 4:53 i	........... 8:05 " 5:20
m	Vzhodni del.
[H^iet-a.........................3:45 predpoldne
'orter........................12:01 popoldne
j	Proti zapodu.
yl Porter........................12:30 predpoldne
•'°liet.......................... 5:10 popoldne
,	Wuukegan irta—Proti severu.
V ';&st ,lollet-a.................. 7:30 predpoldne
" aukegau.................... 4:30 popoldne
,	Proti jugu.
\ ."aukegan-a..................7:80 predpoldne
■'°Uet..........................4:55 popoldne
n i ^nedeljah ne vozi nol>en vlak.
A. K. HANKS, Traffic Manager. ' k- McHANUS. Passenger and Freight Agent.
,,	MICHIGAN CKNTRAL.
l/V'avshod— 142	144 Way Freight.
li iV"eUft____fl:Sttpr. p. 8:10 po p. 7:00 pr. p.
«aUeson-n7:82 " 4:37 " 8:20 "
,Q Lake......8:00 •' 4:49	11:25 "
['". ha zapad— 141	143 Way Freight.
j Lake.....0:50 pr. p. 6:o5pop. lž:3o pop.
t?flatteson lo:48 " 6:55 ," 3:35 " °liet.... 11 25 " 7:8o " 5:3o "
W. C. THOMS, Agent,.Joliet. ROGG L ES . G. P. T. A„ Chicai'o
Kadarkoli rabiš
popravil pri vodovodnih, plino-in parnih ceveh, oglasi se pri aN- Tudi imamo na razpolago ■ V(i!ikovrstno železnino, peči, kovaške potrebščine in še mnogo drugih ,tvarij.
Robert Meers
205 Jefferson Street, T,^fon 195. JOLIET, ILL.
IENM C. HONKOMP,
izdelovalec
^vrstnih smodk.
p -
,0daja svoje blago na debei in drobno.
N. Chicago St. Jolitt, 111.
Wilcox brothers.
Na zapadu nejvečja zaloga
K0Č1J, Y0Z0V, KOMATOV, JERMEKJA
in druge konjske oprave. Nizke cene.
v	===:;::====
a voglu Cttss lu Desplaines nlic,
JOLIET, ILL.
AMERIKANSKI SLOVfcMct, UKT. 26. 1900
Zahtevajte in kadite po vseh slovenskih -gostilnah-
izpeljujejo, prodajajo in impojrtujejo
cerkvene okraske, oblačila, kipe, svete posode itd.
Katoliškim društvom priporočajo :
prodajalec vina ocl trte in žganja
Izdeljujem tudi izvrstne "avstrijanske viržinke
Imajo tri prodajalnice: /
CHICAGO - CINCINNATI - NEW YORK
B3P Rojakom priporočam v obisk svoj SALON, ki se nahaja na 200 Jackson Street, kjer se dobe dobre pijače, jedila ill prenočišča.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St
TELEFON: 110 CANAL,
JACOB STOUICH
89 E. Madison St., Chicago, 111
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi s zlatom pretegujem (gold-tilled) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham tei velja samo

Mfo'•MsHBEffjaflpW&ijfyff J Dame, ktere žele uro kupiti se jim y^^g^mii^^Sl^^W T sedaj ponuja lepa priložnost, ta
^I^^Jpl^iaP^ o cena Je 'e za nekai časa.
^2 Na zatevanje pošljem cenike pošt-
19778	2 nine prosto. Dobra postrežba in
jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Fred Grassle.
PEKARIJA. 300 N. Bluff St. - JOLIET.
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah
CHICAGO, Iti.,
89 EAST MADISON STREET
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Naročilom za naše . v steklenicah se točno ustreza.
Kapaciteta /.a di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno
Rženo —in—Sour Mash žsranje v vsi
Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z nažim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov:
JOLIET, ILLS
Vsakovrstna očala in naočniki
od 10 c. naprej se dobe pr*
Geo. F. Brainard - Joliet
114 Jefferson Street.
Western Office Sunny Brook Distillery Co
Madison & Market Streets,
CHICAGO. ILL
Z ostalo mojo trgovino zdru žena je tudi
Ravnokar sem napolnil svojo grocerijsko prodajalno s svežim blagom, katero sem pripravljen prodajati po najnižjih cenah.
V zalogi imam čez
500 zaliiie? mila ali žaife
po naslednji ceni:
Armours soap 10 kosov s$a 23 C. Lenox „ 7 ,, 25 C. Old Country C ,, 25 C. Brog soap 5 ,, 25 C. in še več vrst druzega mila.
Vsakdo se lahko zdaj praznično oblači ko dobi pri meni na izber tako fine obleke.
Posebne vrednosti obleke----$3.50
„ ....$4.50 „ — $6.00 ......$8.00
:: ;; = :::SS
V zalogi imam veliko število blač raznih velikosti in kakovosti, n. pr.
fine hlače za praznik........$1.00
vrhne hlače (overalls).......25 C.
"Velilift- izber srajc za nioške in otroke.
Spodnje obleke za vsaki spol se
dobe od................... 25 c.
,, do..................$2.oO.
Moja lepo urejena
Najboljši Willmington premog in naročila točno odvažam po najnižjih cenah.
MESNICA
nudi cenj. obiskovalcem vedno obilno zalogo najokusnejšega
katero priporočam v obilen po> set. Preskrbljena je vedno z najboljšimi pijačami, finimi smod' kami ter izbornim
renskim in Tritierje-vim grenkim vinom,
Tudi imam v zalogi najboljšo
i	znano pod imenom "Pillsbury
!	Best" in "Norton Best", kakor | tudi vse druge potrebščine je > dobiti vsaki čas po nizki ceni.
Dobiti je tudi dobra zdravila kakor želodčne kajdjice, srčne kapljice, Hoffrfianove, Severove in druga različna zdravila. □
Želodčni greučec..........50 e.
Praški za otroke zoper gliste 85 o.
Krngljice za jetra.........25 c.
Zdravilo zoper kurja očesa 15 c. Linament proti revmatizmu, raznim oteklinam in trganju
po udih..................S5 c.
"Iron King plučni balzam" ozdravi vsak kašelj in prepreči mnogo bolezni, ki izvirajo iz kaši j a. — Poskusite jih sami!
Kot posebnost opozarjam rojake Slovence na doma izdelane
Trinerjevo vino je posebne koristi za tiste, ki so slabega ali pokvarjenega želodca, ker ima v sebi mnogo zdravilnih snovij in je priporočeno zatorej od mnogo vplivnih zdravnikov v Ameriki.
Posebno pozornost
dajemo našim slovenskim ii' hrvatskim družinam, katerim do-važam blago
na dom po 2krat na da«-
V oddelku za obleke najde obiskovalec moje trgovine vedno tudi večje število primernih oblek za otroke, katere prodajam od —
$1.25 do $4.50
katere razpošiljam na vse strani Združenih držav.
Na razpolago je tudi
<lol»er lrineli
Domačim kakor tudi zunanjim naročilom se točno vstreza.,
ali iz Evrope v Ameriko, obrnite se priljubljeno parniško črto "Severo-niki med Bremenom in New York, drage volje brezplačno.
i m
01:
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu,
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............% 18 do 40;
cena 8 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od S(55 do 8100; cena 5 glasnim od *80 do 8150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" 'ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala.
SpoHovnni prijatelj!—Prejel som vuJe harmonik? in »e vam za nj<- lepo zahvaljujem; prav po volji 6o mi in tudi drugim doimdejo. ko Jih sliSIJ i. " Box 113. Waikerville, Mont., i'etctr Spehar. Drugi prijatelji—Naznanim ti, da nem prejel harmonike. Striteuo nit vesele in reči smem. da se nisem nadejal tiicih. Kes ine stanejo če/. a sedaj jih ne dam za $100.—Zato se ti tako lepo zahvaljujem. ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav dobro ujemajo.—R<>. laki, ki želite imeti dobre orttlje, obrnite se. na moža, ki vam dobro postreže,—Večkrat som že videl tvoja spričevala, v naših slovenskih listih iu prosim te, da tudi mnjeiza uvrsti? med pje če te je volja, zakaj taoeuu moža moralno e,. liitl.
J	'	UMidvllle. Colo. A. Križman.
Spoštovani g. John Golpb!—Vale harmonike sein dobil in win tudi ž njimi zadovoljen.,ker so prav močno izdelane. Bieuville.La. Jakob Skrbi.-.
liratri prijatelj John Golobi—Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanja 111. da sem zadovoljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo.
Crested Cut te, Colo. Marko Sodjii.
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO GARANTOVANOIN NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet, Ills.
Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1073.
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena.
TffiSf A. GOLOBITSH,
priporoča Slovencem in Hrvatom v Jolietu in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po najnižji ceni.	_
Obleke za otroke.
Trpežna obuvala j^st&J
vih kakor tudi Ob delavnikih, za moške, ženske in otroke, se dobe od.. .........98 C. do $4.00.
Lepe praznične klobuke
prodajam od..................50 C. do $3.50.
Veliko drugih potrebidn po najniiji tem.
ROJAKI! kadar potujete v Evropo name, ker posredujem za znano in nemški Lloyd", vozečo s hitrimi par-Vsa daljna pojasnila dajem
FINE OBLEKE.
GROCERIJA
MESNICA!
GOSTILNA
PREMOG.
V moji-trgovini se govori slovenski, nemški, italijanski, mažarski, poljski, in angleški. Vedno bodete prijazno sprejeti in dobro postreženi.
790-801-803-805 A HOT OBITSH ^np/n'i324	GEO. L. BROZICH,
North Chicago Street. A. " lULUDl I Oil, JOLIET, ILL.	vodj.trg.vi«.
DENAR V STARO DOMOVINO tošiliam hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu. I