12
. maraton
se
XI I I :	Staro mestno jedro PTUJ
:	www.polimaraton.si
dni i	14. JUNIJ
TP
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
i®|istrirgjte se na
Črna kronika
Ptuj, Gernce «Nič
ne dobijo, požrli pa naj bi ves promet O Stran 24
Ptuj, torek, 6. maja 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
V
• št. 35 C	t
¡to toterski
in id
RADIOPTUJ
89,8*98,2'I04,3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Podjetništvo Ptuj • Ali nekdo »od zunaj« steguje lovke po Perutnini O Stran 7
Nogomet • Četrtič 4:0, skupaj 4:0
O Stran 11 Tenis • Blaž Rola tam, kamor spada -med najboljšo stoterico!
Z> Stran 12
Slovenija • O minutah, ki bodo odločale o evropskem denarju
Dobrodošli v deželi Absurdistan
Prva majska nedelja v tem letu je za večino zaposlenih na občinskih upravah občin Spodnjega Podravja minila delovno.
Delovnega dne uslužbenci občin niso preživeli na sedežih občin, temveč na Petro-lovih bencinskih servisih po državi. Lovili so sekundo čez polnoč, ko so lahko oddali vlogo za prijavo na razpis za sredstva iz Evropskega regionalnega sklada, tako imenovanega RRP. V Štajerskem tedniku smo nedavno zapisali, da bo o odobritvi vlog odločal čas, natančno ura in minuta oddaje vlog. Vloge so občine smele oddati šele po 4. maju. Ker so dobesedno lovili čas, so občinski uslužbenci na čelu s svojimi župani v dneh pred prvomajskimi prazniki mrzlično iskali rešitve, kje v noči s 4. na 5. maj najti delujočo pošto. Rešitev so našli v Petrolovih bencinskih servisih - tistih, ki kot pogodbeniki opravljajo storitve za Pošto Slovenije in poslujejo 24 ur na dan. Na Ptuju je to bencinski servis na Ormoški cesti.
Več na strani 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
»Ali smo nekateri svetniki cepci ali smo podobni oslekom?«
Markovci • Zaradi opozicijskih svetnikov so sejo občinskega sveta v Markovcih morali prestaviti kar dvakrat; v tretje je le uspelo. Svetniku Konradu Janžekoviču je prekipelo: »Res ne vem, kaj se greste, ali smo mi drugi svetniki, ki smo hodili na seje zaman, res tako veliki cepci, da nas niti po telefonu ne bi mogli obvestiti, da vas ne bo; da se ne bi zaman postavljala vsa ta mašinerija, da ne bi zaman prihajali sem tudi vsi drugi, ali smo morda podobni oslekom?!«
O Stran 5
Vabljeni na avdicijo ansamblov za

»	rodna
*
Ptuj 2014
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 25. maja ob 12.30 uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, Ptuj.
Med prispelimi kupončki do ponedeljka, 15. 5. 2014 bomo izžrebali 20 potnikov, ki bodo s seboj lahko
pripeljali š
j osebo.
O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po pošti.

Izbirate lahko med:
EDNIKI
BREZZICNA VREMENSKA POSTAJA PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI 70X215 cm
RADO.
pamvnmnnGEncun
'¿$jmM TEfStit;
Perutnina Ptuj
RADIOPTUJ
89.8-98.2-I043
POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGATEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6.5. do 24.6. bomo izžrebali enega in ga i skupaj s spremljevalcem popeljali na trodnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) z agencijo Turistagent (njihov logotip). Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika.
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 6. maja 2014
Slovenija, Podravje • Kako so občinarji minuto čez polnoč na Petrolu oddajali svoje pakete
Včasih se je na Petrolu čakalo bencin na bone,
Da bi se vloge na razpis za evropska sredstva oddajale na Petrolovih bencinskih črpalkah, ni običajna poslovna praksa. A tudi to je možno (le) v državi Sloveniji, ki je v oddaje vloge. Prijaviteljem je bil tako interes, da ulovijo prvo minuto po polnoči. Kajti vsaka nadaljnja minuta, kaj šele ura, bi lahko pomenila zamujeno priložnost.
Prvi uslužbenci občinskih uprav so se v vrsto na Petrolo-vi bencinski črpalki na Ormoški cesti na Ptuju postavili v nedeljo zjutraj ob petih. Nekateri so se jim pridružili sredi dneva, tretji proti večeru. Da bi občinarji dežurali na bencinskem servisu in nestrpno pričakovali, kdaj bo ura odbila polnoč, ni ravno ustaljena poslovna praksa. A v naši državi je možno vse.
Destrnik in Markovci čakali že zjutraj ob petih
Prvi občini, ki sta se v nedeljo zgodaj zjutraj, ob peti uri, postavili v vrsto pred pultom bencinske črpalke na Ormoški cesti, sta bili Markovci in Destrnik. »Ob petih zjutraj je prišel na črpalko naš župan Vladimir Vindiš in držal vrsto do desetih. Od desetih dalje
Uvodnik
Glede na dejstvo, da so skoraj vse občine vloge oddale v prvi minuti po polnoči, bo najbrž nadalje o izbiri projektov, za katere bodo dodeljena nepovratna evropska in državna sredstva, odločal žreb z računalniškim programom Excel. Obstaja tudi verjetnost, da se razpis razveljavi. Sploh pa je po padcu vlade obdelava pravkar oddanih vlog zelo vprašljiva.
pa do zdaj (op. a. bilo je nekaj pred polnočjo) čakam tudi jaz. Popoldan so nama prišli družbo delat nekateri naši svetniki in podžupanja,« je povedala direktorica uprave občine Destrnik Darinka Ratajc, ki je 'usodno' minuto čez polnoč na ptujskem Petrolu pričakala skupaj z županom Vindišem in še eno uslužbenko občinske uprave. Čakalno mesto so si občinarji našli v kotu bencinskega servisa, pri kavnem avtomatu. In tam so prevedrili ves ljubi dan. Nekoliko pomenljivo so jih opazovale tudi
Saj ni res ... pa je!
V luči zadnjih političnih preigravanj okoli volitev nove vlade po uradni najavi Bratuškove, da odstopa z mesta premier-ke, se je na lokalni ravni odvijala še ena drama. Pravzaprav niti ne drama, ampak že bolj komedija. Kot je znano, je bil namreč aprila objavljen osmi, zadnji poziv za razdelitev 31 milijonov evrov za razvojne projekte občin. O tem smo v našem časopisu izčrpno poročali. Tudi o tem, da imajo samo spodnjepodravske občine za 35 milijonov evrov pripravljenih projektov, kar brez dvoma pove dovolj o tem, da je denarja tako ali tako veliko premalo za vse. Pa to sploh ni nekaj novega in tudi ne najhujša stvar. Tragični ali komični - kakor za koga - so bili pogoji razpisa, ki dajejo prednost občinam, ki bodo prve oddale popolne vloge, in to točno na dan 5. maja od polnoči naprej. Torej z nedelje na ponedeljek. Jasno je, da poštni uradi v nedeljo ponoči ne delajo. Oddati vlogo v ponedeljek zjutraj pa bi bilo, kot so se zavedali vsi vpleteni, prepozno za uvrstitev med prve. Hitrostna tekma za oddajo vloge na razpis se je tako odvijala v nedeljo opolnoči na ducatu odprtih bencinskih črpalk po državi, ki imajo s Pošto Slovenije sklenjen ustrezen sporazum za svoje storitve. Občinski uslužbenci, ponekod tudi župani, ki pač upajo še na kakšen evro iz državno-evropske malhe, so tako pač bili prisiljeni stati pred pulti »bencinkoenigov« in čakati, da je ura odbila sekundo čez polnoč...
Si lahko predstavljate kaj takšnega? Ne vem, katera vlada v katerikoli državi EU bi si upala sploh pomisliti na takšen scenarij, kaj šele ga predpisati.
Pa to, da bo mera polna, sploh še ni vse. Tudi tisti, ki so vloge oddali v prvih sekundah ponedeljka, še ne morejo biti prepričani, da bodo denar tudi dobili. Poleg tega, da se bodo v oddanih dokumentih iskale najmanjše možne (pravopisne) napake, tudi v morebiti manjkajočih strešicah na šumnikih, kar bo lahko razlog za zavrnitev vloge kot napačne, bodo občine in župani še veliko časa negotovi, ali so bili s prijavo dovolj hitri in uspešni. Zdaj že odhajajoča vlada si je namreč prefrigano omislila še en »hakeljc«; ker je bilo po pričakovanjih več vlog po državi oddanih v isti minuti, bo za te vloge izvedla še žrebanje . In zdaj naj mi nekdo še reče, da smo v Sloveniji nor-
malni?!
Simona Meznarič
stranke bencinskega servisa. »V šali smo rekli, da čakamo na avtobus. Ljudje so nas res gledali malo postrani. Nič jim ni bilo jasno,« je pripomnila Ratajčeva. Tudi predstavniki občine Markovci so se v vrsto postavili ob petih zjutraj. Prvi je ob petih za Markovce 'držal vrsto' sodelavec občine za področje investicij Branko Zorko. Do večera se jih je v čakalni vrsti zvrstilo pet, vsak sodelavec je dežural po nekaj ur. Zadnja je bila direktorica Marinka Bezjak Kolenko, ki je nekaj sekund po polnoči oddala vlogo.
Za Podlehnik dežurali gasilci, za MO Ptuj ZRS Bistra
Predstavniki občine Pod-lehnik so se v vrsto postavili kot tretji, predstavniki MO Ptuj kot četrti. Od 9. do 14. ure je za Podlehnik v vrsti čakal direktor občinske uprave Miran Krajnc. Ob dveh popoldan so ga zamenjali gasilci, ob osmih zvečer je nato mesto v čakalni vrsti ponovno prevzel Krajnc. Občina Podlehnik je sicer na tokratni poziv za sredstva
Foto: Črtomir Goznik
4. maja, na 34. obletnico smrti nekdanjega karizmatičnega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita, si je Slovenija postavila še en 'spomenik'. Občinski uradniki so se opolnoči prerivali po Petrolovih bencinskih servisih in lovili minute - samo da bi uspeli z vlogami za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Če je to oblika moderne in sodobno urejene evropske demokracije ... Takšna pravila si je sposobna izmisliti samo bistroumna Slovenija ... Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki je skupaj s svojimi sodelavci celo nedeljo preždel na ptujski bencinski, se je v pogovoru s kolegi spomnil časov izpred 40 let: »Leta 1974 smo tako v vrsti čakali, da smo se vpisali in dobili številko za naročilo avtomobila - fička. Pred podjetjem Slovenija avto smo stali in čakali tudi po dan ali dva. Izgleda, da se ti časi vračajo ...«
RRP oddala dve vlogi. Eno na Ptuju in drugo v Mariboru. Z drugo je na bencinski črpalki na Ptujski cesti v Mariboru na 'pravi trenutek' čakal župan Marko Maučič. V imenu Mestne občine (MO) Ptuj sta polnoč na Petrolu dočakala sodelavca Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj Danilo Čeh in Tina Zamuda. »Prišli smo zjutraj ob 9. uri.
Skozi dan smo se izmenjevali trije sodelavci,« sta povedala Čeh in Zamudova. Okrog devetih so se v vrsto postavile tudi sodelavke uprave občine Zavrč. Izmenično so čakale vse do polnoči direktorica Evelin Makoter Jabločnik in njeni dve strokovni sodelavki Danica Bratuša ter Lidija Domjan.
Sodelavka občine Videm
Marjetka Šibila se je v čakalno vrsto postavila ob 18. uri in je bila tudi tista, ki je vlogo oddala. Za občino Žetale se je okrog Petrolove blagajne ob polnoči prerival župan Anton Butolen. V imenu občine Žetale je zunanji sodelavec na Petrolu začel dežurati okrog 19.30. Ob 22. uri ga je zamenjal župan, ki je počakal do polnoči in vlogo oddal. Za
Foto: Črtomir Goznik
Petrolova uslužbenca, ki sta v noči z nedelje na ponedeljek dežurala na Ormoški cesti na Ptuju, sta na svojih ramenih nosila veliko breme, pa tudi odgovornost. Na nalogo sta bila dobro pripravljena.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 6. maja 2014
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
danes denar za regionalni razvoj občin
začetku aprila objavila javni poziv za oddajo predlogov projektov za pridobitev regionalnih razvojnih sredstev. Med odločujočimi kriteriji za razdelitev denarja bo čas
m
• t. i
i' ti 11 i iti
D (Hiervo riu. tka oo;(,f,
' - ? I 11J h 1 101 Id .JUH M J .. '
i1' Ptuj Oltinsko i6/ti SM -! 720 [¡H'2 lol lilíjlfl 114
fini. Ob OS.iflU
Hdliuii Et :U/1 iMl
PMtr PEMUL ■([ ti, 68
lirii.iffl:i)u:i) i Iz. n
t OH
1.00 Mft
IUI-)
/A PLACIin FllR
10 .M
10.68
Mts* m I.S3
c«- Irtill fl »« Utoni* II 'M KI kul
S Ji
Ol
Foto: Črtomir Goznik
Potrdilo o prejemu pošiljke, s katerega je razviden čas oddaje vloge kot ključen dejavnik za sofinanciranje projekta. Torej - ni pomembno, ali je projekt bolj ali manj dober, bolj ali manj potreben oziroma nujen. Pomemben je čas oddaje vloge ...
V Ljubljani naj bi celo zavrela kri
Na prvo minuto čez polnoč niso čakali samo predstavniki podravskih občin, temveč predstavniki vseh slovenskih občin, ki so pripravile vloge za prijavo na poziv. Ker naj bi na enem izmed ljubljanskih Petrolov med dnevom prišlo do nekaj vroče krvi, so okrepili varovanje. Izredni varnostni nadzor z enim prisotnim varnostnikom je na ptujskem bencinskem servisu potekal po 22. uri. Strah pred morebitnim izgredom na Ptuju je bil povsem odveč, saj so se čakajoči dogovorili za natančen vrstni red in se ga kolegialno držali. So pa bili občinarji nadvse zadovoljni tudi z delom uslužbencev ptujskege Petrola, ki
sta pošiljke prevzela. »Vse je šlo tako, kot mora. Vseh devet čakajočih nas je vlogo oddalo v prvi minuti po polnoči. Res vsa pohvala uslužbencema, ki sta hitro in natančno opravila svoje delo. Super sistem sta naštudirala. Boljše ne bi šlo,« je bilo slišati med direktorji občinskih uprav, ki so okrog pol enih vidno zadovoljni, ker so uspeli 'ujeti pravo minuto', zapuščali bencinski servis na Ormoški cesti.
V dobro občin -vrata bencinske zaprli
Naloga, ki so jo v noči z nedelje na ponedeljek, v odločilni minuti, izvajali sodelavci na Petrolovih bencinskih servisih, zares ni bila enostavna.
Na Ptuju je vse teklo kot po maslu. Ob 23.45 so na dovozu potegnili trak in bencinsko zaprli. Tik pred polnočjo sta uslužbenca na blagajni opravila zaključek poslovanja tekočega dne. Vsi navzoči so nestrpno spremljali urin kazalec in odštevali minute ter sekunde do polnoči. Ko se je kazalec na uri ustavil na številki 12, je zavladala tišina ... Petrolova uslužbenca sta opravila potrebno administracijo, v 33 sekundah sprejela 10 priporočenih poštnih pošiljk in izdala potrdila o oddaji pošiljk. Po 33 sekundah je bilo napetosti konec. Občinarji so v škatlo skrbno zapečatili vsak svojo vlogo. Ob pol enih so bile škatle zložene na vozičku in pripravljene za odpremo.
Mojca Zemljane
občino Cirkulane je vlogo oddal sodelavec za področje infrastrukture Franc Kelc, ki se je v vrsto postavil ob 16. uri, za nekaj ur ga je pri dežuranju vmes nadomestil drugi občinski sodelavec Zlato Bezjak. Na ptujskem Petrolu je čakal tudi direktor občinske uprave občine Makole Igor Erker. Bil je sicer zadnji v vrsti, čakati je začel ob 21.30. Med čakajočimi na Petrolu na Ormoški sta bila sicer tudi predstavnika občin Gorišnica in Majšperk, a sta se predčasno odločila poiskati drugo lokacijo. Direktor uprave občine Majšperk Gorazd Ladinek je vlogo oddal na Pe-trolovem bencinskem servisu na Tržaški cesti v Mariboru. Vloga (z original računom) je bila oddana minuto in dve sekundi čez polnoč. V Mariboru na Tržaški cesti sta vlogi oddali še občini Hajdina (14 sekund čez polnoč) in Gori-šnica (39 sekund čez polnoč). Na Petrolu na Ptujski cesti v Mariboru je vlogo (tudi v prvi
minuti čez polnoč) oddala občina Trnovska vas. Za občino Ormož je vlogo na bencinskem servisu v Ljubljani štiri sekunde čez polnoč oddal direktor Javne razvojne agencije (JARA) Zlatko Zadravec. Občina Dornava je z oddajo vloge počakala na odprtje pošte. Oddali so jo včeraj zjutraj.
Petrolova
uslužbenca
naštudirala
najugodnejšo
varianto
Čakajoči na ptujskem Petro-lu so sestavili vrstni red in se ga pri oddaji vloge takoj po polnoči tudi držali. Ko je prišel trenutek resnice, sta svojo nalogo zelo dobro oziroma odlično opravila Petrolova uslužbenca Jože Brodnjak in Aleš Vodušek. Kot je povedal Brodnjak, sta sistem, kako v najkrajšem možnem času
0I>£ T/u i
- 2-
(D #/)¿j¿ovc/ <J) 3)tS7iL/Ut <¿-
$ QTü? ^
/'(£> »7 0&Č h
¿/r nú c X-V7"

f» m f I
sprejeti čim več pošiljk, predhodno naštudirala, o poteku dela sta se posvetovala s svojim nadrejenim. In res jima je uspelo. V 33 sekundah sta sprejela deset poštnih pošiljk. To pomeni, da so vse občine, ki so pošiljke oddale na ptujskem Petrolu, ujele najbolj možni optimalni čas oddaje vloge - to je prvo minuto čez polnoč. V razpisnih pogojih je zapisano določilo, da se bosta upoštevali ura in minuta oddaje pošiljke. Da bi se upoštevale tudi sekunde, v pozivu ni bilo definirano. Če bo več vlog oddanih na isti čas (v isti minuti), bo o prednostni listi nadalje odločal žreb s programom Excel. Glede na podatke, ki smo jih zbrali, je to tudi zelo verjeten nadaljnji scenarij.
Foto: Črtomir Goznik
Deset paketov je v noči z nedelje na ponedeljek iz bencinskega servisa Petrol na Ormoški cesti romalo proti MGRT v Ljubljano.
Foto: Črtomir Goznik
Vrstni red čakajočih .
Odprto pismo ministru za gospodarstvo
Spoštovani gospod minister Metod Dragonja!
Kot župan ene izmed manj razvitih občin v RS sem pričakoval, da se bodo zadeve v zvezi z javnimi razpisi na Vašem Ministrstvu z Vašim prihodom uredile. Žal, kot izgleda, pri zadnjem, 8. Javnem pozivu za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »RRP« razvojne prioritete »Razvoj regij« OP krepitve reg. razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 (Uradni list RS, št. 27 z dne 18.4.2014) pa ni tako. Zaradi tega izražam nad Vami kot ministrom globoko razočaranje in protest.
Leta 2008 smo se občine v statističnih regijah odločile, da regionalna razvojna sredstva v tej finančni perspektivi razdelimo deloma po ključu razvitosti in deloma po številu prebivalcev. Tako smo med sabo dosegle dogovor o razdelitvi regionalnih razvojnih sredstev in je vsaka občina vedela, koliko ji v celotnem proračunskem obdobju pripada in za katere namene. Razvojne agencije so bile zadolžene za analizo izvajanja OP RRP 2007-2013, kar je v praksi pomenilo, daje pri posameznem JP občina lahko črpala le toliko, kot ji je pripadalo. Skrbno seje spremljalo, kakšen je ostanek še nepočrpanih sredstev in tudi, kdaj se načrtuje posamezen razpis. Tak pristop je omogočal, da je črpanje v okviru OP RRP bistveno uspešnejše kot v okviru katerega koli drugega OP.
Zadnji, torej 8. že omenjeni javni poziv pa je ta dogovor obšel in tako nepošteno prizadel tako tiste občine, ki so v okviru dodeljene kvote na ta sredstva računale, kot tudi tiste, ki so svoje kvote sicer porabile, a zaradi spremenjenih pravil igre vseeno pripravile projekte. Še najbolj pa bodo seveda prizadeti številni izvajalci, ki so se prijavili na razpise in sedaj podaljšujejo bančne garancije, saj seje ponovno izkazalo, da se Vaše ministrstvo ni držalo napovedanih rokov kot tudi ne že omenjenih dogovorov na začetku finančnega obdobja. Na koncu pa pogodbe z njimi tako ali tako ne bodo podpisane, ker bo vlog veliko več, kot je sredstev, kar pomeni, da lahko sledijo tudi odškodninske tožbe izvajalcev, ki imajo določene stroške do občin, ki projektov ne bodo mogle izvesti.
Gospod minister, sprašujem Vas, zakaj tako. Zakaj so v naši naravno lepi domovini potrebne vse te prevare in nepoštenosti ter stalno spreminjanje pravil igre. Zakaj kot minister dopuščate vse to in ali je res bilo treba narediti razpis, na katerem sedaj vse občine špekulirajo, kako bodo 5. maja čim prej preko pošte posredovale svoje vloge.
Ali je res pošteno, da bodo potem birokrati vašega ministrstva za zaprtimi vrati z žrebom določali, komu sredstva odobriti in komu ne. In to sredstva, ki jih boste zaradi spremenjenih pravil v resnici odvzeli občinam, ki so skrbno načrtovale razpolaganje z dogovorno določenimi kvotami, saj so verjele, da zapisani dogovori nekaj veljajo, ne glede na barvo vlade, ki vodi Slovenijo - ti dogovori so namreč veljali za do sedaj izvedenih sedem razpisov.
Upam, gospod minister, da boste ukrepali in zagotovili poštenost pri izvedbi 8. javnega poziva, saj imamo razvojne potrebe v tej državi vse občine, ne le tiste, iz katere sredine prihaja ta ali oni uradnik, ki Vam je podtaknil ta do skrajnosti nepravičen razpis.
S spoštovanjem!
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz Sok, dr. vet. med.
4 Štajerski1TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 6. maja 2014
Ptuj • S prvomajske proslave
"Izborjenim pravicam se ne bomo odpovedali ..."
Osrednje praznovanje prvega maja na Ptujskem je bilo že po tradiciji na prireditvenem prostoru pristanišča Ranca ob Ptujskem jezeru.
V Zvezi svobodnih sindikatov so ob letošnjem 1. maju poleg nujnosti spoštovanja pravic iz dela še posebej opozarjali na neplačevanje prispevkov za socialno varnost. V Sloveniji kljub zahtevam sindikatov delodajalci še vedno lahko odjavijo delavca iz zavarovanja, četudi zanj niso plačali vseh prispevkov.
Pritiski delodajalcev vse večji
„Pravijo, da ne potrebujemo sindikatov, da se neorganiziranim delavcem ne godi slabo, da v okoljih, kjer delavci niso organizirani, ni težav. Na žalost ni tako. Resnica je v tem, da si v strahu pred zamero delodajalcu, v strahu pred šikaniranjem, izgubo zaposlitve, o tem ne upajo spregovoriti. Pritiski delodajalcev in strah so v največji meri razlog, da
Zadnji aprilski dan je bil v znamenju študentskih iger s spustom kajakov in kanujev po Dravi, paintballa in turnirja v odbojki na mivki. Osrednjo prvomajsko proslavo na predvečer prvega maja je začel Pihalni orkester Ptuj, nadaljevala slavnostni govornik David Švarc, ki je govoril v imenu večih sindikatov, in ptujski župan Štefan Čelan v imenu MO Ptuj.
Za prvomajsko zabavo so pokrbeli mladi glasbeniki Cvetlični-ki, Jean Bačič kvartet, DJ Šemnički, v nočnih urah pa ansambel Drugo dugme z jugo rock nostalgijo. Na Ptujskem jezeru pa so že tradicionalno prižgali tudi največji kres na vodi v Sloveniji.
se delavci ne upajo sindikalno organizirati. Zato se sprašujemo, kdo delodajalcem preprečuje povezovanje v delodajal-ske organizacije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenje delodajalcev, Obrtno-podje-tniško zbornico, Združenje manager ... Vse to so izredno močne delodajalske organizacije, preko katerih najvplivnejši delodajalci z nenehnimi pritiski na politiko pritiskajo na najosnovnejše delavske
f
/
/kV
V
pravice. Želijo doseči, da bi se lahko delavca takoj odpustilo, brez slehernega razloga, kot želijo ukiniti odpovedne roke, nadomestilo za prevoz na delo, odmor za malico.
Brez delavcev ni kapitala, ni dobička in luksuza delodajalcev
Odpovedujejo kolektivne
1
1

i ■■_
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik je bil David Svarc, sekretar sindikata poklicnih gasilcev Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Prvomajska budnica s Pihalnim orkestrom Ptuj
pogodbe, s čimer nižajo dopuste, dodatek na delovno dobo, dodatek za nedeljsko delo in delo med prazniki, dodatek za delo ponoči, kot želijo tudi ukiniti dela proste dneve, plačane praznike, minimalno plačo, ki je že tako mizerna. Vse to so pravice, za katere se je večkrat izkoriščano delavstvo borilo stoletja. Za te pravice so izgubljali življenja! Ob kupu dolžnosti, ki jih delodajalci nalagajo delavstvu, ob vseh pritiskih, ki jih je delavstvo deležno na delovnih mestih zaradi vse večje obremenjenosti, vse manj prostega časa, zaradi vse več znanja, ki ga delavec premore, se izborjenim pravicam ne smemo odpovedati in se jih ne bomo odpovedali. Delodajalci naj opravijo svoj del naloge, spoštujejo naj delovnopravno zakonodajo in delavce, ki jim prinašamo dobičke! Dovolj nam je reševanja bank, neodgovorne razprodaje državne lastnine, menedžerskih odkupov, visokih menedžerskih odpravnin. Zahtevamo vlaganja v nova de-
lovna mesta, redno plačevanje plačnih prispevkov, dostojne plače in dostojne pokojnine, učinkovite sodne postopke proti vsem , ki so s svojo po-žrešnostjo uničili premnoge delavske družine. Sindikati smo nemalokrat tarča kritik, ko izgubljamo pravice, kako ne moremo zaščititi ubogih, nemočnih delavcev. Vedeti moramo, da sindikata ne tvori peščica vodij. Sindikat je združeno delavstvo in je močno le toliko, kolikor ima podpore delavstva. Več kot nas je, moč-
nejši smo," je bil v svojem govoru kritičen David Švarc.
Na predvečer delavskega praznika je na Ranči, kjer se je tokrat v uradnem delu zbralo več ljudi kot v prejšnjih letih, govoril tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je povedal: „Bančništvo, borze in vse drugo je tisto, kar nas danes potiska v brezpravnost in gradi družbo, v kateri bo 5 % ljudi imelo 95 % premoženja. Temu se je treba zelo organizirano in na vse načine upreti. Družbe ni mogoče reševati samo z varčevanjem, in to z varčevanjem na najšibkejših slojih. Dober menedžer je tisti, ki razmišlja o tem, kako bo svoj tehnološki proces spremenil tako, da bo povprečno plačo z zajamčenih 600 evrov dvignil na 1.200 evrov ali več, da bo delal takšne proizvode ali storitve, ki bodo zagotavljali dostojno plačo za pošteno osemurno delo in da bomo vsi skupaj lahko v davčno blagajno prispevali toliko denarja, da bomo imeli dobre predšolsko in osnovnošolsko vzgojo, ves izobraževalni in celoten socialni sistem."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Že tradicionalno so prvega maja vabili tudi številni športni dogodki.
Ptuj • Gradnja parkirišč v Trstenjakovi ulici
Nič več parkiranja na pločniku in ploščadi
V JZ Lekarne Ptuj so si več let prizadevali za ureditev parkirnih mest pred lekarno v Trstenjakovi ulici na Ptuju. Ovir za izvedbo tega projekta je bilo nešteto; ko je bila odpravljena ena, se je pojavila druga, tretja, enkrat je bila ovira na Direkciji za ceste RS, drugič pri projektiranju in podobno.
„Da je končno prišlo do izvedbe, se moram zahvaliti za pomoč nekaterim osebam na
MO Ptuj. Nekatere institucije so nam že vnaprej odgovorile, da izvedba ni mogoča, ne da bi
si stanje na terenu sploh pogledali oz. še preden so pogledali projektno dokumentacijo," je o zapletenih pripravah na ureditev parkirišč pred lekarno v Trstenjakovi ulici povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik. Za ureditev parkirišč so potrebovali kar 15 soglasij, najbolj pa se je zapletlo pri pridobivanju soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
»Zakaj potrebujemo parkirna mesta pred lekarno? Prvič zato, ker je to zdravstvena institucija in bi v skladu z veljavno zakonodajo morala zagotoviti parkiranje, vsaj za invalide. V lekarno prihajajo bolni ljudje, starejši, ki težko hodijo,
starši z majhnimi otroki ipd. Vsa bližnja parkirišča niso ustrezna, saj so bodisi vedno zasedena, bodisi za manj spretne slabo dostopna. Tako so se stranke Lekarne Ptuj morale znajti tako ali drugače, pogosto s parkiranjem na pločniku in na ploščadi pred lekarno. To je oviralo promet, gibanje pešcev in polnilo občinsko blagajno, saj so mestni redarji pred lekarno pogosto izrekali kazni za napačno parkiranje,« nujnost izgradnje parkirišč razlaga direktorica. Z urejenimi parkirišči se bo izboljšala dostopnost do lekarne, zaradi že omenjenega so Lekarne Ptuj zadnja leta zelo intenziv-
no izgubljala stranke. Z ureditvijo parkirišč se bo izboljšala urejenost prometa po ulici, bistveno pa se bo izboljšala dostopnost do lekarne za starejše, bolne in starše z otroki. „Prepričani smo, da se bo tudi zaradi ureditve parkirišč vsaj malo več ljudi ustavilo v mestu, ki je popoldan žal popolnoma prazno. V Lekarnah Ptuj se zavedamo pomena zelenih površin v mestu, zato bomo po ureditvi parkirišč ponovno zasadili zelenice. Ob tem pa lahko samo upamo, da se jih ne bodo lotili vandali."
Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj, ki je bilo med tremi ponudniki najugodnejše.
Vrednost investicije je okrog 34.000 evrov, k temu pa je treba dodati še nekaj sto evrov za projekt in za nadzor. Investicijo financira javni zavod sam iz presežka preteklih let. Nameravali so jo izvesti že v letu 2013, a se je zapletlo s pridobivanjem soglasij, natančneje soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Sicer pa so morali za ureditev parkirišča pridobiti kar 15 različnih soglasij ... Za zdaj dela potekajo po planu, skrajni rok za dokončanje del je 31. maj. Predvidevajo pa, da bodo dela končana prej, odvisno od vremena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Z ureditvijo parkirišč pred lekarno v Trstenjakovi se bo izboljšala dostopnost in urejenost prometa v ulici.
torek • 29. aprila 2014
Spodnje Podravje
StajerskiTEñNiK 5
Markovci • Zaradi opozicijskih svetnikov sejo dvakrat prestavili
»Ali smo nekateri svetniki cepci ali smo podobni oslekom?«
Zaradi opravičila svetnikov opozicijske SDS in SLS in enega iz NSi, da se »zaradi neodložljivih obveznosti seje ne morejo udeležiti«, je župan sejo, ki je bila prvotno sklicana 23. aprila, prestavil na torek, 22. aprila, a se je svetniki opozicije tudi tedaj niso udeležili; na sejo so prišli šele v tretjem sklicu, v četrtek, 24. aprila.
Čeprav je šlo že za tretji sklic 21. redne seje, je pet svetnikov opozicijskih SDS in SLS, An-drejka Mislovič, Marjan Meglič, Milan Majer, Ivan Svržnjak, Igor Ambrož ter Marko Lepoša iz NSi, župana Milana Gabrov-ca, občinsko upravo, ekipo SIP TV, ki je sejo prenašala, ter novinarje tudi v četrtek, 24. aprila, skoraj do zadnjega trenutka pustilo v negotovosti, saj so prišli v sejno dvorano šele tri minute pred pričetkom seje. Župan je bil upravičeno nezadovoljen, zato je svetnikom opozicije povedal nekaj bridkih in poudaril, da se pač iz občine in občinskega sveta ne morejo norčevati.
Je pomembnejša občina ali gasilska zveza?
»Ne vem, zakaj ste se za prvi sklic seje opravičili vsi svetniki opozicije; saj sta le Meglič, kot predsednik, in Majer, kot funkcionar Območne gasilske zveze Ptuj, imela v sredo sklicano skupščino te zveze. Ne vem, ali je pomembnejša občina ali gasilska zveza? In če bi bila ona dva odsotna, bi bili še vedno sklepčni, zato ne vem, zakaj ste se zaradi teh dveh
opravičili tudi ostali štirje iz opozicije. Zaradi prireditev in obveznosti ob našem občinskem prazniku sem nato sejo sklical v torek, 22. aprila, ob 14.30. A tudi za to sejo ste se v zadnjem trenutku opravičili, mi pa smo hodili nanjo zaman; zato sem jo moral sklicati še tretjič. Sedaj ste končno tu, a to, kar počnete, enostavno ni fer, ne do drugih svetnikov, ne do mene kot župana, ne do občanov, ki bi sejo spremljali prek SIP TV, pa tudi ne do novinarjev, ki so hodili na sejo v Markovce zaman. Vsi, ki ste sprejeli funkcijo občinskega svetnika, bi se morali zavedati, da ste s tem dolžni sprejeti tudi razne dolžnosti in odgovornosti. Če vas je motilo to, da sem drugič sejo sklical ob 14.30, morate vedeti, da imajo vse večje občine in tudi MO Ptuj seje ob 11. ali 13. uri, ne pa popoldne kot mi,« je bil ogorčen Gabrovec.
Opozicija trdi, da ne gre za nagajanje županu
Po pričakovanjih se je prvi oglasil Marjan Meglič (SDS), ki je županu očital, da so se na koordinaciji dogovorili, da
Foto: M. Ozmec
Tako je bilo v Markovcih v torek, 22. aprila, vsi drugi so bili tam, le sedeži, na katerih bi morali sedeti svetniki opozicijskih SDS in SLS (levo), so bili prazni.
bo sejo sklical v torek ob 19. uri: »Res je, da si imel tedaj kot župan neki sprejem, res pa je, da si imel tudi bovling in zato nisi seje sklical ob 19. uri, kot smo se dogovorili, ampak prej. Tedaj, ko imamo mnogi službene obveznosti. In ker smo na koordinaciji rekli, da je lahko seja tudi v četrtek, smo danes vsi tu. Zato ne vem, zakaj govoriš po časopisih in v medijih, da smo ti nagajali. Nismo nagajali in ne vem, zakaj bi ti, želimo le, da se nas upošteva in, da se držimo dogovorjenega.« Župan mu je sicer pojasnil, da ni bilo dogovorjeno, da bo v drugo
sklical sejo ob 19. uri, ampak v času, ki mu bo glede na druge občinske obveznosti ustrezal, njegov bovling pa nima s tem prav nobene zveze.
»Ali smo nekateri cepci ali smo podobni oslekom?«
A takega »neprepričljivega nalaganja« je bilo očitno dovolj Konradu Janžekoviču (LDS), ki je svetnikom opozicije ves razburjen zabrusil: »Res ne vem, kaj se greste, ali smo mi drugi svetniki, ki smo hodili na sejo zaman, res tako
veliki cepci, da nas niti po telefonu ne bi mogli obvestiti, da vas ne bo; da se ne bi zaman postavljala vsa ta mašinerija, da ne bi zaman prihajali sem tudi vsi drugi, ali smo morda podobni oslekom? Vse bi se dalo rešiti, če bi vi hoteli, zato bo tisto o nagajanju in kljubovanju županu kar držalo. Tudi jaz lahko rečem, da župan nima vedno prav, ampak seje sklicuje on in lahko bi našli nek kompromis, morali bi delovati bolj normalno, kot delujete sedaj vi.«
Rebalans potrdili šele po sprejemu dveh amandmajev opozicije
Ko so se lotili vsebine prvega rebalansa letošnjega občinskega proračuna, je župan Milan Gabrovec opozoril, da je na predlog rebalansa šele nekaj ur pred sejo prejel dva amandmaja opozicijskih svetnikov SDS in SLS, poslovnik občinskega sveta pa določa, da je treba amandmaje vložiti tri dni pred sejo. Po županovih besedah so v prvem amandmaju svetniki opozicije zahtevali, da se županu onemogoči samostojno prerazoprejanje
proračunskih sredstev, ampak mora za vsako najmanjšo spremembo sklicati občinski svet in spremembe sprejemati z novim rebalansom; v drugem amandmaju pa so isti svetniki zahtevali, da se dodatnih 45.000 evrov, ki so bili v rebalansu namenjeni za dokončanje vaško-gasilskega doma v Sobetincih, raje nameni za gradnjo pločnika od cerkve proti gasilskemu domu v Mar-kovcih. Ivan Svržnjak (SLS) je sicer menil, da lahko ena tretjina svetnikov amandma vloži tudi na sami seji, a je to župan negiral, češ da ni v skladu s poslovnikom. Svržnjaka in še nekaj drugih svetnikov pa je motilo tudi povečevanje sredstev za že tako drago investicijo - gradnjo novega vaško-gasilskega doma v Sobetincih.
Da bi se izognil nadaljnjim nesoglasjem, je župan Gabro-vec vendarle klonil pritiskom in dovolil, da so glasovali tudi o amandmajih. In izkazalo se je, da so oba sprejeli s sedmimi glasovi za in le tremi proti. Nato pa so brez težav ter celo soglasno, kot po tekočem traku, potrjevali vse druge predlagane dokumente ter potrdili sklep o 100-odstotnem subvencioniranju omrežnine.
M. Ozmec
Ptuj • Odprli samostanski arhiv
Popisana izjemna kulturna dediščina
V torek, 29. aprila, so v drugem nadstropju minoritskega samostana na Ptuju svečano odprli na novo urejen samostanski arhiv, ki sta ga strokovno uredili Marija Hernja Masten in Nada Jurkovič, veliki arhivski poznavalki.
Arhiv zajema gradivo mino-ritskega samostana in župnije sv. Petra in Pavla, ki je najobsežnejše, drugih župnij (dekanij Zavrč, Velika Nedelja in Ptuj) in gradivo o drugih minorit-skih postojankah (župniji sv. Mihaela na Barju, samostanu sv. Lenarta, Sostro, minorit-skem samostanu Piran, Marija
Pomagaj Gradec ...). Skupaj gre za kar 50 metrov arhivskega gradiva oz. 474 škatel. Novi samostanski arhiv ni pomemben samo za minoritski samostan, temveč za celotno mino-ritsko provinco sv. Jožefa.
Marija Hernja Masten in Nada Jurkovič sta v treh letih opravili neprecenljivo delo,
poskrbeli za urejenost izjemne kulturne dediščine, za kar se jima je v imenu vseh bratov zahvalil p. Milan Kos. S tem delom sta postali veliki dobrotnici minoritskega samostana.
»Gre za veliko kulturno dediščino, ki je last vseh nas,« je ob odprtju samostanskega arhiva povedala Marija Her-nja Masten. Skupaj z Nado Jurkovič sta uredili večji del starega arhivskega gradiva iz leta 1945. Pred letom 1941 sta bila samostanski arhiv in knjižnica minoritskega samostana župnije sv. Petra in Pavla bogata zakladnica virov ne le za preteklost samostana, temveč tudi za Ptuj in celotno Štajersko. Arhiv je v 19. stoletju uredil in zanj skrbel arhivar in bibliotekar p. Ludvik Pečko. Ob 700-letnici minoritskega samostana, leta 1939, je p. Mirko Godina arhiv dodatno obdelal in ga obogatil z izdajo obsežne publikacije.
P. Božidar Glavač je zapisal,
da je bila največja nesreča 1. aprila leta 1945 in naslednji dan, ko je bil na Ptuj izveden bombni napad; porušena je bila tudi cerkev samostana. Po pričevanju ljudi je papir frčal po mestu, skupaj so ga zbrali, iz ruševin pa rešili, kar se je rešiti dalo. Prav ta del arhiva, ki je ostal po bombnem napadu, je čakal na boljše čase v škatlah. Sedaj sta ga uredili Hernja Mastenova in Jurkovi-čeva. Matične knjige je prvi popisal Jakob Emeršič. Ob zadnji obnovi samostana so patri pomislili tudi na knjižnico in arhiv. Za arhivski prostor so namenili velik vogalni del jugovzhodnega trakta. Ves arhivski material je na strokovnjakinji čakal na starih arhivskih policah.
Številni pomembni dokumenti
O gradivu, ki je postalo predmet urejanja, sta vedeli le to, da je vsebovalo števil-
ne matične knjige in zbrano medvojno gradivo iz različnih župnij. Šele temeljita obdelava je pokazala, da gre za gradivo več dekanij Zavrč s ptujskega okraja. Žal je gradivo zelo poškodovano, zato ga bo treba še restavrirati. Sedaj, ko je urejeno, bo to seveda veliko lažje. Kot je povedala Marija Hernja Masten, sta z Nado Jurkovič med urejanjem gradiva naleteli na številne pomembne dokumente oz. gradivo o gradnji cerkve v Markovcih, manjših zvonikov, šolskem programu učiteljev, slavistu Petru Dajn-ku ipd. Med samim delom sta Marija Hernja Masten in Nada Jurkovič obdelali tudi marsikateri strokovni problem. Z nadškofijskim arhivom Maribor so našli rešitev za digitalizacijo matičnih knjig. Med svojim triletnim delom sta morali marsikdaj odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj delata volontersko za neki minorit-ski samostan. „Z Nado sva še iz tiste generacije, ki zna kaj na-
rediti za skupno dobro. Obe sva imeli več razlogov, zakaj želiva opraviti to delo. Glavno vodilo pa je bila moralno-etična odgovornost arhivskega delavca (poklica), ki nam nalaga varovanje, ohranjanje gradiva, ne glede na to, komu arhiv pripada. Pomembno je le-to, da je arhiv ohranjen, zavarovan, popisan in dostopen znanosti. Vodil pa naju je tudi spomin na Kristino Šamperl -Purg, p. Martina Vidoviča in še marsikaj drugega," je pojasnila Marija Hernja Masten, ki se je zahvalila vsem, ki so jima pri tem izjemno pomembnem delu stali vseskozi ob strani. Patri imajo sedaj dobro osnovo, da bodo poslej lahko arhiv tekoče urejali.
„V pisarnah danes ne nastajajo le papirnati dokumenti, nova era poslovanja in hrambe gradiva je mnogo kompleksnejša, tehnološko zahtevnejša, zato je treba že sedaj misliti na to, kako boste na nove medije prenesli dragocene zapise in podatke, ki so unikatni in jih nima nihče drug kot samostanski arhiv. Kar ne bo zapisano v virih in ohranjeno, ne bo dokazljivo. Nedopustno bi bilo, da bi zaradi malomarnosti izbrisali lastno zgodovino," je še poudarila Marija Hernja Masten.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Marija Hernja Masten in Nada Jurkovič s p. Milanom Kosom, ki je povedal, da novi samostanski arhiv ni pomemben samo za minoritski samostan, temveč za celotno minoritsko provinco sv. Jožefa.
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 29. aprila 2014
Juršinci • 26. redna seja
OPN soglasno sprejet, več besed okoli plazu
Občinski svet občine Juršinci se je aprila sestal na 26. redni seji, kjer so obravnavali kar 14 točk dnevnega reda. Osrednja točka tokratne seje je bila obravnava že dolgo pričakovanega Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki so ga občinski svetniki soglasno sprejeli. Po besedah Roberta Šimenka s Skupne občinske uprave je bilo ugodno rešenih kar 60 odstotkov podanih vlog.
Že na prvi točki 26. redne seje se je vnela debata. Ko je župan Alojz Kaučič predstavil zapisnik 25. redne seje, je svetnica Dragica Toš Majcen postavila vprašanje, kako daleč je postopek glede sanacije poškodovanih cest. »Mi smo vse popisali. Teh poškodb je toliko, da je vprašanje, ali se da v enem letu vse realizirati. Koliko se bo dalo iz vzdrževanja, se bo saniralo,« je odgovoril župan Kaučič. Dodal še je: »Najbolj nujna pa je sanacija ceste Juršinci-Gomila, ki je najbolj poškodovana.« Svetnica Toš Majcen je nato županu Kaučiču očitala, da se ni držal dogovora glede obljubljenega sestanka s predsedniki vaških odborov. »Zmenili smo se, da se dobimo s predstavniki vaških odborov, da vsak pove svoje mnenje glede sanacije cest. Neke stvari so odprte, štiri leta se že niso sanirale,« je bila precej glasna Majcen Toševa. Njeno izjavo je podprl tudi svetnik Franc Šmigoc, medtem ko sta župan Kaučič in svetnik Alojz Herga dogovor glede sestanka z vaškim odbo-
rom zanikala. Po debati pa je župan sklenil, da v najkrajšem možnem času skliče sestanek Odbora za infrastrukturo in predsednike vaških odborov, na katerem bodo predstavili, kar so ugotovili na popisu. »To sem tudi pričakovala,« še je povedala svetnica Majcen Toš.
Sprejeli OPN
V nadaljevanju so občinski svetniki obravnavali težko pričakovan Občinski prostorski načrt (OPN), ki ga je predstavil Robert Šimenko s Skupne občinske uprave. Kot je dejal župan Kaučič, je bilo vsega skupaj 284 pobud za spremembe oziroma dopolnitve OPN. »Slabih 60 % je bilo pozitivnih, kar je visok odstotek, še posebej, če upoštevamo, da je bilo še čez 400 uskladitev s prostorskim aktom. Pri tistih, ki so dali vlogo za legalizacijo objektov, ne vem, če je kakšna, ki ni bila ugodno razrešena,« je še dodal Šimenko. Tako nov OPN v primerjavi z obstoječim planom predvideva slabih 40 ha več stavbnih zemljišč, 143
Robert Simenko s Skupne občinske uprave je na minuli seji predstavil dolgo pričakovan Občinski prostorski načrt (OPN) in pri tem obljubil, da bodo nadaljnji postopki glede spremembe in dopolnitve OPN potekali hitreje, saj je že narejena strokovna podlaga.
ha manj kmetijskih zemljišč zaradi poraščenosti, zato pa je več gozdnih površin, in sicer za 78 ha.
Sicer pa je Šimenko še poudaril, da se prostorski plan lahko kadarkoli spreminja. »Občina lahko začne takoj spremembe v obstoječem OPN. Zdaj imamo že nekaj deset vlog, ki jih še nismo mogli upoštevati. Ti vlagatelji že čakajo, kdaj bomo začeli postopek sprememb in dopolnitev
OPN. Je pa to povezano z denarjem. Za manjše občine je to namreč velik finančni zalogaj.« Nato so občinski svetniki OPN soglasno sprejeli, v veljavo pa bo stopil čez mesec dni.
»To je trikratno prevrednotenje«
Na seji je svetnik Franc Ku-kovec še pripomnil, da je pregledal opis del in da del popisa o škarpi ni v redu: »Kam
se lahko postavi 126 kubikov velika škarpa? Se pravi 3 metre visoka, meter široka in 40 metrov dolga škarpa. Veste, kam bomo to postavili? To je trikratno prevrednotenje. Ostali popis del velja, to pa ne. Župan Kaučič pa je odgovoril: »Opis del je bil za vse narejeni isti in mi smo ga poslali petim ponudnikom. In ta je bil najcenejši. Tak je popis del.« Ku-kovec je vztrajal: »Ampak ni realen. Kam bomo dali tri metre visoko škrapo? Ni variante.« Župan je še odgovoril: »Mi še lahko gremo v en popis.« Svetnik Kukovec pa: »Ne, popis je treba popraviti.« Na koncu so sklenili, da bodo naslednji teden sklicali sestanek Odbora za komunalno infrastrukturo, na katerem bodo obravnavali tudi to zadevo.
Letos 84.000 za gasilsko vozilo
V nadaljevanju so svetnice in svetniki soglasno sprejeli tudi predlog sklepa o sofinanciranju PGD Gabrnik za nakup gasilskega vozila. Potrdili so, da
letos občina za nakup vozila nameni 84.000 evrov, ki jih bo do konca avgusta izplačala v dveh obrokih. V predlogu pa je bilo tudi za naslednje leto za nakup gasilskega vozila predvidenih 84.000 evrov, nakar so svetniki in svetnice ugotovili, da za leto 2015 ne morejo potrditi sklepa, saj še ni sprejet letni proračun. Sicer pa so sprejeli tudi predlagano spremembo odloka za Glasbeno šolo Karola Pahorja, kis e nanaša na to, da se bo ta šola v prihodnje lahko ukvarjala tudi s tržno dejavnostjo. Za občine ustanoviteljice bo šola izvajala tudi nadstandardne programe, ki pa jih bo morala - če si jih bo zaželela - občina tudi plačati.
V nadaljevanju so po hitrem postopku sprejeli še več aktov, med drugim tudi predlog sklepa o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti v vrtcu pri OŠ Jur-šinci. Tako bo po novem lahko otrok, ki je doma mesec dni ali več zaradi zdravstvenih razlogov, oproščen plačila vrtca za ta čas.
Monika Levanič
Središče ob Dravi • S 26. redne seje
Potrdili nove cene vode in odpadkov
Občinski svet občine Središče ob Dravi se je minuli ponedeljek sestal na 26. redni seji, kjer so obravnavali kar 15 točk dnevnega reda. Na tokratni seji, ki je trajala slabe štiri ure, je bila osrednja tema sprejemanje in potrjevanje elaboratov različnih komunalnih storitev, ki jih izvaja Komunalno podjetje Ormož (KPO), in sicer oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in čiščenje ter odvajanje odpadnih voda (kanalščina).
V nadaljevanju je sledila obravnava štirih elaboratov s poslovnimi poročili. Najprej sta Ludvik Hriberšek in Matjaž Veršič iz KPO predstavila Elaborat o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe (GJS) oskrbe s pitno vodo in poslovno poročilo za leto 2013. Župan Borko je po predstavitvi elaborata izpostavil, da kar 39 % gospodinjstev nima oziroma ne koristi oskrbe s pitno vodo.
Skoraj 40 % občanov ni priključenih na javni vodovod
Hriberšek pa je opozoril, da je zakonsko določeno, da je tam, kjer poteka javno vodovodno omrežje, priključitev obvezna. »To pomeni, da tudi vodno dovoljenje postane v tem primeru nično,« je pojasnil Hriberšek. Dodal še je: »Če bo poraba vode začela padati, kršimo določena pravila pridobitev evropskih sredstev za oskrbo s pitno vodo. Zato se
bomo morali vsi potruditi, da se tista gospodinjstva, ki imajo možnost priključitve, priključijo.« V debato se je vključil še svetnik Dogša in dejal, da bi na dejstvo, da je vodno dovoljenje v primeru javnega vodovodnega omrežja nično, morali opozoriti občane. Ob tem je še povedal: »Mi imamo
kar precej ljudi, ki niso priključeni na vodo. Mislim, da se mi dvakrat srečamo s tem problemom - enkrat pri sami ceni, drugič pa pri kanalščini. Namreč ti ljudje prav tako onesnažujejo vodo, osnove, na katero bi jim to zaračunali, pa nimamo, ker nimajo porabe vode.« Občinski svet
Ludvik Hriberšek in Matjaž Veršič iz Komunalnega podjetja Ormož sta svetnikom in svetnicam na tokratni seji predstavila elaborate za vse komunalne storitve. Sicer pa se je v razpravi, pri enem izmed elaboratov, med svetniki porajalo vprašanje glede novega odlagališča. »Scenarij, kam bodo pa potem šli ti odpadki, ni znan,« je previdno odgovoril Hriberšek.
je sicer soglasno potrdil nove cene vode.
Sledila je obravnava Elaborata o oblikovanju cen GJS za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda s poslovnim poročilom za leto 2013. Po kratki predstavitvi so svetniki in svetnice letno poročilo sprejeli, elaborat pa - brez glasne in dolge debate - soglasno zavrnili. Uredba namreč uveljavlja neke vrste obvezno mesečno plačilo za tista gospodinjstva, ki niso priključena na javno kanalizacijo, imajo pa lastne greznice. S tem naj bi zagotovili, da bodo tudi tisti občani, ki imajo svoje greznice, čiščenje slednjih prepustili KPO.
»Scenarij glede novega odlagališča ni znan«
Svetniški zbor pa je obravnaval tudi Elaborat o oblikovanju cen storitev GJS ravnanja z odpadki in poslovno poročilo za leto 2013. Hriberšek je v
Sprejeli pobudo za ustanovitev krajinskega parka
Na zadnji točki tokratne seje občinskega sveta Središče ob Dravi se je znašla pobuda o ustanovitvi Krajinskega parka Središče ob Dravi, ki v zadnjem času buri duhove. Kot je izpostavil svetnica Anica Škrinjar, so namreč nekateri lastniki tamkajšnjih zemljišč v strahu pred omejitvami oziroma strogim naravovarstvenim režimom. V razpravo se je vključil tudi svetnik Dogša in zadevo pomiril: »Ta skrb je tudi moja. Če bi bile omejitve prevelike, bom jaz prvi, ki bom proti.« Župan pa je zagotovil, da bo uporaba kmetijskih zemljišč še vnaprej enaka in še dodal: »Sedaj želimo potrditi začetek tega sklepa, vse konkretno pa bi se dogovorili v nadaljevanju.« Svetniški zbor je nato pobudo sprejel ter v delovno telo imenoval še svetnika Bojana Mlakarja kot predstavnika kmetijskega zavoda.
kratki predstavitvi elaborata poudaril, da so na dobri poti, saj se je v zadnjih treh letih količina mešanih komunalnih odpadkov zmanjšala za trikrat. A to po besedah Hri-berška ni dovolj: »Kot vemo, se odlagališče v Ormožu zapira 31. 12. 2015 in mi moramo še zmanjšati količino mešanih komunalnih odpadkov.« V raz-
pravi se je nato med svetniki porajalo vprašanje, kje bo novo odlagališče. »Scenarij, kam bodo potem šli ti odpadki, ni znan. Najbližji bi bil Ptuj, ampak tudi Ptuj ni dobil dovoljenja, čeprav si to želimo,« je previdno pojasnil Hriberšek. Občinski svet je nato elaborat skupaj s poslovnim poročilom soglasno sprejel.
Monika Levanič
Foto: ML
FOTO: ML
torek • 6. maja 2014
Podjetništvo
Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • Ta mesec izredno zasedanje skupščine delničarjev PP
Ali nekdo »od zunaj« steguje lovke po ptujski multinacionalki
Uprava Perutnine Ptuj (PP) je za 23. maj na zahtevo treh imetnikov lastniških deležev (Kapitalske družbe KAD, Probanke in društva Mali delničarji Slovenije MDS) sklicala izredno sejo skupščine delničarjev. Med točkami dnevnega reda zasedanja skupščine so sprememba statuta družbe, odpoklic dveh in imenovanje petih novih članov nadzornega sveta (NS). Uprava bo lastnikom delnic na seji skupščine med drugim predstavila informacije o dogovoru z bankami upnicami glede reprograma kreditov.
Roman Glaser: »Nov sklic skupščine poleg drugih dejstev jasno kaže, da gre za uzurpacijo poslovnega sistema Perutnine Ptuj z namenom od zunaj, ne iz Ptuja, obvladati celotno verigo 3.800 zaposlenih, 500 kooperantov in tudi strateških lastnikov Perutnine Ptuj - torej zadružnikov. Zdaj je KAD na svojo stran pridobil še Probanko in zahteval sklic skupščine. KAD je našel partnerja v instituciji, ki bo v naslednjem letu ali dveh nadzorovano ugasnila, kar ne pomeni le izpostavljenega vprašanja kredibilnosti, ampak sploh primarni namen.«
Foto: Črtomir Goznik
Skupina Perutnina se bo po besedah predsednika uprave Romana Glaserja do leta 2020 razdolžila za približno 70 milijonov evrov, na vsega 40 milijonov evrov. To dejstvo bo družbo uvrstilo v sam vrh primerjave v svetovnem merilu branže. Razumeti je treba, da ni normalno, da gospodarske družbe ne bi imele nobenih bančnih kreditov, saj potem ni razvoja in posledično tudi ne potrebe po bankah.
Delničarji naj bi na majski izredni skupščini odpokli-cali predsednika NS Boruta Bratina in člana Draga Soka. Obenem naj bi v razširjeni NS imenovali pet novih članov. Kandidati so Miha Butara, Miha Resman, Rajko Stanko-vic, Goran Gojkovič in Grega Tekavec. »Zgodovina zgodbe med KAD in Perutnino Ptuj ima kar dolgo brado. Začelo se je pred tremi leti z zahtevami KAD po izredni reviziji, kar smo na skupščini delničarjev tudi podprli, nadzorni svet je na razpisu izbral revizorja. Izsledke izredne revizije, ki ni ugotovila nobenih nepravilnosti v vodenju družbe, je najprej sprejel nadzorni svet, kasneje pa še delničarji s kar 88,1 odstotka večine glasovalnih pravic. Zaradi administrativnih in ne vsebinskih vpra-
šanj je sodišče, spet na zahtevo KAD, revizijo zavrnilo. Administrativne in tehnične ovire so delničarji na lanskoletni skupščini odpravili, ko so potrdili izbiro revizorja in tako realizirali odločitev sodišča ter s tem končali zgodbo izredne revizije. KAD-u smo ves čas skušali dopovedati, da so vse naše poslovne od-
ločitve in dokumenti odprti za vpogled, kar so nekajkrat tudi izkoristili. KAD je kasneje v lanskem letu še enkrat zahteval izredno skupščino in na eni od skupščin izplačilo dividend na sodišču. Kot odgovoren subjekt smo dividende letos po sklepu sodišča izplačali, dejstvo pa je spet, ali je takšna poteza delničarjev
racionalna, saj se vsi v gospodarstvu zavedamo, da je denarni tok odvisen od razmer na trgu, ki so v aktualnih časih izrazito nenaklonjene poslovnim sistemom, sploh na potrošniškem segmentu. Izplačilo nekaj manj kot milijona evrov dividend je neposredno obremenilo denarne tokove Perutnine Ptuj. V Perutnini Ptuj tudi ne razumemo, da
bi šlo v medsebojni relaciji s KAD za nesoglasja, ki bi izvirala iz načina upravljanja. Uprava namreč odgovorno ščiti interese družbe in spoštuje vse odločitve instanc. Tako nam enkrat v tem procesu uspe, kot v primeru sklica izredne skupščine v lanskem letu, drugič pa, v primeru dividend, ne. Sicer pa poslovanje uprave vsako leto na skupščini po-
trjujejo vsi lastniki, ki so nam do zdaj vedno in z veliko večino glasov podelili razrešnico, ravno tako pa tudi nadzornemu svetu,« komunikacijo z državnim KAD, ki v Perutnini Ptuj obvladuje nekaj manj kot 10-odstotni lastniški delež, komentira predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Roman Glaser.
Uprava nad sklicem izredne seje skupščine ni navdušena
»Lastniška pričakovanja manjšinskega delničarja KAD so v zadnjem obdobju nerazumljiva. Njihove zahteve škodijo v prvi vrsti poslovanju Perutnine Ptuj, neposredno inji-cirajo tudi zmanjševanje ugleda družbe v najširši javnosti. Zdaj ko KAD očitno s svojimi vzvodi obvladuje še Probanko, ki je v nadzorovani likvidaciji, je uspel z neproduktivnimi dejanji in zahtevo po izredni skupščini. Tako KAD kot tudi Probanka se namreč zavedata, da je v času meseca dni po z njihove strani zahtevani skupščini predvidena redna skupščina delničarjev. Dva sklica in dve skupščini pa pomenita seveda tudi dvojne stroške, ki so v trenutnem ekonomskem okolju povsem nepotrebni in tudi neutemeljeni.«
Mojca Zemljane
Aktualna sestelanska sestava NS PP
Borut Bratina, predsednik - poziv k odpoklicu Vlasta Jeza, namestnica predsednika Drago Sok, član - poziv k odpoklicu
Simon Toplak, član Albina Vrbnjak, članica Iztok Letonja, član
Predvidena nova devetčlanska sestava NS PP
Miha Butara, novi član Miha Resman, novi član Rajko Stankovic, novi član Goran Gojkovič, novi član Grega Tekavec, novi član
Vlasta Jeza, obstoječa članica Simon Toplak, obstoječi član Albina Vrbnjak, obstoječa članica Iztok Letonja, obstoječi član
Nove člane NS predlagajo KAD, MDS in Probanka. O njihovem imenovanju bodo na zasedanju skupščine 23. maja odločali delničarji družbe.
Perutnina Ptuj je lani ustvarila za dobrih 265 milijonov evrov prodaje, leto pa zaključila z 9,8 milijona evrov dobička iz poslovanja. Potrjeni načrt za leto 2014 poleg povečanja izvoza in večje prodaje živil z višjo dodano vrednostjo vključuje štiriodstotno rast, kar pomeni, da bo Perutnina realizirala dobrih 267 milijonov evrov prodaje in 18,5 milijona evrov dobička iz poslovanja.
Prlekija • 15 let Kluba managerjev Prlekija 2000
Nezadovoljni v Javnem sektorju vabljeni v gospodarstvo
Člani Kluba managerjev Prlekija 2000 iz Ljutomera so ob 15-letnici delovanja pripravili slovesnost, ki so jo namenili debati o sedanjem gospodarskem položaju kakor tudi izzivih in težavah, s katerimi se gospodarstveniki spopadajo tudi v Prlekiji.
Predsednik kluba Božo Knehtl, sicer direktor firme Atrium, je na srečanju v nagovoru dejal: »Razbohotena in neučinkovita državna birokracija ne razume sprememb ali pa se jim enostavno noče prilagoditi. Danes so v naši družbi dobro organizirane in tudi hitro uslišane vse interesne skupine, ki za svoje delovanje črpajo sredstva le iz proračuna. V gospodarstvu postajamo globalno nekonkurenčni s plačevanjem vedno novih dajatev, s katerimi izpolnjujemo vse večje apetite porabnikov proračuna. Smo priča posameznikom, ki skozi
celotno kariero črpajo prigaran davkoplačevalski denar, medtem ko med državljane razpihujejo splošno nezadovoljstvo. Vsem tem nezadovoljnim posameznikom, prisesanim na dav-koplačevalski denar, svetujemo, da svoje nezadovoljstvo rešijo z zamenjavo delodajalca in se nam pridružijo v gospodarstvu. Na trgu je obilo prostora za sposobne kadre in tako bodo najbolje pomagali sebi in širši skupnosti na poti iz trenutne krize.« Knehtl je zaključil tako: »Za vse uspehe in neuspehe smo odgovorni sami. Nobenega izmed naših članov ne bre-
meni ne privatizacijska, kaj šele korupcijska afera. Naši izzivi so jasni - v teh turbulentnih časih zagotoviti preživetje in nadaljnji razvoj naših organizacij in s tem razvoj širše skupnosti. Člani smo pred vrati kluba sposobni pustiti morebitna osebna politična prepričanja, saj so za sodelovanje pri našem delu nepotrebna in moteča.«
V sklopu obletnice so člani Kluba managerjev Prlekija 2000 z lastnim denarjem poskrbeli tudi za ponatis knjige Štori-je vujeca Balaža, ki jo je napisal Jan Baukart.
NŠ
Ptuj • Najboljše učno podjetje
Trikratna zmaga ekonomske šole
V marcu je v Celju potekal mednarodni sejem učnih podjetij, na katerem je sodelovalo 52 učnih podjetij iz slovenskih, avstrijskih, romunskih, hrvaških in bolgarskih šol, ki izobražujejo za ekonomske, poslovne in gospodarske poklice. Dijaki Šolskega centra Ptuj iz ekonomske šole so z učnim podjetjem Grad priložnosti, d. o. o., zmagali v vseh treh tekmovalnih kategorijah.
Predstavili so se z najboljšo sejemsko stojnico, najprijaznejšim osebjem in najboljšim učnim podjetjem nasploh. Biti najboljši med tako veliko konkurenco je resnično velik dosežek za ptujsko učno podjetje, ki je na sejmu prodajalo vikend paket v srednjeveškem stilu na turni-škem gradu. Za ta namen so dijaki pripravili katalog grajskih soban, grajskih oblačil, program grajskih aktivnosti, vizitke podjetja, cenik s prijavnico, posneli so promocijski video in sejemski radijski oglas ter se izpopolnili v komunikaciji s kupci. Na stojnici so prikazali, kako se z gosjim peresom piše v kaligrafski pisavi, obiskovalcem pa med drugim ponudili tudi srednjeveško kulinarično specialiteto, in sicer
domači sadni kruh, ki so ga sami spekli. Svojo ponudbo so predstavili tudi v tujem jeziku.
Prikaz srednjeveškega grajskega življenja je obiskovalce sejma izredno navdušil, zato je učno podjetje Grad priložnosti prodalo več kot štiristo grajskih vikend paketov, komisija pa je v skladu s kriteriji ocenila, da je to učno podjetje najboljše na sejmu.
Mentorica zmagovalnega učnega podjetja Patricija Koler je dijake 3. letnika programa Ekonomski tehnik na sejem učnih podjetij intenzivno pripravljala že od jeseni. Ker se na ekonomski šoli izobražujejo tudi bodoči aranžerji, so ti sodelovali pri samem aranžiranju grajske podobe stojnice. Dijakinji iz 4. letnika Viktorija Matjašič in Nikita Po-
točnjak sta s svojimi idejami zagotovo pripomogli k zmagi.
Učno podjetje je v vseh ekonomskih in poslovnih šolah učinkovita učna metoda, ki dijake seznanja s konkretnim delom v podjetjih. Učna podjetja so vključena v vseslovensko mrežo učnih podjetij, ki med sabo poslujejo kot prava podjetja. Posel je sicer fiktiven, a je to trenutno najboljši način, kako mlade naučiti delati v kadrovskem, finančnem, računovodskem oddelku, kako sestaviti poslovni dopis in izdelati poslovni načrt. Dijaki iz ekonomske šole so dokazali, da imajo zanimive ideje, prežete z mladostno energijo in zagnanostjo, in da jih znajo ob pomoči učiteljev tudi dosledno izpeljati.
Silvija Javornik
8 S c / r A TEDNIK
Pozdravljeni v Dornavi
torek • 6. maja 2014
O
O
Ali država z obnovo dvorca misli resno
O propadanju dvorca Dornava in njegovi možni obnovi je bilo v medijih, pa tudi v strokovnih krogih, prelitega ogromno črnila. Po tem, ko se je iz objekta pred več leti izselil Zavod dr. Marijana Borštnerja, je poslopje prazno in žalostno propada.
Na gradu se je sicer postorilo nekaj nujnih vzdrževalnih del, za zaustavitev propadanja tega baročnega bisera v središču Lukarije, bi bilo treba zagotoviti znatna finančna sredstva. Lastnik dornavskega grajskega kompleksa je Ministrstvo za kulturo. V nasprotju z gradom Borl, ki ga država namerava odprodati (to neuspešno počne že več let), naj bi baročni dvorec v Dornavi ostal v državnih rokah, v novi evropski finančni perspektivi naj bi se mu obetala tudi obnova. »Celovita prenova dvorca in parka Dornava je uvrščena v strateške razvojne dokumente, in sicer v Nacionalni program za kulturo 2014-2017 ter v državni razvojni program investicij. Cilj ministrstva je, da
v okviru razpoložljivih sredstev (nacionalnih in evropskih) dvorec obnovi do te stopnje, da bomo zanj našli primernega upravljavca oziroma uporabnika, saj verjamemo, da ima nepremičnina velik kulturni in turistični potencial. V okviru izdelane projektne dokumentacije je predvidena vzpostavitev mul-tikulturnega centra, ki bi gostil številne kulturne prireditve, tako likovne kot glasbene, v dvorcu je predvidena ureditev knjižnice, poleg tega pa še podporne aktivnosti, s katerimi lahko upravljavec zagotavlja tudi gostinsko ponudbo,« so o predvideni obnovi dornavskega grajskega očaka za Štajerski tednik pojasnili na Ministrstvu za kulturo.
Mojca Zemljarič
Prenova dvorca in parka Dornava je uvrščena v Nacionalni program za 2014-2017 in v državni razvojni program investicij.
Foto: MZ
kulturo
Dornavski lukarji praznujejo 20 let delovanja
Turistično-etnografsko društvo Lukari Dornava letos zaznamuje 20 let delovanja. Ob jubileju bodo izdali priložnostni bilten, ki na 90 straneh v besedi in sliki prikazuje delo društva v obdobju dveh desetletij.
Na ustanovnem zboru članov v prosvetni dvorani v Dornavi se je pred 20 leti zbralo 16 članov iniciativnega odbora. Za predsednico so predlagali Marijo Velikonja, za blagajnika Mirka Cigulo in za tajnico Marijo Slodnjak. Izvolili so tudi devetčlanski upravni odbor, ki so ga sestavljali: Franc Šegula (nekdanji dornavski župan), Mirko Cigula, Marjeta Peteršič, Marija Slodnjak, Slavica Bratuša, Janez Starčič, Ivan Matjašič, Terezija Kvas in Marija Belšak. V tričlanski nadzorni odbor so bile imenovane Irena Petek, Mara Čuš in Neža Čuš. Društvu so se priključile nekatere v kraju
že delujoče skupine: ljudske pevke, cigani, orači, koranti, moški oktet, sekcija kmečkih žena in ljudski godci. V TED Lukari Dornava so se včlanili številni. Že leto dni po ustanovitvi je društvo štelo 324članov. »Ob pregledu dela v minulih 20 letih lahko rečem, da smo opravili veliko in pomembno delo. Izvedli smo številna gostovanja, nastope, delavnice ... Ponosni smo na 15 Fašenkov po dornavsko, na uveljavljeni Lukarski praznik in na obnovljeno Čušekovo domačijo. Načrtujemo, da bi slednja v naslednjih letih postala dobro obiskana dornavska turistična znamenitost,« je
povedala predsednica društva Marija Belšak in dodala, da je lukarski praznik v Dornavi potekal že prej, preden je bilo ustanovljeno TED Lukari. »Prvi lukarski praznik sta leta 1992 organizirala domačina Slavica in Ivo Matjašič. K sodelovanju sta takrat pritegnila nekaj krajanov. Na veselici so prikazali pletenje luka v krence in postregli z lukarskimi jedmi. Prireditev je povezoval amaterski gledališki igralec in režiser Lojze Matjašič,
HfflSs
Člani TED Lukarji Dornava so ob letošnjem jubileju izdali bilten, ki ga bodo javnosti predstavili prihodnji mesec. Obenem dornavski lukarji že vabijo tudi na tradicionalni Lukarski praznik, ki bo v avgustu.
Po zapisih Antona Ingoliča naj bi se pridelava ptujske čebule oziroma luka začela na območju vasi Dornava in Mezgovci, zato tudi ime območja Lukarija. Luk so nekoč na malih in srednje velikih kmetijah pridelovali za to, da so lahko šolali otroke. V enem krencu je 12 lukov, kar simbolizira 12 apostolov oziroma tudi 12 mesecev.
ki je sicer dornavskemu lukarskemu prazniku ostal zvest tudi v vseh nadaljnjih letih. Na našem lukarskem prazniku prikažemo opravila, ki spremljajo pridelavo in spravilo luka, ter šege in navade našega kraja. Med drugim pokažemo spletanje luka v krence, luk, lukec in krence pa tudi prodajamo. Vsako leto postavimo razstavo s kulinariko in spominskim gradivom o dogajanju iz preteklih let, vse skupaj pa zaokrožimo še s kulturnim programom.«
Člani TED Lukari so izjemno ponosni tudi na obnovljeno Čušekovo domačijo, ki so jo leta 2004 v upravljanje prejeli od občine Dornava. V obnovo domačije je bilo vloženega ogromno dela in truda vseh članov, finančno sta obnovo podprla občina Dornava in TED Lukari. Domačijo odlikujejo značilnosti kmečkega stavbarstva, značilnega za Ptujsko polje. Sestavljeno je iz stanovanjske hiše, ki ji pod istim slemenom sledijo posamezna gospodarska poslopja, kot so shramba za zrnje, hlev in skedenj. Na drugi strani dvorišča vzporedno s stanovanjskim delom domačije stojijo vinska klet, svinjak, stranišče in gnojna jama. Pred hišo sta vrt in studenec, za hišo je bil nekoč zasajen sadovnjak, okrog hiše pa brajde. Leta 2001 je bila domačija razglašena za etnološki spomenik lokalnega pomena.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ko na Polenšaku zadiši po gibanici
Ob omembi kraja Polenšak najbrž vsak pomisli na julijski praznik žetve z razstavo kruha in pogač ter na slastne gibanice, ki jih znajo speči tamkajšnje gospodinje. Lani so na Polenšaku zaznamovali 50 let delovanja društva in žetve, zlati jubilej pa proslavili z bogatim tridnevnim dogajanjem.
Turistično društvo (TD) Polenšak je eno izmed tistih v regiji, ki se lahko ponaša s prizadevnim delom svojih članov. Le-ti ob vsaki priložnosti pristopijo in pomagajo pri izvedbi različnih prireditev, ki jih na Polenšaku letno organizirajo kar nekaj. TD Po-lenšak danes vodi predsednik Franc Kukovec, ki je peti po vrsti prevzel to odgovorno nalogo. Prva predsednica je bila Mimica Šegula, domača gostil-ničarska. Društvo je vodila 26 let, pod njenim vodstvom se je na Polenšaku začela tudi gradnja turističnega doma. Za Šegulovo je predsedniško funkcijo prevzela Stanka Kovačič, naslednja predsednica je bila Elfrida Brenčič.
Brenčičevo je nasledil Jožef Munda, zadnjih 12 let društvo vodi predsednik Franc Kukovec. S prizadevnim delom so člani TD Polenšak v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v središču kraja zgradili turistični dom. Pred petimi leti so se v društvu odločili, da dom dogradijo in v njem uredijo muzej. Obnova je stala dobrih 300.000 evrov, veliko so s prostovoljnim delom postorili tudi člani sami. Površino doma so povečali (prizidali nov trakt), v celoti zamenjali ostrešje, kritino in stavbno pohištvo, izdelali zelo izolativno fasado, obnovili in dogradili sanitarije ter uredili prireditveno dvorano, muzej in kmečko izbo. TD Polenšak že vse od
ustanovitve dalje posebno pozornost namenja zgodovini kraja, ohranjanju dediščine in ljudskega izročila. Med drugim so v vseh letih delovanja zbirali stara kmečka orodja in predmete ter jih na svojih prireditvah predstavili obiskovalcem. Ker je zbirka iz leta v leto postajala bogatejša, je bilo za vse zbrane predmete treba priskrbeti ustrezen prostor za hrambo. Najprej so jih hranili v turističnem domu, kjer so leta 1995 na podstrešju uredili kmečko izbo, pred dobrimi desetimi leti so ob turističnem domu zgradili še gospodarsko poslopje ali »gumno«. V njem so shranili večje eksponate oziroma orodja, ki jih v času žetve tudi
praktično uporabijo (npr. za mlačev, šopanje, rezanje slame, mletje zrnja ...). Sočasno z zadnjo obnovo in dograditvijo turističnega doma so na podstrešju objekta uredili ekomuzej oziroma muzej starih kmečkih predmetov in orodij, ki so ga slovesno namenu predali leta 2012. V muzeju je zbrana bogata zbirka, za katero lahko skoraj z gotovostjo zapišemo, da se bo v prihodnjih letih še dopolnjevala. Glede na zavzeto delo članov TD Polenšak o tem ni dvoma. Prav tako smo prepričani, da bo na Polenšaku še vrsto nadaljnjih let dišalo po dobrih domačih gibanicah.
Mojca Zemljarič
torek • 6. maja 2014
Pozdravljeni v Gorišnici
ŠtajerskiTEBHlK 9
300 let stara Dominkova domačija vabi
Občina Gorišnica se ponaša z najstarejšo, več kot 300 let staro panonsko hišo - Dominkovo domačijo. Poslopje domačije je cimprano - zgrajeno iz lesenih brun, ometano z debelo plastjo ilovnatega ometa in pobeljeno z apnom. Streha je čopasta dvokapnica, krita s slamo. Mala okna s polkni so zaščitena z železnimi križi.
Razporeditev prostorov je sledeča: v bivalnem delu so črna kuhinja, spalnica ali »hiša«, izba, shramba in veža; v gospodarskem delu pa skedenj, hlev, priročna delavnica, steljnik in klet za zrnje. Domačija je opremljena z izvirno prvotno opremo, ki jo je v hiši zapustila zadnja stanovalka Katarina Nemec. Nemčeva je do leta 1990 s pomočjo hčerke Angele Arnuš domačijo skrbno vzdrževala. Leta 1997 je domačijo ob pomoči kulturnega ministrstva odkupila in obnovila občina Gorišnica. V dveh letih je stara panonska hiša dobila današnjo podobo, urejena je tudi okolica s tipičnim panonskim vodnjakom, brajdami, svinjakom, čebelnjakom, koruznjakom ... Dominkova domačija je danes muzej na prostem. Po večini jo obiskujejo skupine šolarjev, ki jim vodičke na zanimiv in domiseln način poskušajo prikazati življenje malega kmečkega človeka na tem prostoru v preteklosti. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Občine Gorišnica, Dominkovo domačijo letno
Domačija arhitekturno spada med značilne panonske hiše, grajene vogalno. V obliki črke L se stikata bivanjski in gospodarski del hiše.
obišče blizu 1.200 obiskovalcev; največ šolarjev, nekaj pa tudi upokojencev in drugih obiskovalcev. Odkar je domačija pred približno 15 leti za javnost odprla svoja vrata pa do danes, so našteli okoli 17.400 obiskovalcev. Dominkova domačija ni odprta samo za turistično-promo-
cijske aktivnosti, temveč svoja vrata na stežaj odpre tudi ob različnih prireditvah in dogodkih v kraju.
Lani je Občina Gorišnica pri muzeju uredila parkirne prostore in javno razsvetljavo. Strošek naložbe je znašal 46.200 evrov. V prihodnje nameravajo
obnoviti recepcijo oziroma informacijski center, načrtujejo pa tudi popravilo slamnate strehe na sami domačiji. Ogled Dominkove domačije je možen po predhodnem dogovoru, vse informacije nudi tajništvo Občine Gorišnica.
Mojca Zemljarič
Dve desetletji razvoja
V dveh desetletjih delovanja je občina Gorišnica na svojem območju izvedla vrsto naložb. Posodabljali so cestno infrastrukturo, gradili pločnike, kolesarske poti, telekomunikacijsko, elektro, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
V Moškanjcih se na območju petih hektarjev zemljišč razteza obrtna cona.
Leta 1998 so namenu predali novozgrajeno večnamensko dvorano, leta 2005 nove upravne prostore občine in kulturno dvorano, leta 2010 so slovesno odprli nov vrtec. Nova je tudi poslovilna veža na gorišniškem pokopališču, na kmetijskih zemljiščih je bila izvedena agromelioracija, gradijo pa tudi namakalni sistem. V Moškanjcih, med železniško postajo in letališčem, so vzpostavili območje obrtne cone (OC). Urejati so jo začeli pred desetimi leti, dela so potekala fazno. Najprej so izvedli nakup in odmero zemljišč, sledila je prostorska ureditev, nadalje
izvedba komunalne infrastrukture in prodaja zemljišč zainteresiranim kupcem. Skupaj so komunalno opremili pet hektarjev in 25 arov zemljišč. V OC Moškanjci danes posluje devet podjetij: llkos, Ferdo Kočevar, K. B. Kokot, Pok, Viteh, BTO Zelenik, Babosek, Tilli in Zorli. Ena parcela v OC Moškanjci je ostala neprodana. Na območju občine Gorišnica je območje, namenjeno za obrt in podjetništvo, urejeno tudi v For-minu. V tamkajšnji obrtni coni poslujejo tri podjetja: TVP Vzmetni inženiring, Hidus in Mislovič.
Mojca Zemljarič
Za šport in rekreacijo se ni treba bati
Vaška olimpijada je v občini Gorišnica največji športno-rekreacijski dogodek. Lanska je bila že 15. po vrsti, gostila je blizu 700 udeležencev iz vseh vasi gorišniške občine. Organizator prireditve je Športna zveza občine Gorišnica, ki prav letos zaznamuje 20 let delovanja. Ustanovljena je bila leta 1994 - še istega leta, ko je samostojno delo začenjala tudi občina Gorišnica.
Vaška olimpijada je vsako leto organizirana v sklopu julijskih prireditev ob občinskem prazniku. Občinski praznik spremljajo tudi drugi rekreativni dogodki: kolesarjenje, pohod, teniški turnir, tek in nordijska hoja. Vaška olim-pijada je izvedena na visokem organizacijskem nivoju. Športno dogajanje se začne že zjutraj, konča pa v poznih večernih urah z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo medalj in pokalov. Skupni imenovalec dogodka je šport, ki združuje krajane vseh vasi. Poleg tekmovanja je Vaška olimpijada predvsem dan druženja in dobre volje. Prireditev, ki so jo gorišniški športni zanesenjaki dolga leta razvijali, je vsebinsko bogata in edinstvena, zato jo je treba tudi v prihodnje skrbno negovati in ohranjati.
Na lanski Vaški olimpijadi v Gorišnici je bilo prijavljenih skoraj 700 udeležencev iz vseh 11 vasi občine. Največ tekmovalcev sta imela vaška odbora Moškanjci in Gorišnica, ki sta na vaški olimpijadi tudi večna tekmeca za osvojitev zlate lovorike. Posamično ali ekipno so se udeleženci olimpijade pomerili v
več športih: ribolovu, nogometu, košarki, peteroskoku, namiznem tenisu, odbojki, teku na 60 metrov, speed bad-mintonu, skakanju z vrečami, igri med dvema ognjema, ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško, šahu, metu kamna, tekmovanju za najmočnejšega občana in vleki vrvi. Novost lanske olimpijade v Gorišnici so bili tudi simboli, ki so ponazarjali posamezne vasi. Simbol vsake vasi je bil uprizorjen na majicah tekmovalcev in na zastavah posamezne vasi. Po končanem celodnevnem dogajanju je Dušan Janže-kovič v imenu organizatorjev prireditev ocenil z besedami: »Športne panoge na naši olimpijadi so izbrane tako, da se za vsakogar najde kaj primernega za prikaz njegovih spretnosti in sposobnosti. Prireditev, ki že vrsto let raste in po udeležbi podira predhodne rekorde, je tudi letos pomenila dan prijetnega druženja, dan, ko so bili v ospredju rekreacija, šport, medsebojno spoštovanje in obenem tekmovalnost. Občani občine Gorišnica poznajo pomen in prednosti ukvarjanja s športom, česar
ne dokazuje samo število udeležencev, ampak to potrjujejo tudi vsakodnevno polna vaška igrišča, kjer so že lep čas potekale priprave za udeležbo na olimpijadi. Veliko otrok, ki so na igrah sodelovali, pa je temelj, ki nam zago-
tavlja, da se v občini Gorišnica za šport in rekreacijo v prihodnosti ni treba bati. Prireditev lahko ocenimo s samimi su-perlativi, tako glede udeležbe in vzdušja kot tudi organizacije.«
Mojca Zemljarič
Z izgradnjo sodobne športne dvorane je šport v občini Gorišnica veliko pridobil. Neuresničena želja gorišniških športnikov, zlasti nogometašev, je gradnja novega športnega parka, ki se prelaga iz leta v leto.
O
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
10 Štajerski1TEDNIK
Pozdravljeni v Markovcih
torek • 6. maja 2014

O
V Mlinu Korošec melje že šesta generacija
Mlin Korošec v Zabovcih ima bogato, zagotovo pa najdaljšo zgodovino v občini Markova, saj v njem melje že šesta generacija. Za očetom Vladimirjem Korošcem je obrt prevzel sin Daniel, v mlinarstvo pa uvajajo tudi vnuka Nika.
Najstarejši mlinar, danes 81-letni Vladimir Korošec, za domačine kar Vladko, je svojo pot začel kot vajenec v mlinarski stroki, nato pa je z mojstrskim izpitom opravil poklicno šolo za mlinarja. Začetkov mlinarske obrti v družini Korošec se vedno rad spominja: »Začetki naše mlinarske in gostinske obrti segajo v šesto koleno naših prednikov, saj je mlinarstvo začel moj pradedek Franc. Moj oče Jože Korošec je prevzel mlinarsko obrt leta 1907, najprej je imel plavajoči mlin na Dravi, v katerem so tedaj mleli še na kamne. Včasih je bilo na Dravi več plavajočih mlinov in tudi očetova brata sta bila mlinarja. Njegov brat Marko je imel mlin ob Studenčnici pri ptujskih termah, tretji brat Konrad pa je imel mlin na Pobrežju pri Vidmu. Ko je leta 1939 tudi v našo vas prišla elektrika, je oče začel tukaj graditi nov mlin, a je vse skupaj prekinila vojna. Po vrnitvi iz vojnega ujetništva je gradnjo nadaljeval, tako da je nov mlin začel
obratovati že leta 1945. Zal ga je tedanja oblast po šestih mesecih obratovanja nacionalizirala, tako da je postal obrat Mlinskega podjetja Maribor.«
Kdaj pa ste potem mlin spet dobili nazaj?
»Že od leta 1955 sem ga imel od države v najemu, z velikimi težavami mi je uspelo, da sem ga leta 1959 tudi odkupil. Zaradi vse večjih potreb in zahtev na trgu je bilo treba mlinske stroje nenehno posodabljati in širiti. Po vojni smo naš kmečki mlin že petkrat prenavljali in širili, nazadnje pred 10 leti, ko smo ob njem postavili še silose s sušilnico s kapaciteto 5000 ton suhega zrnja. Za nekajkrat pa smo povečali tudi kapaciteto mletja, saj smo leta 1959 lahko dnevno zmleli le okoli 2 toni zrnja, danes pa je dnevna kapaciteta že več kot 70 ton.«
In mlinarska obrt se nadaljuje, saj je po Vladkovi upokojitvi leta 2006 vodenje mlina prevzel sin Daniel
»Oče me je v mlinarstvo uvajal že
Foto: M. Ozmec
Tri generacije Koroščevega mlina, dedek Vladimir Korošec s sinom Danielom in vnukom Nikom
Ti m
Foto: M. Ozmec
Danes je pogled na kompleks Mlina Korošec v Zabovcih veličasten, saj so ogromni silosi vidni tudi iz Ptuja.
nekaj let pred svojo upokojitvijo, tako sem si nabral bogate izkušnje. Uradno se je upokojil že leta 1992, njegove posle pa sem prevzel leta 2006, a tudi on še danes pridno dela kot prokurist, saj so bogate življenjske izkušnje nepogrešljive. In tradicija se nadaljuje, vsako leto odkupujemo žitarice od bližnjih in daljnih kmetov in jih meljemo. Lani smo v našem mlinu odkupili okoli 8.000 ton pšenice, okoli 1.200 ton rži, ki je pridelujejo vsako leto več; odkupili smo tudi okoli 2.000 ton koruze, okoli 700 ton ječmena in okoli 200 ton ajde, ki spet dobiva na veljavi.«
Dedku Vladku in očetu Danielu pa zadnjih nekaj let v mlinu pridno pomaga tudi 24-letni vnuk Niko Korošec, ki ga pripravljajo na skorajšnji prevzem vodenja poslov. O zaposlenih v mlinu pa je povedal: »Dandanes nas je v Mlinu Korošec zaposlenih le 10; poleg mene, očeta in dedka še trije šoferji, vzdrževalec, trgovec in finančnici. Naši najbolj prepoznavni izdelki so vse vrste
pšenične moke, vse bolj sta v porastu pirina in ajdova moka, veliko je tudi izdelkov iz koruze, poleg koruzne moke izdelujemo še koruzni zdrob in koruzni drobljenec ali 'šrot'. V naši trgovini pa kupcem ponujamo tudi druge živilske izdelke, kot so razna jedilna olja, poleg pirine moke pa sta v porastu še prodaja lanene in kamutove moke.«
In medtem ko je bila še nekaj let po drugi svetovni vojni za mlin značilna še kmečka menjava, kar je pomenilo, da je kmet v mlin pripeljal svoje zrnje in dobil moko, zmleto iz svojega zrnja, je danes vse zelo drugače. Vse je moderno in avtomatizirano, vsi stroji so vodeni računalniško, in čeprav uvajajo nove tehnologije, se na tržišče spet vračajo stare vrste zrnja. Zaradi povečanih potreb pa še letos načrtujejo začetek gradnje novih skladiščnih prostorov, kar daje slutiti, da se bo mlinarsko poslanstvo pri Koroščevih uspešno nadaljevalo tudi v tretjem stoletju.
M. Ozmec
Gospodarski uspeh in nova delovna mesta za celotno občino
Obrtna cona Novi jork v Novi vasi je močno zaznamovala in utrdila celoten razvoj občine Markovci, zagotovo pa pomeni tudi v slovenskem prostoru primer dobre prakse uspešne skrbi lokalne skupnosti za razvoj obrti in podjetništva.
Ideja o izgradnji obrtne cone v občini Markovci je stara vsaj 15 let, njeno gradnjo in ureditev parcel za podjetnike pa so začeli že leta 2001 v Novi vasi pri Markovcih, na mestu, kjer je bila včasih večja, opuščena in pozneje temeljito sanirana gramoznica. V prvi fazi so uredili le prostor, na katerem danes stoji podjetje Vitiva. Zaradi velikega zanimanja podjetij in zasebnikov so leta 2004 nadaljevali urejanje vse potrebne infrastrukture za drugo fazo obrtne cone, ki so jo leta 2005 tudi uspešno končali. Leta 2010 pa so nadaljevali še urejanje tretje faze obrtne cone, tako da se danes industrijska cona Novi jork (kar naj bi izhajalo iz imena za novi obrambni jarek) razprostira že na več kot 15 ha površin.
Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, je celoten kompleks 1. in 2. faze obrtne cone, skupaj z nakupom zemljišč, njihovo komunalno opremljenostjo, gradnjo čistilne naprave ter transformatorske postaje, veljal že več 2 milijona evrov. Tretja faza ureditve obrtne cone pa jih je do sedaj veljala že okoli 300.000 evrov, saj je bil velik del infrastrukture pripravljen za širitev že v drugi fazi. Vsekakor je pomembno, da so, kolikor je bilo mogoče, pri izgradnji vseh treh faz uspešno črpali tudi sredstva iz državnih in evropskih virov. Pomembno je tudi dejstvo, da je v obrtni coni sedaj urejenih in z vso potrebno infrastrukturo v celoti opremljenih že
30 parcel, ki so jih že uspeli tudi prodati zainteresiranim obrtnikom in podjetnikom. Vsekakor je pozitivno, da na 20 parcelah že stojijo poslovni objekti ali obratovalnice uspešnih družb in podjetnikov. Poleg že omenjenega podjetja Vitiva obratujejo tudi podjetja MCK, Regeneracija, Reseda, Teleing, GP Project ing, X-trade, Ključavničarstvo Zemljarič, Kovinarstvo Hanželič in številna druga. Na občini Markovci ne skrivajo zadovoljstva, saj so po ureditvi druge faze obrtne cone pridobili blizu 200 novih delovnih mest, pozitivno pa je tudi, da je med zaposlenimi večina iz območja občine Markovci. Po ureditvi tretje faze pa naj bi pridobili še dodatnih 100 prepotrebnih novih delovnih
Foto: M. Ozmec
Pogled na osrednji del obrtne cone Novi jork v Novi vasi pri Markovcih, kjer uspešno deluje že 20 različnih obratovalnic.
mest, kar je vsekakor zelo pomembno za celotno občino.
Ker gre za vzorčni primer tega, kako lahko lokalna skupnost uspešno skrbi za razvoj obrti in podjetništva, prihajajo na ogled obrtne cone Novi jork številni župani, predstavniki občin ter obrtniki in podjetniki iz drugih slovenskih občin. Tudi zaradi tega, ker je dostopnost do obrtne cone zelo enostavna, saj vodi pot do nje po cesti Markovci-Bo-rovci proti severovzhodu. Investicija, v katero občina Markovci vlaga sredstva že od leta 2001, se tako že bogato obrestuje, z njo so si zagotovili prihod novih podjetij v ta podeželski kraj, obenem pa tudi hitrejši razvoj širšega območja in povečanje števila zaposlenih. Na občini so prepričani, da je obrtna cona pomemben potencial za razvoj gospodarstva tudi v širši regiji, ki bo tudi v prihodnje zagotavljala nove obratovalnice in z njimi nove zaposlitve, navsezadnje pa tudi nove dohodke v občinski proračun. Ob vsem tem pa ni zanemarljiv podatek, da premorejo v občini Markovci na 10.000 prebivalcev kar 280 obrtnikov, kar je krepko nad slovenskim povprečjem in še bolj nad povprečjem v podravski regiji. Tudi to se dogaja v deželi korantov.
M. Ozmec
Tenis
Rola tam, kamor spada - med 100 najboljšimi Stran 12
Rokomet
Pri porazu še najbolj zadovoljili mladi
Stran 12
Nogomet
Do visoke zmage brez prepričljive igre
Stran 13
Rokomet
Ptujčani na Češkem ponovno navduševali
Stran 13
Nogomet
Dravinja zanesljivo drvi proti napredovanjuj
Stran 14
Nogomet
Reprezentanca U-18 dvakrat s Finci
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiiuiajts naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 31. krog
Četrtič 4:0, skupaj 4:0
Gorica - Zavrč 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Boniperti (9.), 2:0 Boniperti (26.), 3:0 Misuraca (63.), 4:0 Danilievičius (69./11 m).
GORICA: Cordaz, Vetrih (od 79. Johnson), Boniperti (od 66. Baz-zoffia), Finocchio, Jogan, Vanin, Favalli, Berardocco, Misuraca, Modolo, Danilievičius (od 75. Borges). Trener: Luigi Apolloni.
ZAVRČ: Fink, Roškar (od 48. Fuček), Murko, Sambolec, Ša-farič, Smrekar, Kelenc, Kurbus, Dugolin, Golubar (od 62. Vaš), Težak (od 77. A. Čeh). Trener: Željko Orehovec.
RDEČI KARTON: Murko (88.).
Novogoričani bodo tekme z Zavrčem v tem prvenstvu ohranili v najlepšem spominu. Potem ko so dobili vse tri prejšnje medsebojne dvoboje, so tudi zadnjega v sezoni zanesljivo odločili v svoj prid. Čeprav so se Zavrčani tokrat na Primorsko odpravili optimistično razpoloženi in opogumljeni z dvema zaporednima zmagama (Celje, Triglav), so še enkrat več doživeli hladen tuš. Četrtouvrščena Gorica je tako še ohranila nekaj upanja, da se povzpne med prvo trojico. Zavrč na drugi strani ostaja na petem mestu, a tudi še ima možnost za plezanje po lestvici. Pri domači-
Željko Orehovec, trener Zavrča: »V Novo Gorico smo šli dobro razpoloženi, igrali smo na zmago in upali, da bomo prvič letos ugnali Gorico. Na žalost nismo bili 'pravi' in smo pod mojim vodstvom odigrali najslabšo tekmo. Hitro smo dobili dva zadetka, ki sta padla po individualnih napakah. Zatajili smo vsi, od mene do zadnjega igralca na klopi. Škoda, ker v zadnjem času igramo v dobri formi, toda tako pač je. Na rutino ne moremo premagati nikogar, kaj šele Gorico in v nadaljevanju moramo prikazati bistveno več.«
Gregor Fink, vratar Zavrča: »Izgleda, da je Gorica resnično zakleta za našo ekipo. V srečanje smo krenili optimistično, toda nato prejeli bolečo zaušnico v obliki štirih zadetkov. Nismo igrali tako, kot bi morali, poleg tega smo prejemali čudne zadetke. Po zaostanku 2:0 smo sicer poskušali nekaj odigrati, toda ni nam šlo.«
nih sta manjkala dva najboljša strelca, Coda in Lapadula, pri gostih pa Sandi Čeh in Kresinger.
Novogoričani so hitro prišli v vodstvo, saj je že v 9. minuti zadel Filippo Boniperti, ki je pobegnil gostujočim branilcem in žogo pod Fin-kom s strani poslal v mrežo - 0:1. V 18. minuti je z glavo po kotu dobro streljal Luca Berardocco, a je bil Gregor Fink na mestu. V 26. minuti je Boniperti še drugič na tekmi zatresel mrežo Zavrča: sam je potegnil v kazenski prostor in streljal, žoga pa je zadela v nogo Petra Murka in končala v mreži - 0:2. Po pol ure igre so nekaj več moči v napad usmerili tudi gosti, ki so nekajkrat poskusili s streli, a so bili nenatančni.
V uvodu drugega dela pra-
vih priložnosti ni bilo, nase je opozoril le Andrej Dugolin, ki je sicer meril v okvir vrat, a ni prišlo do spremembe rezultata. V 63. minuti pa se je mreža le zatresla, in sicer še tretjič pri gostih. Najprej je streljal Francesco Finocchio, Fink je žogo dobil do Gianvi-ta Misurace, ki jo je pospravil za hrbet završkega vratarja -3:0. Kmalu zatem se je mreža zatresla še četrtič. Murko je na robu kazenskega prostora storil prekršek nad Tomasom Danilievičiusom, sodnik Tadej Mežnar pa je pokazal na 11-metrovko, Litovec je nato sam zanesljivo izvedel najstrožjo kazen - 4:0. Gosti so malce pred koncem tekme ostali še brez izključenega Murka, ki je dobil drugi rumeni karton.
sta, jm, tp
Foto: Črtomir Goznik
Peter Murko (Zavrč, beli dres) je bil eden izmed tragičnih junakov tekme v Novi Gorici: pri drugem zadetku ga je žoga zadela v nogo, storil je prekršek za 11-metrovko, na koncu pa si je v 88. minuti prislužil še izključitev ...
V sredo v Zavrču z Domžalčani
Že v sredo so na sporedu tekme 32. kroga, Zavrč pa bo na domačem igrišču ob 20. uri gostil Domžale. »Tekmo z Gorico smo pozabili že v tistem trenutku, ko je sodnik od-piskal konec tekme. Sedaj se moramo usmeriti proti naslednjemu tekmecu, Domžalam. Igralce bo treba najprej re-generirati, saj so v Gorici delovali precej utrujeno. Zaradi zgoščenega ritma v zadnjih tednih to ni presenetljivo, zato potrebujemo osvežitev,« je povedal Željko Orehovec, ki zaradi kartonov ne bo mogel računati na Murka in Kurbusa.
Gregor Fink: »Ta teden nas čakata dva težka dvoboja, kjer bomo igrali na zmago. Upam, da bo z menoj vse v redu in da bom lahko pomagal soigralcem, čeprav je zaradi poškodbe gležnja, ki sem jo staknil že v uvodu tekme z Gorico, malo možnosti za to.«
1. SNL, 32. krog: Zavrč - Domžale,
sreda, 7. maja, ob 20.00 v Zavrču
Medsebojne tekme
5. krog: Domžale - Zavrč 1:1 (0:1); Dobrovoljc; A. Čeh;
14. krog: Zavrč - Domžale 2:2 (2:2); Sambolec, Ko-kol; Korun, Vuk;
23. krog: Domžale - Zavrč 3:0 (1:0); Živec, Husma-ni, Majer.
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 31. KROGA:
Gorica - Zavrč 4:0 (2:0); strelci: Boniperti 9., 26., Misuraca 63., Danilevičius 69./11-m; rdeči karton: Murko 88./Zavrč
Celje - Luka Koper 2:3 (1:3); strelci: Zajc 42., Gobec 86.; Palčič 11., Lotrič 27., Štromajer 34.; Domžale - Krka 0:0;
Maribor - Olimpija 2:0 (1:0); strelca: Bermanovič 6./ag, Cvijanovič 67./11-m.; rdeči karton: Zarifovič 66./Olimpija;
Triglav - Rudar 0:1 (0:1); strelec: Diallo 11./ag; rdeči karton: Rozman 4./Rudar.
1.	MARIBOR
2.	RUDAR
3.	LUKA KOPER
4.	GORICA
5.	ZAVRČ
6.	DOMŽALE
7.	OLIMPIJA
8.	CELJE
9.	KRKA
10.	TRIGLAV
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 13 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 11 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor), Joshua Parker (Domžale); 10 zadetkov: Goran Galešič (Luka Koper), Nusmir Fajič (Maribor), Gianluca Lapadula (Gorica); 8 zadetkov: Matija Smrekar (Zavrč), Gianvito Misuraca (Gorica), Slobodan Vuk, Saša Aleksander Živec (oba Domžale), Nik Omladič (Olimpija) ...
31	20	4	7	66:29	64
31	16	8	7	45:23	56
31	17	5	9	42:33	56
31	14	10	7	53:26	51
31	14	4	13	50:55	46
31	10	11	10	45:33	41
31	10	6	15	31:45	36
31	8	6	17	26:50	30
31	7	6	18	23:52	27
31	5	8	18	28:63	23
Nogomet • 1. SNL
Mariborčani so dobili še tretji »večni derbi« v tem prvenstvu in storili še korak bližje k novi zvezdici. Ljubljančani, ki so se med tednom sporazumno (prepozno) razšli s trenerjem Mi-loradom Kosanovičem (tekmo je vodil dosedanji pomočnik Darko Karapetrovič), v tem trenutku pač niso dorasel tekmec vijoličastim in vegetirajo v spodnjem delu razpredelnice. Pred več kot 6 tisoč navijači so varovanci Anteja Šimundže kljub oslabljeni enajsterici (manjkali so Mendy, Milec, Fajič, Mezga ...) brez težav nadzorovali potek srečanja, z izključitvijo jim je k temu pomagal še Zarifovič.
Koprčani so slavili v Celju, kjer je domačo ekipo prvič vodil Simon Rožman. Ta je bil po tekmi zadovoljen z igro, nikakor pa ne z realizacijo, saj so njegovi varovanci zapravili kopico zrelih priložnosti. Izkušenejša ekipa Kopra je to pač znala kaznovati . Pod vrhom ostaja tudi Gorica, ki si je pred Zavrčani znova nabrala bolj otipljivo prednost. Dragoceno točko so si v Domžalah priborili gostje iz Novega mesta, ki še vedno lovijo rešilno 8. mesto, ki zagotavlja zanesljiv obstanek med prvoligaši.
V edinem nedeljskem srečanju so Velenjčani slavili v Kranju, čeprav so skoraj celotno srečanje igrali z igralcem manj. Vratar Matjaž Rozman je bil po prekršku izven kazenskega prostora izključen že v 4. minuti (sodil je Roman Glažar). Domačini te prednosti niso znali izkoristiti: gostje so hitro prišli do vodstva (avtogol Dialla) in prednost zadržali do konca.
JM
Mariboru se en derbi
Športno plezanje • Balvani
Mina v Bakuju do finala
V Bakuju je konec tedna potekala druga tekma nove sezone svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Tudi te sta se - podobno kot prve na Kitajskem - iz slovenskega tabora udeležila le Mina Markovič in Jernej Kruder.
Mina je tokrat v Bakuju storila korak naprej in se uvrstila v finale najboljše šesterice. Najprej je v kvalifikacijah zasedla 9. mesto, v polfinalu pa je s 6. mestom za rep ujela nastop v finalu. Tudi v nedeljskem finalu je napredovala in na koncu zasedla odlično 5. mesto. Zmagala je Avstrijka Anna Stohr pred Japonko Alijo Noguči in Britanko Shauno Coxsey. Jernej Kruder je v moški konkurenci obstal v polfinalu in osvojil končno 17. mesto.
Na prvi tekmi v Chongqingu sta Markovičeva in Kruder ostala brez finala. Kruder je tekmo končal na 13., Markovičeva pa na 18. mestu.
»Mina ima še vedno precej rezerve, predvsem v preveč zanesljivem plezanju. Tudi v finalu bi dejansko lahko splezala vse probleme. Vseeno smo lahko zadovoljni s tekmo, saj je dokazala, da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi in polni optimizma gremo naprej,« je iz Bakuja sporočil slovenski selektor Roman Krajnik. Naslednja tekma bo že konec tedna v Švici.
JM, sta
12
Šport, šport mladih
Tenis
Rola tam, kamor spada -med najboljšo stoterico
Blaž Rola je z uvrstitvijo v polfinale turnirja v Ostravi dosegel naslednji vmesni cilj na zastavljeni poti - postal je član najboljše stoterice na lestvici ATP. Na najnovejši lestvici zaseda prav 100. mesto!
Motokros • SP, razred MX2
Gajser deseti na Nizozemskem
Ptujski tenis še naprej doživlja najbolj svetle trenutke v zgodovini uvrstitev njenih igralcev in igralk na ATP- in ITF-lestvicah. S tem tednom sta rekordna dosežka uspela Blažu Roli in Nini Potočnik. Blaž je po Žemlji, Kavčiču in Bedenetu postal šele četrti Slovenec, ki se je prebil med najboljšo stoterico na računalniški lestvici ATP. To mu je uspelo z uvrstitvijo v polfinale močnega challenger turnirja v Ostravi na Češkem, kjer se je prebil do polfinala. Podoben dosežek je v mladinski kategoriji na ITF-lestvici uspel Nini Potočnik, ki si je dodatne točke priborila z uvrstitvijo v četrtfinale turnirja v Italiji.
Challenger turnir na Češkem
Člani so se v Ostravi merili za 85 tisoč evrov nagradnega sklada. Prvi nosilec turnirja je bil domačin Radek Stepa-nek (41. na ATP), Rola je bil 4. nosilec (106.). Ptujčan je na uvodu težje od pričakovanj ugnal domačega povabljenca, 33-letnega Jana Minar-ja (1557.). Po izgubljenem prvem nizu se je »razjezil« in nato v naslednjih dveh Čehu prepustil le še dve igri. Kljub temu je Čeh v 3. nizu nudil dober odpor. Prepričljivejši je bil Blaž v 2. krogu proti 22-le-tnemu Madžaru Fucsovicsu (184.). Odločilni break v drugem nizu mu je uspel pri izidu 5:5, na svoj servis je nato le še potrdil zmago. V četrtfinalu se je srečal še z enim 22-letni-kom, tokrat Italijanom Giusti-nom (222.). Prvi niz je odločil break v 3. igri, ki ga je Rola zadržal do konca - 6:4. Ko je v 2. nizu povedel z breakom 3:2,
Izola IP - Jeruzalem 32:26 (16:12)
IZOLA IP: Kevič (1 obramba), Jelovčan (14 obramb), Gregorič; Božič 11 (2), Zorič Stepančič 3, Smolnik 6 (2), Jurič 6, Vukovič 2, Čosic 3, Kojic 1, Redžic, Marko-vič, Gomezelj, Bubnič, Matijaše-vič. Trener: Borut Hren.
JERUZALEM: T. Cvetko (5 obramb), Belec (5 obramb); Kocbek 2, Peček 2, Kolmančič 2, To-polovec 2, Poznič, Bogadi 3, Raj-šp 3, Kirič, Čudič 6 (1), Putarek, Šišmanovič 5, Gregorc 1, Mavrič. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Izola IP 5/4; Jeruzalem 2/1. IZKLJUČITVE: Izola IP 4; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Peter Božič (Izola IP).
Na tekmo v Izolo, ki bi lahko odločala o končnem 7. mestu v državi, so Ormožani odpotovali brez Siniše Raduj-kovica (službeno odsoten) in Danijela Mesarica (poškodba roke). Odsotnost obeh izkušenih igralcev se je precej
je kazalo, da bo srečanje mirno pripeljal do konca. A se mu je takrat ustavilo (podobno kot v Braziliji v četrtfinalu Sao Paula) in Italijan je dobil štiri igre zapored - 3:6. V odločilnem nizu si noben tekmec ni uspel priigrati prednosti do izida 4:3. Blaž je v sedmi igri ubranil dve break priložnosti, sam pa v naslednji igri izkoristil drugo in povedel 5:3. Po 2 urah in 18 minutah je srečanje dobil z 2:1 v nizih in z majhno
poznala v igri v polju. Zaradi poškodbe je manjkal še vratar Sandi Žuran.
David Bogadi in Dominik Peček sta poskrbela za edino vodstvo Ormožanov na tekmi z 0:1 in 1:2. Po seriji štirih
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Domačini so zasluženo osvojili novi točki. Kljub porazu nismo razočarani: v zadnjih dvajsetih minutah igre smo se z mladimi igralci na igrišču vrnili med žive, kar me zelo veseli. Mladi vse bolj izkoriščajo ponujeno minutažo, med drugim je Jure Kocbek dosegel svoja prva prvoligaška zadetka. Do konca sezone želimo ujeti končno 7. mesto v državi, a se bo treba zelo potruditi. Zmagovati in ponujati mi-nutažo mladim naenkrat ni enostavno in upam, da bomo ti dve komponenti do konca sezone izpolnjevali čim bolje.«
prednostjo v točkah: 104:99.
Polfinalni tekmec je bil Rus Andrey Kuznetsov (125), ki je pred tem po maratonskem dvoboju izločil Stepaneka (1:6, 6:4, 7:6(10). Osmi nosilec pa je bil tokrat še enkrat izjemen in je v zelo hladnem vremenu našemu igralcu ponudil bore malo priložnosti. Izenačen je bil le začetek (2:2), nato pa je 23-letni Rus (lani že 68. igralec sveta) z natančnimi udarci tik nad
zaporednih golov so Izolčani v 7. minuti povedli 5:2, v 17. minuti pa prednost povišali na +5 (10:5). Največ preglavic je gostom povzročal Peter Božič: eden najboljših krilnih igralcev v ligi je do 23. minute dosegel kar šest zadetkov. Tudi v 2. polčasu je Izolčanom takoj uspela serija štirih zaporednih zadetkov in v 35. minuti je na semaforju kazalo 20:12. Dobrih pet minut kasneje so Primorci, ki so bili bolj željni nove zmage, prišli do rekordne prednosti desetih zadetkov (24:14). Do zaključka tekme so svoje minute v dresu Jeruzalema odlično izkoristili mladi roko-metaši (Miha Kolmančič, Jure Kocbek, Matic Topolovec, Tomaž Cvetko) in prednost gostiteljev v 54. minuti znižali na +4 (28:24). V zadnjih šestih minutah tekme so na igrišču prevladale izkušnje in vprašanje zmagovalca je bilo odločeno. Do konca sezone Ormožane čakajo še tekme
Ostrava, challenger turnir, 85 tisoč evrov, rezultati:
1.	krog: Rola (4.) - Jan Minar (Češka) 5:7, 6:0, 6:2;
2.	krog: Rola (4.) - Marton Fu-csovics (Madžarska) 6:1, 7:5;
četrtfinale: Rola (4.) - Lorenzo Giustino (Italija) 6:4, 3:6, 6:3;
polfinale: Rola (4.) - Andrey Kuznetsov (Rusija, 8.) 3:6, 0:6;
finale: Kuznetsov - Mecir (Slovaška) 2:6, 6:3, 6:0.
mrežo in raznovrstnejšo igro prevladoval in se zanesljivo uvrstil v finale.
Z izkupičkom v Ostravi je lahko Rola kljub temu zadovoljen, saj je z novimi 40 osvojenimi točkami prebil magično »stotico« - uvrščen je prav na konec najboljše stoterice. S tem si je pred kvalifikacijami Pariza priboril odlično izhodišče (zagotovo bo med prvimi nosilci), obenem pa že ima zagotovljeno mesto v glavnem delu žreba za Wimbledon. V tem tednu bi Rola nastopiti na challenger turnirju v francoskem Aix en Provencu (64 tisoč evrov), a je nastop odpovedal zaradi težav z ramenom.
Mladinski ITF-turnir v Italiji
Ob zadnji spremembi mladinske ITF-lestvice na začetku prejšnjega tedna sta bili 17-le-tna Nina Potočnik (Galtena) in 16-letna Tamara Zidanšek (Terme Ptuj) uvrščeni na 101. in 102. mesto. V tem tednu je Nina igrala na turnirju 2. ranga v Italiji (Salsomaggiore Terme) in se uvrstila v četrtfinale. Tam jo je ustavila leto starejša domačinka Georgia Brescia. Na novi lestvici bo Nina kljub temu pridobila kakšno mesto in se bo prvič v karieri spustila pod mejo 100.
Jože Mohorič
Mladinski ITF-turnir v Italiji, rezultati:
1.	krog: Potočnik - Beatrice Lombardo (Italija) 3:6, 6:2, 6:2;
2.	krog: Potočnik - Beatrice Torelli (Italija) 6:4, 6:2;
četrtfinale: Potočnik - Georgia Brescia (Italija) 6:2, 5:7, 4:6.
1. A SRL (m),			
od 1. do 6. mesta			
REZULTATI 7. KROGA: Celje Pi-			
vovarna Laško - Sevnica 41:26,			
Ribnica Riko hiše -	Gorenje Vele-		
nje 27:35, Maribor Branik -			Trimo
Trebnje 35:26.			
1. GORENJA VELENJE 7 5	1	1	54 (43)
2. CELJE PIVO. LAŠKO 7 7	0	0	52 (38)
3. MARIBOR BRANIK 7 3	3	1	44 (35)
4. RIBNICA RIKO HIŠE 7 1	1	5	32 (29)
5. TRIMO TREBNJE 7 2	1	4	29 (24)
6. SEVNICA 7 0	0	7	17 (17)
Od 7. do 12. mesta			
REZULTATI 7. KROGA:			Istra-
benz Plini Izola - Jeruzalem Or-			
mož 33:26, Krka -	Sviš Ivančna		
Gorica 26:24. Tekma Slovan - Kr-			
ško bo v sredo, 7. 5.			
1. ISTRABENZ IZOLA 7 6	0	1	25 (13)
2. JERUZALEM ORMOŽ 7 4	0	3	24 (16)
3. SLOVAN 6 3	0	3	21 (15)
4. KRKA 7 2	0	5	20 (16)
5. SVIŠ IVANČNA GOR. 7 4	0	3	16 (8)
6. KRŠKO 6 1	0	5	12 (10)
proti Slovanu (doma), Svišu (v gosteh) in Krki (doma).
Uroš Krstič
Na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu v nizozemskem Val-kenswaardu je v razredu MX2 nastopil tudi Tim Gajser. Mladi voznik v svoji prvi sezoni v tem razredu niza uvrstitve blizu vrha in je tudi v skupnem seštevku uvrščen visoko. Tokrat je z dvema enakovrednima predstavama na zahtevnem terenu na Nizozemskem, kjer so razmere zaradi mivkaste podlage precej drugačne kot na domačih tekmovališčih, spet nabral lep kupček točk.
Gajser je bil tokrat dvakrat deveti, skupno pa sta ga ti uvrstitvi postavili na končno 10. mesto na dirki. Prvo vožnjo je dobil domačin Jeffrey Herlings pred
Najmlajši ormoški tekmovalci uspešni na Ptuju
V soboto, 26. aprila, so na drugem turnirju za DP nastopili tudi mladi tekmovalci KBV Ormož. Turnirja se je udeležilo 179 tekmovalcev iz 28 slovenskih klubov. Trije tekmovalci ormoškega kluba, ki tekmujejo v disciplini point
Anej Šmid Cafuta prvak v katah
V nedeljo, 26. aprila, so mladi karateisti Karate-do kluba Ptuj zelo uspešno nastopili na tradicionalnem mednarodnem karate pokalu Bohinj 2014, ki se ga je skupno udeležilo 224 tekmovalcev.
Anej Šmid Cafuta se je s svojimi vrstniki pomeril v katah ter dosegel izjemen uspeh, saj je bil zmagovalec v kategoriji mlajših dečkov (osem tekmovalcev). Prav tako v katah sta bila v svojih kategorijah zelo uspešna Jure Sluga in Kaja Grajfoner, ki sta osvojila drugi mesti. V borbah je Oscar Križanec v kategoriji kadetov -63 kg zasedel drugo mesto, prav tako Krištof Križanec v kategoriji starejših dečkov -51 kg ter Jure Sluga v kategoriji mlajših dečkov
Negotovost se stopnjuje
Pred prazniki so nastopajoči v ptujski podjetniški ligi odigrali tekme 10. kroga. Čeprav je pred nekaj krogi kazalo, da je 1. mesto že oddano ekipi VGP Drava, pa je ta s porazom proti MO Ptuj izgubila del pridobljene prednosti. Drugo mesto so zasedli člani ekipe Slovenske gorice, ki so presenetljivo visoko, z maksimalnih 8:0, ugnali Elektro Maribor. Tretje presenečenje kroga so pripravili člani Bowling centra Ptuj, ki so visoko ugnali Tames.
Rezultati 10. kroga: Bowling center Ptuj - Tames 7:1, Mestna občina Ptuj - VGP Drava 6:2, Radio-Tednik Ptuj - Lekarne Ptuj 7:1, Boxmark Team - SKEI Ptuj 2:6, Slovenske gorice - Elektro Maribor 8:0, Saška bar - Da-MoSS 6:2. Srečanje Talum - Gostišče Iršič je bilo prestavljeno.
1.	VGP DRAVA 10 2637 60 170,5
2.	SLOVEN. GORICE 10 2652 53 160,9
3.	SAŠKA BAR 10 2663 52 173,2
torek • 6. maja 2014
Francozoma Jordijem Tixierjem in Romainom Febvrejem, v drugi pa je bil vrstni red na prvem in tretjem mestu enak, le na drugo se je prebil Švicar Arnaud Tonus. S popolnim izkupičkom 50 točk je tako slavil Herlings, Febvre jih je dobil 40, Tixier pa 38. Gajser je na desetem mestu zbral 24 točk.
Skupno je po šestih dirkah SP zdaj v vodstvu Herlings z 244 točkami, Tonus jih ima 229, tretji Febvre pa 198. Gajser je po tretjini sezone na osmem mestu s 145 točkami.
Sezona se bo nadaljevala že čez teden dni z dirko v španski Talaveri de la Reini.
sta
fighting, so pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja dosegli naslednje rezultate:
Tin Kokol: 5.-8. mesto dečki do 135 cm
Lan Kokol: 1. mestu ml. kadeti do 47 kg, 3. mesto ml. kadeti do 42 kg
Nejc Korotaj: 2. mesto ml. kadeti do 47 kg, 5.-8. mesto ml. kadeti do 42 kg
Ur
Anej Šmid Cafuta
-35 kg. Tekmovanje je pri Karate zvezi Slovenije štelo za skupni seštevek za najboljši klub in najboljšega karateista v letu 2014.
Ur
Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 810, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 773, 3. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 770, 4. Grega Tuš (Slovenske gorice) 761, 5. Robert Šegula (Tames) 747 , 6. Damjan Kaučevič (BC Ptuj) 712, 7. Darko Be-zenšek (BC Ptuj) 709, 8. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 704, 9. Jože Vaupotič (VGP Drava) 703, 10. Robert Kurež (Saška bar) 700.
4. MESTNA OBČ. PTUJ 10		2726	52	171,2
5. TAMES	10	2597	45	166,2
6. BOWLING C. PTUJ	10	2671	44	163,0
7. GOSTIŠČE IRŠIČ	9		42	162,1
8. ELEKTRO MARIBOR 10		2383	41	158,6
9. RADIO-TEDNIK	10	2461	36	159,1
10. TALUM	9		35	158,6
11. SKEI PTUJ	10	2695	33	160,9
12. DAMOSS	10	2485	30	155,5
13. BOXMARK TEAM	10	2388	17	143,6
14. LEKARNE PTUJ	10	2129	12	132,0 JM
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek, 7. krog
Pri porazu še najbolj zadovoljili mladi
Bovling • Podjetniška liga
Kikboks • Tekma DP
Karate • Pokal Bohinj 2014
torek • 6. maja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL, 24. krog
Do visoke zmage brez prepričljive igre
Aluminij - Bela krajina 5:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 K. Medved (4.), 2:0 Petek (27.), 3:0 Vrbanec (33.), 4:0 Drevenšek (38.), 5:0 Topolovec (67.).
ALUMINIJ: Lipovac, Bingo, Topolovec, A. Medved, Pani-kvar, Drevenšek, Vrbanec, K. Medved (od 67. Kozar), Petek (od 86. Cesar), Vindiš, Jovano-vic (od 46. Podbrežnik). Trener: Robert Pevnik.
BELA KRAJINA: Marjanovic, D. Rustemi (od 83. Derviševič), Vrščaj, Štukelj, Kralj, Pejic, Pa-vič, Spudic, A. Rustemi (od 46. Jotanovič), Kočevar, Perpar. Trener: Branko Vrščaj.
Na srečanju Aluminija z zadnjeuvrščeno ekipo lige iz Črnomlja so bili domačini popolni favoriti. Ti so slavili že na prejšnjih dveh medsebojnih srečanjih (4:0, 2:1), tretje - najbolj prepričljivo - so dodali v nedeljo.
Opreznost kljub vsemu ni bila odveč, saj je ekipa Bele
krajine (v Kidričevo je pripotovala le z 13 igralci) v preteklem krogu dosegla sploh
prvo zmago v tem prvenstvu. Prav zaradi tega so Kidričani srečanje začeli zelo podjetno,
Rokomet • Turnir mlajših kategorij v Pragi J		
Ptujčani na Češkem ponovno na	vdušev	ali S ■ 1
Že peto leto zapovrstjo so se mladi rokometaši RK Drava Ptuj udeležili turnirja Prague handball cup v Pragi, ki tradicionalno poteka med velikonočnimi prazniki (17.-21. 4.) in s tem privablja ekipe z vsega sveta. Letos sta se turnirja udeležili ekipi mlajših dečkov A in kadetov. Domov sta se vrnili z odličnima uvrstitvama - 4. in 5. mestom.
Na turnirju, ki velja za enega največjih in najmočnejših turnirjev za mlade na svetu in se ga vsako leto udeleži okrog 500 ekip, oziroma 8000 mladih rokometašev, so se naši mladi rokometni upi odlično izkazali. Ekipa mlajših dečkov A (letnik 2001) je v konkurenci 53 ekip osvojila odlično 4. mesto. V igri je bil celo veliki finale, a fantom je v končnici polfinala proti kasnejšemu prvaku iz Madžarske Elesu Kezisuli zmanjkalo moči. Ptujski fantje so tik pred koncem še vodili 14:11, a sreča je bila na strani tekmecev, ki so v zadnjih trenutkih odigrali izjemno in slavili z rezultatom 14:15. Do tega poraza so Ptuj-čani v sedmih srečanjih nani-
zali šest zmag in en neodločen izid. Po tem nesrečnem porazu jih je četrti igralni dan čakalo srečanje za 3. mesto proti izjemno dobri češki ekipi Zu-bri. Na 9. tekmi v štirih dneh se je poznala utrujenost, ki jim ni dopustila, da bi osvojili tako želeno zmago.
Rezultati letnikov 2001: skupinski del:
Drava Ptuj - I. HC Wendy Melník 22:13, Drava Ptuj - HC Linz AG I 20:11, Drava Ptuj -SG 1887 Nußloch 16:12, Drava Ptuj - HK Baník Most 18:5, Drava Ptuj - IK Sävehof I 17:14
1/8 finala: Drava Ptuj - Sokol Úvaly 17:12, Drava Ptuj - IK Sävehof II 15:15
četrtfinala: Drava Ptuj - HBC Strakonice 1921 15:13
polfinale: Drava Ptuj - Éles Kézisuli 14:15
tekma za 3. mesto: Drava Ptuj - HC Zubri I 14:18 Rezultati letnikov 1997: skupinski del:
Drava Ptuj - A.D. Maravillas Benalmadena (ŠPA) 23:12, Drava Ptuj - HSG Isar Mitte (NEM) 26:11, Drava Ptuj - HK Ankaret II (ŠVE) 11:12, Drava Ptuj - Li-berec Handball (ČEŠ) 14:14, Drava Ptuj - Petrarca Pallama-
Odlično so se na turnirju odrezali tudi kadeti (letniki 1997 in 1998), ki so na pot odšli v okrnjeni zasedbi. Fantje teh generacij so v preteklosti na tem turnirju že osvajali vidna mesta, saj so osvojili 5. in 9. mesto. V tej kategoriji je bilo letos prijavljenih kar 59
no Arezzo (ITA) 10:18
1/8 finala: Drava Ptuj - H43 II (ŠVE) 20:20, Drava Ptuj - HK Ankaret I (ŠVE) 18:13
četrtfinale: Drava Ptuj - Rudar Trbovlje (SLO) 14:23.
RK Drava Ptuj (mlajši dečki A): Žan Bedenik, Primož Burg, Žiga Godicelj, Žan Lovrenčič, Jure Miklošič, Matija Mršek, Martin Murko, Miha Nikl, Luka Planinc, Tomaž Pogelšek, Rok Ribič, Matej Šilak, Staš Juliano Štampar. Ekipo sta vodila trener Aleš Benčič in vodja moštva Aleš Planinc.
RK Drava Ptuj (kadeti): Se-bastijan Bedrač, Žan Bukvič, Aljaž Kokol, Kevin Krajnc, Marko Lazič, Žan Lovrec, Jan Mlač Černe, Jakob Ovčar, Timotej Rosič, Timotej Sitar, Matic Šešerko, Urh Toš, Mitja Vaupotič, Žan Žmavc. Ekipo sta vodila trener Mitja Žuran in vodja moštva Miha Žuran.
ekip. Da so se mladi Ptujčani ponovno uspeli uvrstiti na odlično 5. mesto, je dokaz, da so resnično iz pravega testa. V treh dneh je ekipa odigrala 8 srečanj in zabeležila 3 zmage, 2 neodločena izida in 3 poraze.
Obe ekipi sta turnir preživeli »kot ena«, saj sta navijali druga za drugo in čas preživljali skupaj, in to kljub veliki starostni razliki. Ekipi je spremljala tudi manjša ekipa staršev/navijačev, ki je neumorno bodrila ptujske fante. Z udeležbo na takšnih turnirjih mladi rokometaši ne odnesejo lepih spominov samo z rokometnih igrišč; z ogledom mest, druženjem z vrstniki z vsega sveta, večdnevnim bivanjem v tujini in uporabo tujih jezikov si pridobivajo izkušnje za življenje. Izkušnje, ki jim bodo pomagale lažje premagovati ovire v prihodnosti.
Izjemen rezultat obeh ptujskih moštev je dokaz kakovostnega dela v ptujski rokometni šoli. S tako številčnimi kakovostnimi mladimi igralci resnično ni treba skrbeti za svetlo prihodnost ptujskega rokometa.
Sašo Kafel
Matic Vrbanec, Aluminij: »Igra nam je danes stekla presenetljivo dobro, kar smo hitro kronali z zadetki. Na nekaterih prejšnjih tekmah podobnih priložnosti nismo izkoristili, tokrat pa je bila realizacija precej boljša. Po vodečem zadetku se je odprlo veliko prostora in je bilo nadaljevanje lažje. Tokrat sem zadovoljen tudi s svojo igro, saj sem dvakrat asistiral pri zadetkih, enega pa sem dosegel tudi sam.«
Alen Kozar, Aluminij: »Igrali smo dobro in bi lahko dosegli še več zadetkov. Priigrali smo si veliko res lepih priložnosti, tudi t. i. 100-odstotno. Že kar nekaj časa nismo dosegli tako prepričljive zmage, zato je zadovoljstvo še toliko večje.«
V tem krogu so si igralci Doba kljub porazu (zaradi spodrsljaja Rado-mljanov) dokončno zagotovili 1. mesto in možnost neposrednega napredovanja v 1. ligo. Ali jo bodo v četrto tudi izkoristili, pa je že naslednje vprašanje. Spomnimo: doslej so trikrat možnost napredovanja zavrnili ...
Foto: Črtomir Goznik
Matic Vrbanec (Aluminij, rdeči dres) je na tekmi proti Beli krajini dosegel tretji zadetek na tekmi, še dvakrat je asistiral pri golih.
za kar so bili z vodečim zadetkom »nagrajeni« že v 4. minuti. Do žoge je na desni strani
igrišča prišel Klemen Medved, ki se je odločil za strel in učinkovito zadel - 1:0. Isti igralec bi lahko že tri minute kasneje povišal vodstvo, saj se je znašel sam pred vratarjem gostov, a je poslal žogo preko gola. V 26. minuti pa so domačini znova zadeli: po lepi akciji in podaji Vrbanca se je Petek znašel sam pred golom, prvi poskus je končal v stativi, drugi pa v mreži - 2:0. V 32. minuti sta Drevenšek in Petek z asistenco vrnila uslugo Vr-bancu, ki je iz bližine zadel za 3:0. Edino res lepo priložnost na srečanju so gostje zapravili v 35. minuti, ko je neovirani Kočevar za malenkost zgrešil gol. V dinamičnem obdobju igre je bilo samo tri minute kasneje že 4:0: prosti strel s približno 22 metrov je izvedel Drevenšek, ki je žogo preko »živega zidu« poslal v mrežo.
2. SNL
REZULTATI 24. KROGA: Aluminij - Bela krajina 5:0 (4:0), Farmtech Veržej - Roltek Dob 2:0 (0:0), Ankaran Hrvatini -Šampion 1:1 (0:0), Krško - Šenčur 4:1 (2:1), Šmartno 1928 -Kalcer Radomlje 1:1 (0:1).
1.	ROLTEK DOB 24 18 3 3 44:22
2.	KAL. RADOMLJE 24 14 5 5
3.	ALUMINIJ 24 11 8 5
4.	FARMT. VERŽEJ 24 12 2 10
5.	ŠMARTNO 1928 24 9 9 6
6.	ANKARAN H. 24 10 5 9
7.	KRŠKO 24 9 6 9
8.	ŠENČUR 24 8 3 13
9.	ŠAMPION 24 4 4 16
10.	BELA KRAJINA 24 1 3 20
56:28 38:18 47:47 32:30 36:35 40:32 38:46 32:56 9:58
Ob polčasu je v igro vstopil 19-letni Elvino Podbrežnik, ki je bil v nadaljevanju zelo aktiven v napadu. Edini zadetek v 2. polčasu je po lepo izvedenem prostem strelu Klemna Medveda v 66. minuti z glavo dosegel kapetan Denis Topo-lovec - 5:0. Ob tem so Kidri-čani zapravili še kopico lepih priložnosti za povišanje izida, a trije streli Drevenška, trije poskusi Podbrežnika in strel Panikvarja niso zadeli cilja. Med drugim sta Podbrežnik v 58. in Panikvar v 82. minuti zadela okvir vrat ... Zelo dobro srečanje je odigrala trojica mladih igralcev: Luka Vindiš, Elvino Podbrežnik in predvsem Matic Vrbanec.
Jože Mohorič
FARMTECH VERZEJ - ROLTEK DOB 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kek (53.), 2:0 Rola (65.).
FARMTECH VERZEJ: Andrejč, Domjan, Živko, Kek, Pelcl, Kouter, Hodnik, M. Vinkovič, Rola (od 80. Kosi), Trstenjka ( od 78. Mauko), Ropoša (od 86. N. Ajlec). Trener: Zlatko Gabor.
ROLTEK DOB: Vezirovič, Klopčič, Mohar (od 77. Leskovar), Če-šnjevar, Močivnik, Kukavica, Lunder, Vasilic (od 85. Jemec-Kocjan), Cimprič (od 64. Repnik), Klopčič, Kunstelj. Trener: Damijan Romih.
Oslabljena domača vrsta je nadigrala vodilno moštvo druge lige in še bolj učvrstila visoko uvrstitev na lestvici. Po nezanimivem prvem polčasu, kjer sta povsem brez dela ostala oba vratarja, je bilo v nadaljevanju moč videti veliko več nogometne igre in predvsem številnih izvrstnih potez gostiteljev. Svojo dominacijo so Veržejci kronali na začetku drugega polčasa z vodilnim zadetkom, ki ga je po predložku Ropoše mojstrsko z glavo dosegel Matjaž Kek. Tekma je bila odločena dvanajst minut pozneje, ko so neodločni gostujoči branilci dovolili Hodniku podajo s strani, kjer je dobro postavljeni Primož Rola z močnim udarcem s kakšnih desetih metrov še drugič premagal vratarja Veziroviča.
NŠ
Tenis • PRTL
Pretekli teden se je s tekmami 1. kroga v B-ligi začela Podravska rekreativna teniška liga (PRTL). Zaradi težav z vremenom sta bila odigrana le dva dvoboja 1. kroga:
rdeča skupina: Fingušt Mesnine Štajerske - Rafa MB Team 3:3, Villiams tenis pub -ŠD Apače (v torek, 6. 5.);
modra skupina: TC Luka Nano elektronika - Asfalti Ptuj 4:2, Štraf Team - TD Duplek (prestavljeno).
V rdeči skupini so se v Slovenski Bistrici domačini merili z Mariborčani. Ekipi Fingušt Mesnine Štajerske in Rafa MB klub sta si priigrali vsaka po tri točke (3:3), dvoboj pa je bil napet in zelo zanimiv vse do zadnjega spopada dvojic. V modri skupini so igralci ekipe TC Luka Nano
elektronika proti Asfaltom Ptuj že po dvobojih posameznikov vodili 3:1. Ekipa Asfaltov se je borila in upirala po najboljših močeh, vendar ji ekipa TC Luka ni dovolila presenečenj. Svetla izjema pri Asfaltih je bil Seba-stjan Goričan, ki je priboril dve zmagi. Pri ekipi TC Luka je dve zmagi dosegel Dani Pušnik.
Ur
14 Štajerski
Šport
torek • 13. maja 2014
Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj
Dravinja zanesljivo proti napredovanju
3. SNL vzhod:
Dravinja na derbiju močnejša od Drave
V preteklem tednu so nogometaši v 3. ligi odigrali tekme 20. in 21. kroga, ki so pri vrhu marsikaj razkrile. Vodilna Dravinja je očitno našla pravo formo in teče natančno proti začrtanemu cilju - naslovu prvaka in preskoku v 2. ligo. Ko-njičani so dobili oba derbija: najprej so doma dobesedno pometli z Dravo in jim odčitali pravo učno uro ob zmagi 4:0, nato pa so še na drugem zaporednem derbiju v gosteh s 3:1 ugnali Rakičan in mu zadali prvi poraz v spomladanskem delu tekmovanja. Tako si je ekipa iz Slovenskih Konjic priigrala že 11 točk prednosti pred Ptujčani in 14 pred Ra-kičanom ter je trdno na vrhu lestvice.
REZULTATI 20. KROGA:
Dravinja Kostroj - Drava Ptuj 4:0 (1:0), Avto Rajh Ljutomer - Čarda Martjanci 4:1 (3:0), Avto Škafar Beltinci - Grad 1:0 (1:0), Nafta 1903 - Ra-kičan 1:4 (1:2), Šmarje pri Jelšah - Malečnik 3:1 (2:0), Tromejnik G. Sukič - Fosilum Šentjur 8:0 (2:0), Aha Emmi Bistrica - Odranci (prestavljeno na 21. 5.)
REZULTATI 21. KROGA: Drava Ptuj - Avto Škafar Beltinci 0:1 (0:1), Aha Emmi Bistrica - Avto Rajh Ljutomer 1:4 (0:2), Fosilum Šentjur -Šmarje pri Jelšah 2:5 (1:3), Rakičan - Dravinja Kostroj 1:3 (0:1), Odranci - Tromejnik G Sukič 2:1 (1:1), Grad - Čarda Martjanci 6:0 (4:0).
1.	DRAVINJA KOSTR. 21 16 5 0 53:11 53
2.	DRAVA PTUJ 21 13 3 5 43:17 42
3.	RAKIČAN 21 11 6 2 38:23 39
4.	ODRANCI 20 11 3 6 52:30 36
5.	NAFTA1903 21 10 5 6 30:22 35
6.	RAJH LJUTOMER 21 10 4 7 42:28 34
7.	ŠKAFAR BELTINCI 21 10 4 7 33:32 34
8.	ŠMARJE PRI JEL. 21 9 3 9 49:37 30
9.	MALEČNIK 21 5 9 7 25:34 24
10.	TROMEJNIK G-S. 21 7 2 12 34:35 23
11.	GRAD	21 5 6 10 31:39 21
12.	FOSIL. ŠENTJUR 21 5 1 15 22:67 16
13.	A. E. BISTRICA 20 3 4 13 25:46 13
14.	ČARDA MARTJ. 21 2 3 16 17:73 9
DRAVINJA KOSTROJ -DRAVA PTUJ 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Čerenak (26. z 11 m), 2:0 Vezjak (54.), 3:0 Klokočovnik (65.), 4:0 Černec (83.)
DRAVA PTUJ: Musič, Krajnc, Kajzer, Ljubec, Arsič, Droždek, Jaušovec, Lugonjic (od 58. Strelec), Kirič, Tomažič Šeruga, Kočar. Trener: Franc Fridl.
Derbi vodilnih ekip lige je povsem zasluženo dobila Dra-vinja, saj je Drava prikazala zelo slabo igro. Domačini so bili za dva razreda boljši tekmec in so po prekršku Kajzer-ja nad Černcem s strelom z bele točke povedli 1:0. Tudi v nadaljevanju so igrali bistveno bolj organizirano in konkretno v napadu, medtem ko je domačega vratarja resneje ogrel le Ljubec s strelom iz velike razdalje. V nadaljevanju so se igralci iz Slovenskih Konjic še bolj razigrali in preko Vezja ka, Klokočovnika in Černca dodobra napolnili mrežo nemočnega vratarja Musiča, ki je še nekajkrat odlično posredoval in preprečil še višji poraz Drave.


Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ptujske Drave (v modrih dresih) tudi proti Beltinčanom niso našli poti do zmage.
DRAVA PTUJ - AVTO ŠKAFAR BELTINCI 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Smodiš (38.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Kajzer, Krajnc, Ljubec, Furek, Droždek, Jaušovec, Strelec (od 27. Lugonjic, od 68. Arsič), Kirič, Tomažič Šeruga, Kočar. Trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so proti potrpežljivim Beltinčanom vpisali drugi zaporedni poraz, čeprav so igrali za odtenek bolje kot na gostovanju pri vodilni Dravinji. Ptujčani so si v prvem delu priigrali nekaj zaključnih strelov, vendar je odmerjen strel Ljubca zaustavil vratar Voroš, medtem ko sta t. i. 100 % priložnosti zastreljala še Strelec in Lugonjic. Beltin-čani so pametno čakali na svoje priložnosti in so bili nevarni iz hitrih protinapadov. V 37. minuti so uspešno izpeljali enega izmed njih, ko je Tkalec prodrl po levi strani in podal v sredino, kjer je Smodiš žogo pod vratarjem Ajlecem poslal v mrežo - 0:1. Po vodstvu so gostje še bolj nadzirali potek tekme in so bili boljši tekmec, predvsem so natančno izpolnjevali osnovne naloge v obrambi. V 52. minuti je dobil rdeči karton Kajzer in tako so domačini imeli v nadaljevanju še težje delo. Do konca tekme so kljub temu na različne načine poizkušali priti do izenačenja. Edino resnejšo priložnost so si priigrali tik pred koncem tekme, ko je Furek izvedel prosti strel z leve strani in je žoga mimo številnih igralcev pristala pri vratarju Vorošu.
David Breznik
Superliga: Favoriti uspešni
Vse tekme 18. kroga Superlige so bile odigrane v nedeljo popoldan. Večjih presenečenj tokrat ni bilo, vsi favoriti so upravičili svoje visoke pozicije na lestvicah. Podvinčani so naposled odigrali tako, kot se od njih - glede na smele napovedi in sijajen igralski kader - tudi pričakuje. Tokrat so nadigrali Hajdino, ki je prejela kar štiri zadetke. Ekipa Gere-čje vasi je težje od pričakovanj premagala mlade Ormožane. Nekaj težav so v gosteh pod Bočem imeli tudi vodilni Stojn-ci, vse dvome o zmagovalcu pa je razblinil Zorko, ki je zadel dvakrat. V dvoboju spo-
dnjega dela lige sta se ekipi Bukovcev in Središča razšli z remijem, Videm pa je v gosteh premagal Apače.
REZULTATI 18. KROGA:
Podvinci Betonarna Kuhar -Hajdina 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Rumež 19., 2:0 Požegar 29., 3:0 Murat 42., 4:0 D. Brumen 66.;
1A avto Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Tominc 66.;
Boč Poljčane - Stojnci 1:2 (1:1); strelca: 0:1 Zorko 3., 1:1 Jelovšek 13., 1:2 Zorko 54., z 11 m;
Bukovci - Središče ob Dravi 2:2;
Apače - Videm 0:2.
1.	STOJNCI 18 14 2 2 42:10 44
2.	PODVINCI KUHAR 18 12 2 4 41:15 40
3.	VIDEM	18 12 4 2 51:21 38
4.	1A GEREČJA VAS 18 10 4 4 48:14 34
5.	SREDIŠČE OB D. 18 5 7 6 30:45 21
6.	APAČE	18 6 10 2 25:38 20
7.	HAJDINA 18 5 9 4 25:33 19
8.	BOČ POLJČANE 18 5 12 1 20:46 16
9.	C. OPTYL ORMOŽ 18 3 12 3 17:43 12
10.	BUKOVCI 18 2 12 4 18:52 10
TP
1. liga MNZ Ptuj:
Cirkulane na vrh z desetico
REZULTATI 14. KROGA:
Dornava Vrtnarstvo Kovačec
8	4	2	29:12	26
8	4	2	24:13	26
8	5	1	27:15	25
6	2	6	25:17	24
7	5	2	20:13	23
6	4	4	15:15	22
6	6	2	28:27	20
4	8	2	12:21	14
3	9	2	19:33	11
1 10		3	10:43	6
- Gorišnica 2:2, Cirkulane -Rogoznica 10:2, Markovci -Tržec 3:0, Skorba - Lovrenc 2:2, Podvinci DS Galun - Le-skovec 0:0.
1.	CIRKULANE
2.	PODVINCI GALUN
3.	TRŽEC
4.	LESKOVEC
5.	MARKOVCI
6.	GORIŠNICA
7.	SKORBA
8.	LOVRENC
9.	DORNAVA KOVAČ.
10.	ROGOZNICA
2. liga MNZ Ptuj:
Remi na derbiju
REZULTATI 14. KROGA:
Pragersko 75 - Oplotnica 5:1, Zgornja Polskava - Podlehnik 0:0, Hajdoše - Slovenja vas 4:3, Makole - Grajena 1:2. Tekma Polskava avtoprevozni-štvo Grobelnik - Majšperk bo v sredo, 7. 5.
1.	PODLEHNIK
2.	ZG. POLSKAVA
3.	HAJDOŠE
4.	MAJŠPERK
5.	GRAJENA
6.	POLSKAVA a. G.
7.	OPLOTNICA
8.	SLOVENJA VAS
9.	PRAGERSKO 75
10.	MAKOLE
14 11 1		2	31:10	35
14	9 1	4	38:13	31
14	6 6	2	31:32	20
13	6 6	1	32:27	19
14	6 7	1	23:36	19
13	6 7	0	30:23	18
14	5 6	3	26:30	18
14	5 7	2	27:36	17
14	4 10	0	24:35	12
14	3 10	1	23:43	10
			JM	
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 32. KROGA - SREDA ob 17.00: Krka - Maribor, Olimpija - Celje; ob 20.00: Zavrč - Domžale, Luka Koper -Triglav; ob 20.05: Rudar - Gorica
Rokomet • 1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta
9. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Mlinotest Ajdovščina (SREDA ob 18.30)
Ženski nogomet • Kvalifikacije za SP: na Ptuju Slovenija - Hrvaška
Na Mestnem stadionu na Ptuju bodo v četrtek, 8. maja, ob 17. uri zaigrale naše najboljše nogometašice. Tekmica slovenske ženske A-reprezentanca v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo bo naša soseda, reprezentanca Hrvaške. To bo prva medsebojna tekma obeh reprezentanc v teh kvalifikacijah in velika priložnost naših deklet za nove tri točke. Vstopnine ne bo! Naša dekleta potrebujejo podporo s tribun, zato vabljeni na ogled tekme. Selektor reprezentance Damir Rob pričakuje novo zmago, v reprezentanci pa bo zaigrala tudi domačinka Martina Potrč, ki trenutno igra za avstrijski klub LUV Graz.
Festivalni dan ženskega nogometa
V najstarejšem slovenskem mestu bo ta dan živahno že od 14.30 naprej, ko se bo na igrišču z umetno travo začel festivalni dan ženskega nogometa v okviru projekta »Rada igram nogomet, pa ti?«. Vabljena so vsa dekleta, ki jih zanima nogomet ali pa bi rada pobližje spoznala to športno panogo. Z vami bodo ob trenerjih ŽNK MSM Ptuj tudi drugi odlični trenerji in trenerke NZS.
13. ptujski triatlon
Približuje se datum izvedbe 13. ptujskega triatlona, ki bo v nedeljo, 11. maja. Prijave so možne samo še do srede, 7. maja, izključno preko spletne strani www.tkm-ptuj. si. Organizatorji še posebej vabijo vse, ki bi se želeli prvič preizkusiti v triatlonu. Za njih so pripravili triatlon s krajšimi razdaljami: 100 m plavanja, 4 km kolesarjenja in 1000 m teka. Informacije: 031 433 956.
Nogometni kamp Rogla 2014
Komisija Nogomet za vse - Grassroots pri MNZ Ptuj organizira od 29. 6. do 3. 7. 2014 na Rogli šolo nogometa za deklice in dečke letnik 2001, 2002 in za deklice stare do 15 let.
Vadba bo potekala po strokovnem programu NZS za starostno kategorijo od U-12 do U-13. Za izvedbo in strokovno vodenje so zadolženi: trenerja Drago Prelog (031 322 906) in Gorazd Černila (041 921 516) - trenerja PRO, prof. športne vzgoje, ter Marjan Lenartič (041 394 876), vodja programa Nogomet za vse - Grassroots.
Stroški znašajo 130 € (možnost plačila na dva obroka) in vsebujejo penzion, dodatno kosilo, uporaba športnih objektov: igrišča, bazena, fitnesa, video sobe ... Pisno prijavnico je treba poslati na naslov MNZ Ptuj, Čučkova 2, 2250 Ptuj, ali na faks 748 15 37. Rok za prijavo je sreda, 7. maj 2014! Plačila lahko nakažete na TRR MNZ Ptuj, št. 241019004402260.
DB, JM
Nogomet • Reprezentanca Slovenije U-18
Dvakrat s Finci
Slovenska reprezentanca U-18, ki jo vodi Primož Gliha, je v torek, 29. 4., na ptujskem Mestnem stadionu igrala prijateljsko tekmo z vrstniki iz Finske. Slovenci so srečanje izgubili z rezultatom 1:2, edini strelec za Slovenijo pa je bil član Aluminija Luka Petek. Iz istega kluba je za našo izbrano vrsto igral tudi vratar Luka Janžekovič.
Ista tekmeca sta se v četrtek v Slovenski Bistrici pomerila še enkrat, z 1:0 (zadel je David Škrbec) pa so slavili Slovenci.
SLOVENIJA: Janžekovič, Klemenčič, Gliha, Ivkič, Kra-marič, Škrbec, Novak, Dedič, Žužek, Polanec, Petek. Igrali so še: Jarc, Hajdarevič, Palik, Mrkonja, Volčič, Avbelj, Flis. Selektor: Primož Gliha.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Luka Petek (beli dres) je na Ptuju dosegel edini zadetek za slovensko reprezentanco.
torek • 6. maja 2014
Od tod in tam, pisma bralcev
Štajerski TEDNIK 15
Budimpešta • Promocijski izlet potovalne agencije Turistagent
Veličastna lepotica ob Donavi je vredna ogleda
Na prijazno povabilo potovalne agencije Turistagent, ki ima svoji poslovalnici v Mariboru in Ptuju, smo se v soboto, 26. aprila, pridružili pisani druščini iz Maribora, Slovenske Bistrice, Ptuja in okolice ter se podali na čudovit promocijski izlet v madžarsko prestolnico Budimpešto.
Vsekakor je prestolnica ob Donavi zaradi svoje slikovite lege, veličastnih kraljevskih in cesarskih zgradb ter posebnega ozračja vselej privlačen turistični cilj. Poleg tega pa so peštanski bregovi Donave in staro budimsko mesto na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine, zato nas njihov enodnevni ogled ni pustil ravnodušne. Preden smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti Pincam, nas je na turističnem avtobusu nagovoril odličen Turistagentov vodnik Jože Martinec in nam podrobneje predstavil program izleta. Nato nas je pot vodila po avtocesti ob južni obali Blatnega jezera ali »madžarskega morja« proti skoraj dve-milijonski prestolnici naše
vzhodne sosede, Budimpešti. Za prvi vtis veličastne podobe donavske kraljice smo se podali na ogled Cittadele, ki je s 235 m najvišji del mesta, od koder se je kljub megli pod nami odprl čudovit panoramski pogled na Pešto in mostove, ki jo povezujejo z Budimom. Vsekakor pa nas je prijetno presenetil tudi vodič Jože, ki je bil opremljen z mikrofonom in mobilno ozvočitvijo, tako da smo njegove opise in komentarje med množico turistov iz vsega sveta vsi dobro slišali.
Nato smo se zapeljali na panoramsko vožnjo največjega mesta v Evropski uniji in se čez 378 m dolg Elizabetin most podali do glavne nakupovalne ulice, Vaci utce, in dalje mimo slovitega NEP sta-
Prejeli smo
Kdo bo koga ali kdo je močnejši? (2)
Predstavitev nasprotnih dejstev
Izjave ormoškega župana povzete v članku z zgornjim naslovom in objavljene skupaj s komentarjem »Ormož v regiji trenutno največji smetarski dobičkar« so naravnost osupljive in zahtevajo osvežitev »smetar-skega« spomina z naslednjimi dejstvi:
V letu 2006je Občina Ormož imela s potrebnimi dokumenti urejeno obratovanja odlagališča komunalnih odpadkov na Dobravi katerega zaprtje je bilo predvideno do konca leta 2008;
Za pridobivanje novega prostora za odlaganje je občina imela poleg pripadajoče ekološke takse vse od 1.12.2004 zagotovljen tudi sistemski vir v višini 0,0347 evra /kg v občini zbranih oziroma od drugod pripeljanih odpadkov;
Novo regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov je bilo predvideno z veljavnim občinskim prostorskim aktom v opuščenem delu glinokopa na Hardeku, kije in še vedno spada med dve najprimernejši lokaciji v državi za
Foto: M. Ozmec
Za skupinski posnetek smo izbrali kompleks mogočnih spomenikov madžarskim kraljem in junakom na Trgu junakov.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Veličasten je pogled z budimskega gradu na največje mesto v Evropski uniji, z mogočnim parlamentom v ozadju.
diona skozi mestni park, kjer smo si pasli oči ob pogledu na kopijo sedmograškega gradu, znamenito kopališče Szechenyi, ob katerem so še živalski vrt, cirkus in zabaviščni park. Ker je pomladno sonce vendarle uspelo prepoditi temne oblačke, je bil nekaj posebnega ogled veličastnega Trga junakov, na katerem so poleg velikega kipa nadangela Gabrijela na dveh polkrožnih podstavkih postavljeni še bronasti kipi vseh pomembnih madžarskih kraljev in borcev za svobodo. Skozi glavno mestno ulico, ali kot ji pravijo madžarske elizejske poljane, Andrassy Ut, nas je pot vodila mimo čudovite zgradbe opere in mogočne stavbe madžarskega parlamenta. Z zanima-
njem smo si ogledali tudi notranjost katedrale sv. Štefana, nato pa smo se mimo Rooseveltovega trga čez Sze-cheny verižni most podali še do Budima, kjer so na znamenitem grajskem hribu na naša radovedna očesa čakali Ribiška trdnjava, Matjaževa cerkev, spomenik prvega madžarskega kralja Štefana I. ter seveda budimski grad, v katerem je danes urejena Narodna galerija. V večernih urah nas je med povratkom v domovino prijazen vodič Jože seznanil še z nekaterimi novostmi in majskimi izleti potovalne agencije Turista-gent, izpolnili smo tudi anketni list, na katerega smo z veseljem strnili svoje vtise in komentarje, za kar smo si prislužili kupon za 10-odstotni
ta namen;
V februarju 2009 je bila podpisana pogodba o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Prlekije za realizacijo Območnega razvojnega programa za obdobje 2007-13, ki vsebuje poleg termične obdelave odpadkov tudi projekt regijske deponije in regijskega centra za ravnanje z odpadki na Hardeku;
Na podlagi zgoraj navedene pogodbe je bil projekt maja 2007 uvrščen tudi v Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-13;
Državni Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-13, ki je predstavljal podlago za pridobitev EU sredstev, vsebuje dva regijska centra za ravnanje z odpadki za območje Štajerske regije v skupni vrednosti 40 mio evrov.
Izjave ormoškega župana in zgoraj navedena dejstva ter dejstvo, daje bil v prejšnji finančni perspektivi v Štajerski regiji zgrajen le en regijski center z odlagališčem odpadkov od dveh predvidenih, dokazujejo, da je vodstvo Občine Ormož skupaj s koncesionarjem v sedmih letih sabotiralo realizacijo projekta regijskega odlagališča nenevarnih odpadkov in ni želelo izkoristiti
primerjalnih prednosti lokacije na Hardeku. Občina ni želela izkoristiti sprejetih razvojnih dokumentov na regijski in državni ravni kljub temu, da so bili zagotovljeni potrebni lastni finančni viri, ki jih ormoška občina tro-šila nenamensko za druge namene, javnost pa zavajala z neresnicami kot je potreba po spremembi prostorskega plana, nasprotovanje »hudobnih stricev« v Ljubljani in Ptuju, s propadlim projektom »Hardeška šuma« v sodelovanju z bivšim mariborskim županom in še kaj. V kontekstu županovih izjav postajajo razumljiva tudi taka neodgovorna početja občine in koncesionarja, kot je pošiljanje v nepodpisanih dokumentov, dokumentov brez datuma in dokumentov lažne vsebine o koncesiji pristojnim organom v Ljubljano za pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječo deponijo na Dobravi. Posledice takega ravnanja oziroma zapore odlagališča na Dobravi pa so in bodo seveda plačali občani.
Očitno je oba akterja premamil pohlep po smetarskem dobičku in turizmu ter sta pri tem pozabila, da jima je bila zaupana skrb za javni interes in ne lov za dobičkom. Ne samo da občina in koncesionar nista napravila
Po sprehodu skozi mestni park smo si pasli oči ob pogledu na kopijo sedmograškega gradu, znamenito kopališče Szechenyi, ob katerem so še živalski vrt, cirkus in zabaviščni park.
popust. Izvedeli smo tudi, da je skupinski posnetek udeležencev izleta v Budimpešto že objavljen na Turistagento-vi facebook strani. Najmlajša udeleženka izleta pa je med 38 imeni potnikov izžrebala Rozalijo Žerjav iz okolice Lenarta, ki si je za nagrado prislužila brezplačno udeležbo
na skorajšnjem Turistagento-vem dvodnevnem majskem izletu v srbsko prestolnico Beograd. V domovino smo prispeli v poznih večernih urah in se polni prijetnih vtisov podali na svoje domove v prepričanju, da se bomo še kdaj srečali.
M. Ozmec
prav ničesar za realizacijo projekta, očitno so bila vodstvu občine in koncesionarju v napoti EU sredstva pri realizacije ideje o javno privatnem partnerstvu ( beri zaslužkarstvu), ki ga je v svoji izjavi napovedal župana in to kar brez z zakonom pred-pisnih postopkov. Pri tem pa je seveda zamolčal bistvo razlike v ceni odlaganja ostankov odpadkov, saj je pri javno privatnem partnerstvu skozi ceno potrebno privatnemu partnerju poravnati vsa vložena sredstva vključno z dobičkom, kar znaša vsekakor bistveno več kot, če večino stroškov pokrijejo nepovratna EU sredstva. Občina in koncesionar, ki izvaja koncesijo kljub temu, da je koncesijska pogodba potekla septembra 2012, bosta morala pred realizacijo svoje namere pojasniti prizadeti javnosti in še komu poleg sabotaže projekta in zavestnega oškodovanja občine med drugim tudi kalkulacijo obstoječe cene za odlaganje odpadkov, obračun in porabo namenskih sredstev za pridobivanje odlagalnega prostora, pravno podlago za zbiranje namenskih sredstev po 1.5.2013, spoštovanje okoljevarstvenega soglasja za obstoječo deponijo na Dobravi in še kaj.
Vili Trofenik
Geslo križanke objavljene v petek, 25. aprila 2014, v Štajerskem tedniku št. 33 ¡e bilo: EVITEL OLANDIA PTUJ. Med pravilnimi odgovori, ki so prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., do torka, 29. aprila, smo izžrebali tri nagrajence. Nagrade podeljuje podjetje EVITEL d.0.0., PE OLANDIA PTUJ.
Nagrajenci so;
1.	nagrada - univerzalna torbica za GSM po izbiri:
Marija BEZJAK, Zamuiani 87B, 2272 GORIŠNICA
2.	nagrada - majica:
Cvetka ZALOKAR, Majski vrh 7, 2284 VIDEM PRI PTUJU
3.	nagrada - majica:
Marija GREGORC, Orešje 31, 2250 PTUJ
Nagrajenci nagrade prevzamejo v trgovini EVITEL, OLANDIA PTUJ z osebnim dokumentom. Čestitamo!
^ 0RV„
Tifudni vif&ttM Ptuj itaM na fioncett
V SPOMIN ANTONU HORVATU
Sobota, 10. 5. 2014 ob 20, uri Športna dvorana OŠ Ljudski vrt Ptuj
GOSTJE
Nuša Derenda, vokal Baletni oddelek Glasbene šole Karala Pahorja Ptuj, mentorica Alenka Kostrevc Plesna skupina A Štajer'c Can Swing Olga Zorko, vokal Vita Gregore, violina
O
SOLISTI
Miha Rogina, saksofon
Rudi Toplak, klarinet
Suzana Menoni - Planinšek, pikoio
DIRIGENT Fredi Simonič
V a top nute. iti!
16 TEDNIK
Kultura
torek • 13. maja 2014
Markovci • Popoldan z valčki in polkami Toneta Kmetca
Kmetčeva pesem odmeva že pet desetletij
Večnamenska dvorana pri OŠ je bila na letošnji velikonočni ponedeljek tako polna kot že dolgo ne, morda celo nikoli doslej. Okrog 1500 obiskovalcev je prisluhnilo koncertu, ki so ga člani Moškega pevskega zbora KD Alojz Štrafela priredili v spomin na Toneta Kmetca. Idejni in organizacijski vodja prireditve je bil Aleš Milošič.
Letos mineva pol stoletja, odkar je Tone skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji začel bogato in uspehov polno glasbeno pot. Spominski koncert, poln čustev in lepih spominov na minula glasbena desetletja, je povezoval Boris Kopitar, dolgoletni Tonetov prijatelj. Člane MoPZ Alojza Štrafela in Ansambel Toneta Kmetca je v preteklosti povezoval priznani markovski glasbenik, žal mnogo prehitro preminuli Janez Bezjak. Bezjak je kot zboro-
vodja markovske pevce vodil 19 let, z Ansamblom Toneta Kmetca je sodeloval med letoma 1969 in 1974. Spomin na Tonetovo in Janezovo prijateljstvo so Boris Kopitar in člani MoPZ obudili s pesmijo Bleda luna, ki je bila tudi uvodna pesem prečudovitega celovečernega koncerta. V nadaljevanju večera so se predstavili številni glasbeni izvajalci. Vsak izmed njih je zaigral po eno Kmetče-vo ter po eno svojo skladbo. Na odru markovske večnamenske
dvorane so v spomin Tonetu Kmetcu poleg gostiteljev in organizatorjev koncerta (MoPZ Markovci) nastopili Ansambel Roka Žlindre, Ansambel bratov Gašperič, Šok kvintet, Pomladni zvoki, Ansambel Ekart in Štajerci, Boris Kopitar, Ivan Švajgl ter skupina Orači MoPZ Markovci. Ob melodijah polk in valčkov so zaplesali folklorniki FD Antona Jožeta Štrafela Markovci. Vrhunec večera je bila podelitev priznanj dosedanjim članom Tonetovega
ansambla. Priznanja sta podeljevala predsednik KD Alojza Štrafela Markovci Franc Visenjak in podpredsednik Marko Kunčnik, prejemniki pa so: Franc Pliberšek, Rudi Mohor-ko, Jože Zidanšek, Ivan Švajgl, Roman Zavec, Feliks Polanec, Milan Hrovat, Vlado Markovič, Marija Mlinaric Matjašič, Franc Majcen, Stanko Murko, Marija Mohorko, Rudi Kolarič, Matija Miško, Hinko Dasko, Franc Plohi in Marija Kmetec, ki je bila ne samo pevka v ansamblu,
Pevci MoPZ Markovci, ki jih vodi zborovodja Srečko Zavec, so skupaj s številnimi gosti zapeli Tonetu Kmetcu v spomin.
ampak tudi Tonetova življenjska sopotnica.
Kmetčeva pesem še živi
Tone Kmetec je ljubitelje narodno-zabavne glasbe razveseljeval polnih štirideset let. Njegov ansambel je bil ustanovljen leta 1964 in je najprej deloval kot ansambel Radia Ptuj, pozneje pa povsem samostojno, vse do leta 1991. Sprva sta v njem pela Marija Matjašič in Miro Makoter. Kmalu je prišla k ansamblu Marija Vajda Kmetec in nadaljevala v duetu z Mirom Makoterjem. Hitro so bila na vrsti tudi prva snemanja. Ansambel je sodeloval z vokalnim kvartetom Ormoški fantje, v katerem je pel tudi Ivan Švajgl. Prav on je leta 1976 zamenjal Mira Makoterja in v ansamblu pel do leta 1981. Kmalu za tem se je ansambel dvakrat odpravil na gostovanje k slovenskim izseljencem in njihovim potom-
cem po Kanadi in ZDA. Razveseljevali so tudi poslušalce po Avstriji in Nemčiji. V poznih devetdesetih letih so prenehali nastopati. Ansambel Toneta Kmetca je posnel glasbo za več kot trideset kaset in plošč različnih velikosti, na njih je zbran niz nepozabnih skladb, ki so se za vekomaj vtisnile v srca ljubiteljev domače glasbe: Mamica je kakor zarja, Marjana, Ljubica, lahko noč, Po štajerski deželi, Ko so fantje proti vasi šli, Bleda luna, Stara domačija, Padajo snežinke bele, Jaz sem pa cigan baron, Ko dan se zaznava, Mami, oj, mami in številne druge. Tonetovo glasbeno srce je za vselej ugasnilo 4. oktobra 2011. Za njim je ostala bogata glasbena zakladnica številnih polk in valčkov. S posebnim priznanjem je glasbenika letos ob občinskem prazniku post-humno nagradila tudi Občina Markovci.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Podlehnik • Trstenke z novo knjigo
Knjiga nostalgije Haloz - bil je to čas pri nas
Ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika so v decembru izdale knjigo Bil je to čas pri nas. Zbrale so svoje spomine na mlada leta, zgodbe pa dopolnile z zapisi ljudskih pesmi. Predstavile so jo na posebni prireditvi konec aprila v krajevni dvorani v Podlehniku.
Ideja za knjigo je nastala na rednih petkovih vajah ljudskih pevk Trstenk. Rade so se spominjale svojega življenja nekoč. Zato je padla ideja, da bi zgodbe iz svojega otroštva in mladih let izdale v knjižni obliki. Knjiga je nastajala dobro leto. Vse članice Trstenk, Leni-ka Gabrovec, Milka Jelen, Lojzka Merc, Angela Krajnc, Micika Jus, Anica Lozinšek, Kristina Habjanič, Tinka Merc, Marica Junger, Olga Šega, Danica Jelen in Jožica Trafela so prispevale svoj kamenček v knjižni mozaik., Knjigi so v drugem delu dodali ljudske pesmi, ki jih Trstenke prepevajo, a jih v knjižni obliki še niso izdale. Pred časom so namreč že izdale knjigo ljudskih pesmi, pa v njej ni bilo prostora za vse, ki jih poznajo. Z dovoljenjem Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU pa so v knjigi objavile tudi notne zapise štirih pesmi na tretko. Kot je v pogovoru povedala vodja Tr-stenk Lojzka Merc, gre za žensko štiriglasje, ki je bilo včasih razširjeno v Halozah, po mnenju strokovnjakov pa verjetno tudi drugje. Najdalj časa se je ohranilo v hribovitem delu Haloz, na meji med Leskovcem in Podlehnikom. Posebnost tega petja je, da se četrti, visoki ženski glas dvigne nad druge tri glasove - nad prvi in drugi glas ter nad bas. Na tretko se
mu reče, ker gre nad tretji glas. Ko je bila knjiga napisana, so poiskale financerja. Izdajo je finančno podprla Ustanova akademika dr. Antona Trste-njaka. Ker je izšla knjiga v nakladi 1000 izvodov, je bil tisk cenejši. Občina Podlehnik pa je z odkupom knjig, ki jih bo imela za reprezentančno darilo, projekt prav tako finančno podprla. Pomagalo pa je tudi veliko posameznikov. Knjiga je izšla decembra 2013. Veliko izvodov so že razdelile, drugi še čakajo, da jih ljudje Haloz vzamejo v svoje domove, za kasnejše rodove.
Samooskrba po haloško sredi 20. stoletja
In o čem ljudske pevke Trstenke v knjigi pišejo? Lojzka Merc pravi, da o času, ko so otroci drugače živeli. Bili so del družine in vpleteni v vsakdanje dogajanje, tako v delo in skrbi kot v vesele dogodke družine. Vedeli so za vse družinske težave in radosti. Vrnile so se v otroška leta in leta mladosti. Opisovale so življenje v šoli, doma, spominjale so se, česa so imeli, česa ne, česa so se veselili in žalostili. Življenje je bilo takrat drugačno. Živeli so ob petrolejki, spat so šli s kurami, vstali pa s sončnim
Foto: arhiv
Vodja ljudskih pevk Trstenk Lojzka Merc s knjigo Bil je to čas pri nas
vzhodom ali petelinjim petjem. Velikokrat se v zgodbah vidi ljubezen do zemlje. Ha-loški človek je težko živel. Na težkih strmih ložinah haloških gričev se je pridelovala hrana, ki jo je družina potrebovala. Otroci in starši so skupaj obdelali vsak košček zemlje, da je preživela družina in živina. Vsaka družina je imela vsaj eno kravo, koline in kure, ki so nesle jajca. Le tako se je lahko družina prebila skozi zimo.
Pevke se pod vsako zgodbo niso podpisale. Soglasno so se tako odločile. Težko je bilo odpreti dušo in srce in dati na svetlo vse to, kar je bilo dolga leta skrito v haloških dušah. „Največja vrednost teh zgodb pa je v poduku, da življenje ni
bogato zaradi materialnega bogastva. Da je človek lahko srečen z majhnimi stvarmi," pravi Lojzka Merc ter dodaja, da gre pravzaprav za model samooskrbe, o kateri se veliko govori v današnjih kriznih časih. Tudi danes je življenje marsikomu težko. Rešitev pa je na dlani. Ponovno bo treba
Delavnice je organiziral Mladinski center Ormož (MCO), vodila pa jih je prostovoljka Aleksandra Bolčevič.
obdelati vsak košček zemlje.
Ko je Lojzka Merc vzela knjigo prvič v roke, je bil to poseben občutek. Prelistala jo je, ob tem pa se ji je porodila misel o otroški duši: „Včasih mislijo, da otroci nič ne vedo, nič ne čutijo. Pa to ni res, Otroška duša je velika duša. Otroška duša je globok stude-
Okoli 40 obiskovalcev različ-nili generacij je izpihana jajca krasilo z naravnimi materiali, in sicer z najrazličnejšimi se-
nec čiste vode, ki vsrka vase vse, kar je lepega in potopi žalost, ki včasih skali izvir čiste vode. V naših zgodbah so tudi stvari, ki jih otroci ne bi smeli doživeti, a smo jih. Doživljali smo jih skupaj z odraslimi. V srcih je ostala žalost, ki včasih privre na dan." Tokrat v obliki kratkih, zapisanih zgodb.
Majda Fridl
meni - od leče, maka, popra, sezama, bučnic, fižola in še bi lahko naštevali. Ustvarjalnim obiskovalcem pa je ena izmed udeleženk delavnic prikazala tudi tehniko kvačkanja pir-hov, ki je zbrane navdušila. Sicer pa so se udeleženci po ustvarjanju posladkali še s palačinkami. »Bili smo zelo zadovoljni z odzivom obiskovalcev. Ves čas delovanja MCO izvajamo različne tematske delavnice, res pa je, da smo krašenje jajc s semeni izvedli letos prvič,« je dejala direktorica MCO Marijana Korotaj.
Monika Levanič
Foto: ML
Tako veselo je bilo na velikonočnih ustvarjalnih delavnicah, kjer je okrog 40 udeležencev z naravnimi materiali krasilo izpihana jajca.
Ormož • V znamenju velike noči
Krašenje pirhov
V velikonočnem času je v prostorih ormoškega gradu potekala velikonočna ustvarjalna delavnica, na kateri so obiskovalci krasili izpihana jajca z naravno tehniko, na koncu pa so se še posladkali s palačinkami.
torek • 13. maja 2Q14
Reportaža, kronika
Štajerski FEDNIK 1l
Piše: Uroš Žajdela • Ukrajina (3. del)
Politična kriza prerašča v vojaško posredovanje
Jezikov no-etnični zemljevid Ukrajine in polotoka Krim
Ukrajinske etnične skupine
| Etnični Ukrajinci Prevladujoči ukrajinsko govoreči Etnični Rusi
Prevladujoči rusko govoreči K?ŠN Karpatski Ukrajinci Ruske etniče skupine iuska večina
-/ečinsko rusko prebivalstvo Druge etnične skupine iomuni Madžari Bolgari
Foto: Uroš Zajdela
Jezikovno-etnični zemljevid Ukrajine in polotoka Krim kaže prevladujoče etnične skupine v posameznih delih države. Raznolikost povzroča etnična nasprotovanja na političnem prizorišču.
Politična kriza na področju Ukrajine, kot posledica krimskega iredentizma, je zavedno prerasla v krizo rožljanja orožja na področju še obstoječega ukrajinskega ozemlja. Pro-ru-ski aktivisti ob mednarodno pravno nevzdržni pomoči ruskih specialnih enot, katerih obstoj in delovanje v Ukrajini ruski vrh sicer vztrajno zavrača, hkrati pa se v mednarodni skupnosti kopičijo dokazi za slednje, so zasedli dobršen del državnega ustroja. Ukrajina je brez dvoma na robu državljanske vojne, prepogosto z občutkom naravnega razvoja hladne vojne. S padcem Sovjetske zveze je bila moč Rusije v devedesetih letih prejšnjega stoletja le bleda senca predhodnih zgodovinskih poglavij ponosa. Izvolitev sedanjega predsednika Vladimira Putina, sicer nekdanjega člana famo-zne sovjetske obveščevalne službe KGB, in njegova trda roka vladanja, brez najmanjšega občutka demokratičnih prvin, ob gromozanskih količinah naravnih bogastev, zlasti nafte in zemeljskega plina, v mednarodno skupnost postavlja novo Rusijo, brez dvoma v gospodarskem smislu precej močnejša od svoje temne predhodnice in nevarnejši nasprotni pol zahodnem svetu. Sredi tega vojaško-političnega tekmovanja se je znašla Ukrajina, ki bi lahko v simbolnem smislu
prevzela vlogo grešnega kozla za eskalacijo ogromnega mednarodnega konflikta, »obogatenega« z dejansko uporabo sile na obrobju razvite Evrope.
Medtem je polotok Krim de facto del Rusije in zavedajoč se politične moči tretje najštevilčnejše etnične skupine Tartarov, ki v medsebojnem tekmovanju med sedaj rusko večino in ukrajinsko manjšino predstavljajo jeziček na tehtnici za pomembnejše regionalne politične odločitve, ruski predsednik Putin precej lahkotno na tedenski ravni izboljšuje položaj od 16. stoletja zatirane skupine in s tem krepi vlogo Rusije. Hkrati rusija krepi svojo navzočnost na meji z Ukrajino in le vprašanje časa je napotitev nepredstavljivo gromozanske vojaške sile na mednarodno celovito in ozemeljsko enotno državo. Protiutež ruskemu šahu je/bo zveza NATO napotila svoje vojaške enote na Poljsko, Litvo in Latvijo, s čimer daje jasen signal o verjetni zavrnitvi vojaške intervencije ob ruskem posredovanju, razen če se kriza regionalno razširi na članice zveze NATO. Za na-daljno eskalacijo nasilja je nepričakovano naivno poskrbel ameriški predsednik Barrack Obama z nepremišljeno izjavo o nepomembnosti Ukrajine v smislu ameriških nacionalnih interesov. Posledično je bila Rusiji prižgana »zelena luč« za
morebiten vojaški poseg. Mednarodne sankcije proti Rusiji vsekakor nimajo daljnosežnih učinkov, oziroma so posmeh prebivalcem Ukrajine.
Ukrajina vendarle pomemben del interesov ZDA in EU
Celoten vojaško-političen proces Rusije zoper polotoka Kri in sedaj vzhodni dela Ukrajine je še en dokaz o nespo-štovanu podpisanih mednarodnih sporazumov in pravzaprav dvoličnosti najpomembnejših akterjev te skupnosti. Še ena sramotna šahovska poteza »ameriške zunanje politike« ter zvita poteza Rusije. Z vdorom ruske vojske na polotok Krim je slednja kršila mednarodni sporazum, poznan pod imenom »Memorandum iz Budimpešte«, podpisan leta 1994. Gre za diplomatski memorandum ali mednarodno zavezo med Ukrajino, Rusijo, ZDA in Veliko Britanijo, kot del politike ZDA z namenom denuklearizacije nekdanjih Sovjetskih republik in posledična gospodarska slabitev celotne regije. V skladu z memorandumom se je Ukrajina odrekla vsakršni obliki jedrske oborožitve, vključno s podedovanim sovjetskim jedrskim arzenalom, v zameno za zaščito ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti obstoječih meja Ukrajine. V okviru Me-
moranduma iz Budimpešte, ki je osnovan na previsih Helsinških listin iz leta 1975, so se ZDA, Velika Britanija in Rusija zavezale k spoštovanju obstoječih meja in neuporabi vojaške sile nad Ukrajino. Že poseg na polotoku Krim je bil groba kršitev mednarodnega prava in posledično bi morale ZDA in Velika Britanija nemudoma zaščititi ozemeljsko celovitost Ukrajine, vendarle tega niso storile. Zanimivo je predvsem dejstvo, da je memorandum na ameriških medijih doživel sramotno malo pozornosti, prav tako pa Barrack Obama ni izpostavljal ameriških obveznosti.
Legitimnost
ukrajinskih
voditeljev
Resen problem konflikta je nedemokratično izvoljena trenutna ukrajinska politična elita, kot naslednica koruptiv-nega Janukovicha. Sicer ima legalno podporo v »zahodni« mednarodni skupnosti, ne pa tudi legitimno podporo med vsemi Ukrajinci, hkrati pa predstavlja ključen element zagovarjanja ruskega vojaškega posredovanja v vzhodni Ukrajini. Gre za vzajemno medsebojno obtoževanje o terorističnih dejavnostih. Prav zanimivo je prebirati ruske medije, ki vsak članek o Ukrajini začinijo z inforamcijo o ukrajinskem premieru Arseniy Yatsenyuk, kot lutko »vojaškega državnega udara« in posledično nedemokratičnega voditelja. V Ukrajini se kuha začetek novega obdobja v mednarodni skupnosti z neslutenimi posledicami. Med Ukrajinci je zlasti prisoten strah o ponovnem vzponu »sovjetske« Rusije, katere terorja ne želijo več doživeti.
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 8. maja,
med 16.00 in 17.00.
O zaposlovanju in begu možganov!
Voditeljica: Marija Slodnjak
V Vroči liniji boste lahko tudi tokrat sodeloval
Na valovih časa
Torek, 6. maj Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan medicinskih sester in babic.
1758 se je rodil francoski revolucionar, voditelj jakobincev Maximi-lien Robespierre.
1786 se je rodil nemški pisatelj in publicist Ludwig Börne, vodilni predstavnik gibanja Mlada Nemčija.
1840 so začeli v Veliki Britaniji uradno uporabljati prvi poštni znamki v vrednosti enega in dveh penijev.
1856 se je rodil avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize.
1915 se je rodil ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles. Sreda, 7. maj Danes goduje Stanko.
1824 je bilo na Dunaju prvič izvedeno Beethovnovo delo Oda radosti, oziroma njegova deveta simfonija v d-molu, opus 125.
1840 se je rodil veliki ruski skladatelj Pjotr Iljič Čajkovski.
1915 je nemška podmornica torpedirala britansko potniško ladjo Lusitanio. Tudi to je bil eden izmed vzrokov, da so ZDA vstopile v 1. svetovno vojno.
1927 je ameriška akademija za filmsko umetnost v Hollywoodu prvič podelila oskarje, zlate kipce za najboljše umetniške dosežke na področju filma.
1792 se je rodil v Ljubljani nabožni pisec, pesnik in pripovednik Janez Cigler, ki je napisal prvo slovensko povest z naslovom Sreča v nesreči. Četrtek, 8. maj Danes goduje Viktor.
Danes je mednarodni dan Rdečega križa.
1828 se je rodil v Ženevi humanist Jean Henry Dunant, idejni ustanovitelj Rdečega križa.
1884 se je rodil 33. predsednik ZDA (1945-53) Harry Truman.
1894 je ameriški znanstvenik srbskega rodu Mihailo Pupin v New Yorku prijavil patent za izdelavo aparatov za telefonske in brzojavne prenose na večje razdalje.
1903	se je rodil nepozabni francoski komik Fernandel.
1906 se je rodil režiser Roberto Rossellini, eden najbolj vplivnih ustvarjalcev Italijanskega filma po drugi svetovni vojni.
1945 so podpisali v Berlinu dokument o brezpogojni vdaji nemških oboroženih sil Petek, 9. maj Danes goduje Gregor.
Danes je dan Evrope in mednarodni dan zmage nad fašizmom.
1740 se je rodil italijanski skladatelj Giovanni Paisiello, avtor okoli stotih oper, med katerimi je najbolj znana Seviljski brivec.
1867 so na konferenci v Londonu priznali samostojnost Luksem-burgu, vendar pod pogojem, da ostane nevtralen.
1873 so začele naglo padati vrednosti na dunajski borzi. Paniko, ki je nastala, so imenovali »črni petek na dunajski borzi«.
1876je kölnski tovarnar Nikolaus Otto uspešno preskusil svoj izum, štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem, ki je kmalu postal najbolj razširjen pogonski agregat.
1926	sta Američana Byrd in Bennett z letalom prvič preletela severni pol.
1927	je postala Canberra glavno mesto Avstralije. Sobota, 10. maj
Danes goduje Izidor.
Danes je svetovni dan možganske kapi.
1497 se je italijanski pomorščak Amerigo Vespucci odpravil na svoje prvo potovanje v novi svet. Po njem je dobila Amerika svoje ime.
1526 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana I. zavzeli Budimpešto.
1878 se je rodil nemški politik Gustav Stresemann, v letih 1923 do 1929 nemški zunanji minister, leta 1925 dobitnik Nobelove nagrade za mir.
1933 so na Opernem trgu v Berlinu po zgledu inkvizicijskega sežiganja krivovercev na velikanski grmadi sežgali 25.000 knjig, ki so jih razglasili za nenemške.
1940 je Nemčija napadla Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, istega dne je postal predsednik britanske koalicijske vlade Winston Churchill. Nedelja, 11. maj Danes goduje Žiga.
330 je bil posvečen Konstantinopel, edino mesto, ki leži na dveh celinah. Ime je dobilo po ustanovitelju.
1189 se je nemški cesar Friderik Barbarossa s 100.000 možmi odpravil na tretjo križarsko vojno.
1720 se je rodil nemški plemič in pustolovec Karl Hieronymus Mün-chausen , po slovensko je znan kot »lažnivi Kljukec«.
1811 sta se v Siamu rodila Čang in Eng, prva znana siamska dvojčka.
1854 se je rodil Ottmar Mergenthaler, ki je leta 1884 izdelal »linotyp«, tiskarski stavni stroj, podoben pisalnemu za strojno postavljanje črk.
1904	se je rodil španski slikar Salvador Dali, vodilni predstavnik nadrealizma v slikarstvu.
1974 je potres v Sichuanu na Kitajskem zahteval 20.000 življenj. Ponedeljek, 12. maj Danes goduje Pankracij.
Danes je dan medicinskih sester.
1664 so v Versaillesu prvič uprizorili Molierovo komedijo Tartuffe.
1803 se je rodil nemški kemik Justus von Liebig, eden največjih učiteljev kemije vseh časov.
1828 se je rodil angleški slikar in pesnik Dante Gabriel Rossetti Bil je soustanovitelj in najpomembnejši član bratovščine prerafaelitov, to je slikarjev pred Rafaelom.
1842 se je rodil francoski skladatelj Jules Massenet, ki je znan po operah Werther, Thais in Manon.
1899 je umrl francoski dramatik Henry Becque.
1906 se je rodil ameriški geolog William Maurice Ewing. Leta 1956 je ugotovil, da se podmorski greben sredi Atlantika nadaljuje okrog Afrike v Indijski ocean in okrog Antarktike v Pacifik ter tako ustvarja pas okoli sveta.
18 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
torek • 13. maja 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prihaja čas sajenja plodovk
Poletne kuhinje si brez plodovk ne znamo več predstavljati, čeprav paradižnika še nekaj desetletij nazaj nismo tako množično sadili na naših vrtovih. Verjetno je poleg solate in fižola najpogostejša vrtnina, ki jo lahko najdemo na slovenskih gredicah in seveda v rastlinjaku, zdaj prav paradižnik. Tako je priljubljen, da mu že nekoliko škodi, saj si ga ljudje želijo pridelati za vsako ceno, tudi na račun uporabe kemije. Vendar plodovke niso samo paradižnik. Poleg njega sadimo skoraj vsi na vrtu tudi papriko, malo manj poznamo jajčevec, čeprav ga sama obožujem. Potem pa imamo tu še skupino bučnic, ki postaja vedno popularnejša in modernejša.
Prav vse plodovke je smiselno pridelovati iz sadik
Danes seveda vzgajamo samo sadike s koreninsko grudo. Resnično priporočam, da si vzamemo čas
maj
č I	t
p 2	
s 3	od 8.00 do 16.00
	od 17.00 £
n 4	
p 5	do 15.00 od 16.00 O
t 6	do 16.00 od 17.00 0
s 7	-gj do 9.00 0 odi 0.00
č 8	«
p 9	m
s 10	do 10.00 £ ad 11.00 ^P in
N 1 |	It.
p 12	fc
t 13	'•■■i
s 14	s—. do 11.00 in
	od 17.00
č 15	P
p 16	0
s 17	od 8.00
n 18	
p 19	do 9.00 fa. od 10.00
t 20	
s 21	^ do 8.00 * od 9.00
č 22	
p 23	0
s 24	
n 25	do 16.00 0
p 26	*
t 27	do 18.00 0 od ¡9.00
s 28	•
č 29 t	
p 30	do 15.00 5 od 16.00
s 31	do 13.00 od 14.00
20
21
za pikiranje (ne presajanje), saj pikiranje močno vzpodbudi rast večjega števila stranskih koreninic, ki bodo lahko v suši poiskale in črpale več vlage.
Seveda pikiramo samo papriko, paradižnik in jajčevec, bučnice pa samo posejemo v dovolj velike lončke, saj pikiranja ne prenesejo. Za vse, ki še vedno vztrajate pri direktnih setvah bučnic na prosto, naj povem, da pri pridelavi iz sadik vedno, brez izjeme, dosežemo za 50 % in več pridelka. Zato počasi pozabite na direktne setve kumar, buč in bučk, raje si sami vzgojite sadike, še bolje pa je po njih oditi v najbližjo vrtnarijo. Sama nisem najbolj navdušena nad kaovostjo sadik, predvsem pa nad ravnanjem s sadikami v vrtnih centrih, še manj pa nad sadikami v trgovinah, ki se z rastlinami nikoli niso ukvarjale. Slaba, izmučena sadika je 50 % možnost neuspeha pridelave.
Sorta ali hibrid?
Najprej naj razžalostim tiste, ki menijo, da so hibridi nekaj nenormalnega in da jih Slovenci ne bi smeli sejati ali saditi. To je popolnoma napačno mišljenje tistih, ki o stroki ne vedo ničesar. Pri kumarah sploh ne pomislimo več na setev sort, pa tudi kar se tiče paradižnika in tudi nekaterih drugih zelenjadnic, počasi prihajamo tudi tako daleč. Novejši hibridi so vsi tolerantnejši (neodporni) na številne glivične bolezni, ki v zadnjih letih delajo težave vrtičkarjem. Res pa je, da so naše stare, udomačene sorte, kot so jabeljski pisanec, saint " pierre in predvsem seveda volovsko srce neprekosljivega okusa. Sama še nisem srečala hibrida, ki bi bil tako okusen, kakor je saint pierre. Zato pa že lahko kupimo seme in predvsem sadike hibridov, ki so enako mesnati, enakega okusa, nekateri pa celo barve, kot je volovske srce. Nimajo pa njegove značilne srčaste oblike. Vendar je žal ravno volovsko srce, tudi njegova nekoliko izboljšana različica val, najbolj občutljiva na krompirjevo (paradižnikovo) plesen in tudi črno pega-vost (alternarijo).
Zato sama priporočam, da na vrtu vedno posadimo mešanico hibridov in sort. Sorte izberem zato, ker jih imam najraje, so točno takega okusa, kakor si jih želimo. Vendar je treba računati, da bodo v primeru vlažnega vremena hitro propadle zaradi bolezni. Hibridi bodo zdržali veliko dlje, tudi njihov pridelek je večji, so pa nekoliko manj okusni. Če kupujete sadike pri vrtnarjih, vsekakor zahtevajte in si zapomnite ime sorte ali hibrida za naslednje leto. Ne glede na to, ali vam je bil všeč ali , ne, je dobro vedeti, kaj boste naslednje leto iskali. Ne zadošča samo
zgoden, poznejši, debeloploden, mesnat, droben ..., saj se ravno pri paradižniku sorte izredno razlikujejo po okusu.
Cepljene sadike
Velika moda postajajo med slovenskimi vrtičkarji cepljene sadike. Odločitev je sicer vaša, vendar sama menim, da njihove prednosti niso tako visoke, kot je nenormalno visoka njihova cena. Vsekakor je smiselna odločitev za nakup cepljene lubenice ali kumare. Tukaj je podlaga tudi odpornejša na hladno zemljo.
Na kaj bi opozorila pri pridelavi plodovk iz cepljenih sadik. Na splošno velja, da plodovke sadimo globlje, kot so rasle sadike. Tako se tudi na posajenem steblu razvijejo dodatne korenine, tak koreninski sistem pa zagotavlja odpornejšo rastlino. Za cepljene sadike to ne velja. Cepljeno mesto naj bo čim višje nad zemljo, da se na žlahtnem delu ne razvijejo korenine. V tem primeru najpogosteje koreninski sistem odpade. Prav tako pa je treba odščipniti rastlino, ki vsaj pri lubenicah rada zrase iz podlage, saj ta pogosto zaduši potem žlahtni, nadzemni del.
Drugi nasvet pa je, da tudi cepljeni paradižnik vzgajamo na dve ali tri stebla, druge zalistnike pa odščipnemo. Le tako bo rastlina sposobna dobro prehraniti vse plodove med poletjem. Kljub temu da je koreninski sistem cepljene sadike zelo močan, pa ne more prehraniti številnih vej, ki nastanejo, če ne odstranjujemo zalistnikov, v primeru vlažne jeseni pa te rastline
hitreje propadejo.
Kaj sadimo skupaj s paradižnikom
Paradižnik bo vsekakor bolje uspeval v družbi z baziliko. Zato je skoraj obvezen sosed ob rastlinah paradižnika ta »kraljevska« dišavnica. Naj povem, da je grmičasta bazilika, to je ta, ki jo sadimo tudi v balkonska korita, veliko trpežnejša kakor tista z bleščečimi listi in jo najbolj poznate. Spomladi vsekakor med sadike paradižnika posejete solato berivko ali presadite sadike glavnate solate. Tako boste izkoristili prazen prostor, ki pa ga kasneje paradižnik potrebuje. Poleti lahko med rastline skrijemo cvetačo, ki ji odgovarja senca v vročih poletnih dnevih. V jeseni pa lahko posejemo motovilec. Paradižnik pa se dobro razume še z radičem, peteršiljem, porom, sladko koruzo, zeleno in šparglji.
Presajanje na prosto
Dve stvari sta pomembni pri presajanju na prosto. Najprej moramo vedeti, da ne smemo hiteti. Presajanje v mrzlo zemljo, tudi če z različnimi plašči in rastlinjaki zavarujemo nadzemni del, rastlinam zelo škodi. Zemlja mora imeti vsaj 15 oC. Zato rastlinjak za nekaj dni prej zapremo, da jo ogrejemo, če pa rastlinjaka nimamo, počakamo na primerno ogreto zemljo. Trenutno je temperatura zemlje prav na tej meji.
Dobra sadika ni velika sadika. Dobra sadika je nizka, nekje okoli 15 cm visoka rastlina z 8 listi in močnim, dobro razvitim koreninskim sistemom. Ne sme imeti nasta-
Foto: Miša Pušenjak
Paradižnik vseh barv je osvojil naša srca, včasih se mi zdi, da celo preveč.
vljenih cvetov ali celo plodov. Taka bo presajanje najbolje prenesla in bo v novi, hranilni zemlji hitro zaživela in rasla naprej. Večje sadike rade od-vržejo prve cvetove ali pa jih sploh ne nastavijo. Tako sadiko vzgojimo v rastlinjaku v 60 do 80 dneh.
Pred presajanjem sadike utrdimo. To pomeni, da vsaj teden dni prej pustimo rastlinjake, okna ali vrata zimskih vrtov odprta od zgodnjega jutra do poznega večera, tudi če je hladno ali dežuje. Vsaj tri noči pred presajanjem na prosto pa morajo biti okna, vrata ... odprta tudi ponoči. Če zaradi drugih sadik v prostoru tega ne moremo izvesti, potem je najbolje, da jih za dva dni
Cepljene sadike vzgojimo na največ tri stebla, vendar damo vsakemu svojo oporo.
Foto: Miša Pušenjak
odnesemo ven na prosto in jih imamo nekje v zavetju hiše. Dan pred presajanjem jih dobro zalijemo s pripravki iz izvlečkov morskih alg, ki bodo pomagali premagati stres po presajanju.
Tudi ob presajanju posadimo rastline čim bolj globoko, vendar morajo biti listi vsaj nekaj centimetrov nad zemljo. Razdalja med rastlinami mora biti vsaj 50 cm, saj je največji sovražnik paradižnika zračna vlaga. Pazimo tudi, da v kolobarju paradižnik ne sledi krompirju, papriki ali jajčevcu.
Pred prezgodnjim propadom rastlin zaradi krompirjeve plesni ga zavarujemo s streho. Ta je resnično dobrodošla, mini rastlinjaki na vrtovih pa morajo biti v vsakem sončnem dnevu, poleti pa podnevi in ponoči povsem odprti. Odpiranje samo dveh stranic nikakor ne zadošča. V vročini se namreč paradižnik zelo slabo oplodi, pri tem pa v tako zaprtem rastlinjaku temperature zelo hitro narastejo nad 30 oC, oplojevalci, žuželke pa seveda ne silijo v tako vroče prostore, ko pa imajo na prostem veliko dela in cvetov ter predvsem boljše pogoje.
Ob deževju in vlažnih, rosnih jutrih rastline redno varujemo tudi z naravnimi pripravki, kot so sojin lecitin, izvlečki preslice, česnov izvleček iz trgovin. Pridni pa bodo doma pripravili kamilični, rmanov čaj, naredili izvlečke iz rastlin bezga, kopriv ali preslice. Tudi z razredčenim mlekom (1:1) lahko rastlinam pomagamo. S temi pripravki moramo liste in stebla dobro omočiti. Tudi redno odstranjevanje čim manjših zalistnikov je nujen ukrep, če želimo vzgojiti zdrave plodove in se veseliti rdečih plodov sonca še dolgo v jesen.
Miša Pušenjak
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 13. maja 2014
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Kot kaže, bo november zelo radodaren do ljubiteljev glasbe na sončni strani alp. Obetata se nam namreč dva izjemna koncertna dogodka, saj bodo našo prestolnico obiskali člani skupine OneRepublic in pevec Michael Buble. Najprej bol. novembra v Areni Stožice nastopal kanadski pop pevec Michael Buble. Buble je nase prvič resneje opozoril leta 2005, ko je izdal svoj debitanstki album It's time. Že z naslednjim albumom Call me, ki je izšel leta 2007 in na katerem najdemo eno izmed njegovih največjih uspešnic Everything je dokončno potrdil status enega izmed največjih zvezdnikov v pop karavani. Michael Buble, ki se lahko pohvali tudi s štirimi grammyji, na svetovni turneji predstavlja svoj zadnji album To be loved. Skupino OneRepublic pa bomo lahko v Ljubljani videli in slišali 16. novembra. Ameriški rockerji iz Kolorada, ki so se javnosti prvič predstavili s singlom Apologize, se lahko danes pohvalijo že s številnimi velikimi uspešnicami, kot so All the right Moves, Secrets, Stop
in
ife.
Ameriška disko pevka Gloria Gaynor, ki se je v
glasbeno zgodovino vpisala z mega uspešnico I will survive, bo posebna gostja letošnjega festivala Exit! Pubilka bo tako lahko slišala nekatere njene največje uspešnice, kot so Never can say goodbye, Let me know (I have a right), I am what I am, kot tudi najbolj znano verzijo hita Can't take my eyes off you. Gloria Gaynor je na svetovni glasbeni sceni prisotna že več kot štiri desetletja, v tem obodobju je izdala kar dvajset albumov in prejela številne pomemben nagrade. Njena že omenjena uspešnica I will survive tudi po 35 letih še naprej velja za eno imed največjih uspešnic vseh časov in je neuradno himna ženske emancipacije. Leta 2005 je bila sprejeta tudi v Disco hišo slavnih. Naj spomnimo, festvial Exit je vsako leto v trdnjavi na hribu Petrovaradin pri Novem Sadu. Letos praznuje že 15-letnico, lani pa je bil izbran za najboljši evropski veliki festival. Samo lani ga je obiskalo več kot 220.000 ljubiteljev glasbe iz vsega sveta.
®®®
Ena izmed najslavnejših rock skupin v zgodovini Led Zeppelin bo v juniju začela ponovno izdajati
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
3.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT. 2 CHAINZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WAVES - MR. PROBZ
2.	HIDEWAY - KIESZA
3.	NOBODY TO LOVE - SIGMA
NEMČIJA
1.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS GLYNNE
2.	WAVES - MR. PROBZ
3.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
Foto: facebook
Michael Buble
vseh svojih devet studijskih albumov. Ob tem pa bodo vključeni še nekateri stari do danes še nobjavljeni posnetki. Najprej bodo 3. junija objavili prve tri albume; Led Zeppelin, Led Zeppelin II in Led Zeppelin III. Zasedba Led Zeppelin se je razšla po smrti bob-njara Johna Bonhama leta 1980. Leta 1995 so bili sprejeti v Dvorano slavnih, deset let zatem pa so prejeli še grammyja za življenjsko delo. Po razpadu skupine so Jimmy Page, Robert Plant in John Paul Jones še trikrat nastopali skupaj, prvič leta 1985 na koncertu Live Aid.
Člani angleške indi rock zasedbe Arctic Monkeys se
lahko pohvalijo, da je njihova plošča AM najbolje prodajana vinilna plošča v letu 2013. Po podatkih podjetja Official Charts Company je na drugem mestu škotska post-rock zasedba Mogwai in njihov album Rave Tapes. Na trejem pa je album High Hopes legendarnega ameriškega rokerja Bruca Springsteena. Četrto mesto med najbolje prodajanimi vinilnimi ploščami je pripadlo albumu The TakeofAnd Landing of
Everything skupine Elbow, medtem ko je na petem mestu skupina Warpaint. Med deseterico najboljših so še Kylie Minogue, Wilko Johnson in Roger Daltrey. Skupina Artic Monkeys je bila ustanovljena leta 2002 v Sheffieldu, na prvi uspeh niso čakali dolgo, saj jim je uspelo že z debitanstskim albumom Whatever People Say I Am, That's What I'm Not. Omenjeni album je postal najhitreje prodajan album v zgodovini britanske glasbe, zato so prejeli
tudi nagrado Mercury. ®@®
Kimbra Lee Johnson,
bolj znana kot Kimbra, je najavila, da lahko v kratkem pričakujemo njeni novi studijski album. Pevka, ki je zaslovela z nepozabno uspešnico Somebody that I used to know (Gotye) je svoj debitantski album Wows izdala leta 2011. Producent albuma bo Rich Costey, prav tako pa je pevka odkrila, da bo na albumu sodeloval tudi frontman skupine Muse Matt Bellamy. Med bolj znanimi glasbeniki, ki bodo sodelovali na albumu, omenjajo tudi Queens Of The Stone Age in Johna Legenda.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Slovenska nesreča
Živim v tujini in vsake toliko časa se pogovarjam s sebi podobnimi. Kot se spodobi, pogosto spregovorimo tudi nekaj besed o rodni grudi ter v čem se slednja razlikuje od dežele, v kateri trenutno živimo. Ne bom se spuščal v pretirane podrobnosti, pač pa bom omenil zgolj tisto, glede česar smo si običajno edini ... V Sloveniji manjka samo možnosti (vse nadaljnje pisanje izraža zgolj moje osebno mnenje).
Naš trg je namreč v veliki meri precej nerazvit, največkrat zaradi bodisi direktnega vpletanja države, ki meni, da mora odločati o vsakem žaklju krompirja, bodisi zaradi njenega posrednega vpletanja v gospodarstvo z neskončno goro birokracije, nesmiselnimi zakoni ter absurdnim nadzorom. Da počasne neučinkovitosti, kronične nevoščljivo-sti in načela umivanja rok sploh ne omenjam. Vse naše gospodarsko-ekonomske prigode dandanes marsikdo pripiše "divjemu kapitalizmu zahoda", a sam bi trdil ravno nasprotno. Kakšen resen kapitalizem se skozi Slovenijo še ni sprehodil in težave, ki jih trenutno imamo, tako niso posledica slednjega, pač pa prej rezultat ostankov bivšega sistema. Zdi se mi namreč, da je slovenska mentaliteta še zmeraj kar konkretno prežeta z idejo centralnega državnega vodenja, kar pa seveda gre razumeti. Takšne ideologije se narod ne more znebiti v dobrih dvajsetih letih.
Ta mentaliteta centralnega vodenja izgleda nekako takole ... V vasi ali mestu je ena državna fabrika, ki nekaj proizvaja in v tej tovarni dela bolj ali manj sleherni prebivalec tega mesta. Posledično imamo za vsak izdelek zgolj eno firmo in kadar se zgodi, da podjetju ne gre preveč dobro in gre slednje »cugrunt«, se zgodi državna tragedija. Prihodnosti celih mest se sesujejo in kmalu se znajdemo v nacionalni krizi. Po medijih se začno pojavljati nešteti prispevki o grozi, ki je doletela neko podjetje, v skoraj nobenem pa ne pozabijo omeniti, da bi morala država nemudoma ukrepati ... Najbolje bi verjetno bilo, da bi odprli kar novo tovarno. Le redko kdo pomisli, kaj lahko sam stori. Kaj znam, kaj zmorem, kaj bom storil? Manjka nam občutek osebne odgovornosti, občutek samoiniciativnosti ter čut za podjetništvo. Pozabljamo, da uspešna država ni država, ki ima velenačrt, za uspešno življenje vsakega posameznika, pač pa je uspešna država tista, ki posameznikom samostojen uspeh zgolj omogoči. Ti posamezniki konec koncev smo država.
Kot primer takšne absurdne mentalitete se mi je na primer pred časom zdela situacija v Ajdovščini, kjer so nekateri sadjarji s hektarji in hektarji breskev po televiziji povedali, da če Fructal več ne bo odkupoval breskev, bodo šli slednje požagat. Tako namesto da bi pomislil: »Za hišo mi raste sto ton breskev; kaj lahko storim z njimi?« Skratka, če ne bo državne firme, ki mi garantira obstoj, bom pa sedel v kot in se mulil. Na srečo se zmeraj najde nekaj posameznikov, ki te okvirje presegajo, a teh je na žalost vse premalo.
Vem, da si s sledečimi besedami verjetno ne iščem ravno prijateljev, vendar takšno je pač moje mnenje . pokopal nas namreč ne bo kapitalizem, pač pa ostanki socializma.
Matic Hriberšek
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
2.	BUDAPEST - GEORGE EZRA
3.	LIAR LIAR - CRIS CAB/PHARREL WILLIAMS
4.	BLACK SATURDAY - MANDO DIAO
5.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
6.	WAVES - MR. PROBZ
7.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS GLYNNE
8.	MAGIC - COLDPLAY
9.	ADDICTED TO YOU - AVICCI
10.	WE MUST BE CRAZY - MILOW
11.	INTO THE BLUE - KYLE MINOGUI
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8»98,2^»1043 bo Janko Bezjak
20 štajerski rEDNlK	Nasveti, za kratek čas	torek • 6. maja 2014
Kaj bomo danes jedli
TOREK
polpeti v gobovi omaki*, pire krompir, mandeljnov
kipnik**
SREDA
omaka iz stročjega fižola, hrenovke, sadna solata ČETRTEK
zelenjavna juha, rižota s puranjim mesom, radič v solati PETEK
telečja obara, ajdovi žganci, palačinke SOBOTA
postrv na žaru, krompir v kosih, mešana zelenjava NEDELJA
goveja juha z rezanci, ocvrt piščanec, riž, solata, smetanova strjenka z gozdnimi sadeži PONEDELJEK
mesna solata z govedino, polnozrnat kruh, lena gospodinja
*Polpeti v gobovi omaki
Sestavine: 30 dag govejega mesa, 30 dag svinjskega mesa, sol, poper, strt česen, jajce, sesekljan peteršilj,
rezina kruha ali žemlja, 2 žlici olja; omaka: 15 dag gob, žlička moke, žlica kisle smetane, 3 dl juhe ali vode.
Meso dvakrat zmeljemo in z njim rezino v mleku namočenega kruha. Pridamo sol, poper, sesekljan peteršilj, česen in jajce. Maso dobro pregnetemo in pustimo počivati vsaj pol ure. Oblikujemo polpete in jih na vročem olju v ponvi opečemo. Opečene odlagamo na krožnik. Na olje stresemo narezane, blanširane gobe ter jih prepražimo, potresemo z moko, premešamo in zalijemo z juho ali vodo. Ko prevrejo, vložimo v omako opečene polpete. Pokrite dušimo, da se meso zmehča. Posodo večkrat potresemo, da se ne primejo dna. Nazadnje pridamo smetano, razmešano s ščepom moke in z malo vode. Postrežemo s prilogo in solato.
**Mandeljnov kipnik
Sestavine: 8 dag masla, 6 jajc, 14 dag sladkorja, lupina pol limone, 14 dag zmletih mandeljnov (orehov ali lešnikov), 10 dag z nekaj žlicami vina namočenih drobtin.
Maslo, sladkor in rumenjake z limonino lupino penasto umešamo. Pridenemo »vinske« drobtine, mandeljne in sneg. Stresemo v model, ki smo ga pomazali z margarino in potre-sli z drobtinami. Kuhamo v sopari eno uro. Postrežemo s šo-dojem, kakšno peno ali samo s stepeno sladko smetano.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: AŠV
Foto: ASV
Smeh ni greh
PREVIDNOST
Potnik vstopi v taksi in ta spelje. Taksist med vožnjo po mestu vedno bolj pritiska na gas in ko hitrost doseže že 140 km/h se potnik bled zazre v taksista in mu boječe reče: »Lepo prosim, bodite pazljivi. Doma imam pet otrok!« »In vi meni pravite, naj bom bolj
previden?« se začudi taksist. ©©©
PRIPRAVA
»Obdolženi, vsi dokazi govorijo proti vam. Ko so vas pripeljali ste imeli pri sebi pripravo za vlamljanje.«
»Potem, me morate obsoditi tudi zaradi posilstva!« »Kaj, tudi posiljevali ste?« »Nisem, ampak pripravo nosim
vedno s seboj.«
©©©
ČRV
Ribič je sedel na bregu reke in lovil ribe, ko je na obrežje prišel mladenič, se slekel do golega in hotel zaplavati v vodi. Ribič mu je svetoval: »Mladenič, bolje bo, da si oblečete kopalke. Na tem mestu grizejo ribe tudi tako
majhne črve.«
©©©
NEPRIMERNO VPRAŠANJE V soboto dopoldan se na tržnici srečata prijatelja.Vsak ima
v rokah veliko košaro in nekaj napolnjenih vrečk z zelenjavo in drugimi živili.
»Kaj si ti tudi ženo vprašal, kam daje denar?« je vprašal eden od njiju.
©©©
POŽIVILO
Svojemu konju dam pred vsako dirko najboljšo krmo! je povedal galoper zmagovitega konja. »Jaz dam pa sebi in svojemu konju vedno deciliter žganja!« je rekel drugi.
»Zato pa nikoli ne zmagata!«
»Sva pa zato oba boljše volje!« ©©©
BELCI VEN!
V nočni klub, v neki ameriški južni državi, je vstopil črnski par. »Kaj naj storim?« je natakar vprašal šefa. »Beli gostje bodo zapustili lokal, če bodo videli, da sta v njem črnca.« »Čisto enostavno se ju lahko rešiš! Naročeno pijačo zaračunaj takoj, ko bosta naročila ponovno, podvoji znesek računa, če bosta naročila ponovno, boš zaračunal trikratno ... Kmalu bosta zapustila lokal.«
Čez pol ure je natakar rekel šefu: »Kaj naj storim? Zdaj sta plačala že 250 dolarjev za zapitek!« »Takoj vrzi vse bele goste iz lokala!«
AMERIŠKA LJUBLJANA
KALCIJ
RAZSODNICA
RAZSTRELIVO, EKRAZIT
MADŽARSKI PESNIK
OBLIKOVANJE TEMPA
MESTO V TEKSASU
TEMNA SLJUDA
NAJVIŠJI NORDIJSKI BOG
TAPETA
OLGA KOROŠEC
IGRALEC ALLIGER
DEL OKOSTJA
ZNAMENJE
NEUREJEN UMETNIK
NASA PEVKA DIM
OČKA
HRVAŠKI OTOČEK V
KORNATIH
PLAMENICA
SKUPINA 9 PEVCEV
LEPOTNA KRALJICA
PESNICA (MAJDA)
PLES
CAPKOVA DRAMA
NINO ROBIČ
CERKVENO PETJE
BISTVO, VSEBINA
KURENT
GREGOR DRUGOVIČ
HOLMIJ
JANEZ ALBREHT
VRSTA TOPOLA
MOŠKO IME
DESNI PRITOK SAVE
ENDEMIČNA RASTLINA
IZ
BESEDE MEDEN
VRTNO SOČIVJE
NAS KOŠARKAR (UROŠ)
UGANKARSKI SLOVARČEK: BIOTIT = temna sljuda, MELINIT = razstrelivo, ekrazit, RASLA = dekle v ziljskem rasu, RUR = Čapkova drama, SLOAN = ameriški slikar (John), SUNJA = desni pritok Save, TARSKI = poljski filozof (Alfred), VINT = ruska igra s kartami.
'NVadL 'VLV10S 'IAI30N3 'VrNnS TlOVHV 'a3N3Vr 'LNVdOy lia "IVdOy 'dN 'SIIAI 'L3NON VlWa 'V9V 'ILV 'VNOIO 'WNZ 'LSOVi '>10 'VDOIBO VNOIZ 'NIQO 'VVII909V 'SOV 'LINI13IAI 'dSIVd OAI 'QNV13A310 'WNIZVia 'SVdflf 'dOdZI 'VISVd 'LS3dV :ouABiopoA 3MNVZIHM 31A3IIS3H
torek • 13. maja 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se...
... da so se prvo majsko nedeljo na poetovionskem in še katerem Petrolovem servisu do polnoči gnetli predstavniki občin, ki so lovili prvo (ponedeljkovo) sekundo za oddajo vlog na razpis za sredstva iz regionalnih razvojnih programov. Ponekod so se za vrstni red bojda celo stepli...
... da naj bi mikrobiološko onesnaženje pitne vode na območju Poetovione in dela sosednje občine pri sv. Marki povzročil eden ali več močnejših porabnikov, ki naj bi imel močnejše vodne črpalke kot komunalci.
. da je zadnje tedne že zelo lahko ugotoviti, kje bodo jeseni tekle hude bitke za županske stolčke. Najboljše in najbolj glasne predpriprave tečejo v sejnih sobah lokalnih politikov .
... da je tudi letos, kljub drugačnim napovedim, za občine aktivno leto investicij. Veliko jih je v polnem teku ali tik pred
koncem, saj se morajo odprtja začeti (in končati) v času županske volilne kampanje.
... da je poetovinska občina za obveščanje svojih občanov (in javnosti), kako tečejo kanalizacijska dela, nekemu podjetju plačala neverjetnih 57 tisočakov (evrov, da ne bo pomote). Občani pa nimajo niti najbolj osnovnih informacij. Če seveda ne preberejo Štajerskega tednika...
... da se nogometaši iz Zavr-ča letos zagotovo ne bodo odpravili na dopust v Novo Go-
rico. Že ob omembi Nove Gorice jih namreč začne črvičiti v želodcu...
Vidi se...
. da sta član nadzornega sveta, ki zastopa perutninar-sko zadrugo in toži prvega moža zasebnega podjetja, zadolženega za stike z javnostjo v skupini Perutjakov, kljub postopku na sodišču pred javnostjo še vedno dobre volje; saj se oba zavedata, da gre za čast in dobro ime tako enega
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 12. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Jan Mere, Ptuj.
Iskrice
Foto: Marjan Kolar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Račka in zajček sta nerazdružljiva prijatelja, skupaj preživita obilo časa in uživata v hlevčku in na prostem na posestvu družine Kolar iz Tržca 4 a,« je ob današnji fotografiji pripisal njen avtor Marjan Kolar.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
					2		6	
		1		3				
	9					8		2
3				1	8		5	
9								4
	7		2	5				1
4		6					9	7
				6		1		
	8		9					
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	GG
Bk	VVV	©	€€	GGG
Dvojčka	VV	©©©	€	G
Rai	VVV	©	€€€	GG
Lev	V	©©	€€	GGG
Devica	VV	©©©	€	GG
Tehtnica	V	©©©	€€€	GG
Škorpijon	VV	©©	€	GGG
Strelec	V	©©©	€€	G
Kozorog	VV	©©©	€	GGG
Vodnar	V	©©	€€€	GG
Rißi	VVV	©	€€	G
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 6. maja do 12. maja 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Ce mi spodleti, nisem poraženec - uspel sem, ker sem poskušal.« Neznan avtor
»Zlahka bomo uspeli, če si bomo vsak dan naložili le tisto breme, ki nam je namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo včerajšnje breme nosili tudi danes in teži dodali jutrišnje breme, še preden si ga moramo naložiti.« John Newton
»Ni vse, kar je uspešno, že uspeh in obratno.« Pablo Carlos »Vsak je sam gospodar svoje usode.« Victor Hugo
•SfSfk
»Bojim se uspeha. Uspeti pomeni končati s svojim poslom na zemlji kot pajek, ki ga ubije samica v trenutku, ko je uspel z dvorjenjem. Raje imam stanje neprestanega nastajanja, s ciljem pred seboj, ne pa zadaj.« George Bernard Shaw
»Iz uspehov rastejo novi uspehi.«John Jakes
»Uspejo potrpežljivi in vztrajni, drugi pa ne.« Leung Čie Lau
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. maja 2014
V družbi Radio-Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Zato pozivvsem šolam in občinam Spodnjega Podravja, da prijavijo svoje otroke, da se predstavijo na tekmovalni prireditvi
»Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo«.
Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo dol2 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado.
Družba Radio-Tednik Ptuj zagotavlja:
•	glasbene podlage in nagrade nastopajočim,
•	ozvočenje (prireditve na prostem) in prisotnost novinarjev,
•	izvedbo glasbenih oddaj za majhne in velike,
•	članstvov komisiji,
•	sodelovanje pri vajah nastopajočih (generalki),
•	ureditev prijave prireditve s SAZAS-om in IPF,
•	oglaševanje prireditve,
•	javljanje in predstavljanje šol, občin in nastopajočih.
Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo.
Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979.
™D!°EJ ffi Štajerski'
www.radio-tednik.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 6. 5. do 24. 6., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zve — naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam om 2 OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE I ^ s sopotnikom.
^ Izbirate lahko med nagradama: ^^t. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Štajerski
Davčna številka: Telefon: Podpis:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
Z f
1 \
RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj	t ' \
......TiMfte............
>ARIN| POTOVflLnflfiGEnCUfl
V EOLDND REKE NEREDV1 «mam-B dn
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014
Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turistagent (obiranje
mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na
obroke
•	Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
f"
J^Š- m ¡L -

»"*•*»V'Jftv'-: r-^:
torek • 6. maja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
08:00 Revija mladinskih PZ 1. del 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Oddaja iz občine Destrnik - arhiv 20:00 Večerna pesem ■ 1. del 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
Prireditvenik
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SEPTV
08:00 Mesečna Kronika Hajdina 10:00 Revija Mladinskih PZ - 2. del 12:00 Video strani 18:00 Večerna pesem - 2. del 20:00 Druženje s pisateljem B. Novakom 21:30 Hajdina - iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Dan OŠ Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaje iz preteklosti 20:00 Revija malih pevskih skupin 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.c 02/ 749 34 10
M
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 06.05.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info kanal
10:25 Po zdravje. 11. oddaja - pon. 10:55 Glasbena 8 (tuja) 22. oddaja-pon. 11:35 Modro - pon.
KI
12:00 Ptujska mika 12:20 Zeleno, 9. oddaja 12:45 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica
pon.
17:00 Sport(no)-26. oddaja-pon. 17:30 Dežela doto belega oblaka- pon.
18:00 Ptujska kronika - pon. 18:35 Motoscena - 30.oddaja 19:00 UpkaC
19=25 Glasbena 8 (slo.) 22. oddaja- pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:20 Po zdravje, 11. oddaja 20:55 Cista umetnost, 31. oddaja - pon. 21:20 Motoscena, 30. oddaja - pon. 21:45 Regi TV Gorišnica 22:55 Info kanal
Četrtek 08.05.
9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info kanal
10:30 Motoscena, 30. oddaje - pon. 10:55 Glasbena 8 (tuja) 22. oddaja - pon. 11:30 Modro - pon.
20:00 20:20
M 22:00 22:20
'tujska kronika - pon. Milo na kavo-pon. tujske odrske deske: 19. oddaja -na sekunda je dovolj-pon. tujska kronika nfo kanal
Sreda 07.05.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kubinjica - pon. 9:50 Glasbeni predah 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal
0:55 Glasbena 8 (slo.) 22. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 1:55 Info kanal
4:00 Gostilna »Pri Franceti, 77. oddaja 5:00 Info kanal 6:30 Jtuhinjica
7:00 Cista umetnost - 31. oddaja 7:25 To bo moj poklic: TuristlCm anlmator In vodja cateringa - pon. 18:00 Povabilo na kavo - pon. 19:05 Varnost In mobilnost r 19:25 Glasbena 8 tuja) 22.
12:35 Info kanal 13:20 Povabilo na kavo - pon. 14:25 UpkaC - pon. pon. 14:45 Info kanal 16:00 Ptujska kronika 16:20 Glasbeni predah 16:30 Kuhinjica
17:00 Široko oko, 28. oddaja - pon. 17:35 Zeleno, 9. oddaja - pon. 18:00 ptujska kronika -.pon.
18:20 Športno 26. oddaja - pon. 19:00 Po zdravje, 11.oddaja - pon. 19:30 Dan življenja .-pon.
20:20 paUibenak8(sio.) Sddaja 20:55 Cista umetnost, 31. oddaja - pon. 21:15 Zemlja in mi, 27.oddaja - pon. 21:50 Film Campus: Ples s kurentom - pon. ... 22:00 Ptujska kronika P°n 22:20 Info kanal

www.petv.tv
Spnmljata nas lahko tuii na 12 in SIDLIV
Torek, 6. maj
16:00
17:00
Majšperk, konferenčna dvorana KPC: predavanje veterinarke mag. Vide Lešnik o zdravljenju čebeljih družin, Čebelarsko društvo Majšperk Ptuj, Miheličeva galerija: cikel arheoloških predavanj Odeto v pozabo, Marija Lubšina Tušek, dr. Boris Kavur, dr. Martina Blečic Kavur - Meja, ki je ni, skoraj vse o arheologiji Zavrča
Sreda, 7. maj
8:00 Slovenska Bistrica, IZZa, d. o. o: delavnica Reševanje konfliktov, do 14.30 10:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC: predstavitev protipoplavnih pregrad 10:00 Ptuj, razstavišče Stari zapori: odprtje razstave otroške likovne ustvarjalnosti Slastni običaji moje domovine
Četrtek, 8. maj
9:00 Slovenska Bistrica, učilnica RK: brezplačni tečaj temeljnih postopkov oživljanja
19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: sedmo predavanje z biblio-svetovanjem
19:00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: koncert Mance Izmajlove 100 srčnih koncertov, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
20:00 Ptuj, Kolnkišta: koncert danMalin
Petek, 9. maj
10:00
10:00 10:00
18:00
19:00
19:00
19:00
20:00
Ormož, pred gradom in grajsko pristavo: prireditev šol ormoškega konca ob dnevu Evrope
Slovenska Bistrica, Center Metulj: parada učenja, ročnodelska delavnica Slovenska Bistrica, Trg svobode: parada učenja, Ljudska univerza Slovenska Bistrica, do 17.00
Ptuj, športna dvorana Center: 30. praznik Vrtca Ptuj in 69 let dela vrtca, prireditev otrok Vrtca Ptuj Slastni običaji moje domovine, ob 20.00 v dvorani Pan Kidričevo - svečani zbor in srečanje delavcev vrtca Ptuj in gostov Oplotnica, dvorana Rudija Žnidariča: koncert dalmatinske glasbe vokalne skupine Sonus z gosti, skupino Gemaj
Ptuj, CID: potipisno predavanje Urbana Čepona, vagabundsko, kolesarsko potepanje, Italija, Francija, Anglija, Wales
Velika Nedelja, klet Kogl: Podobe kulture vina, koncert in zvočna predstava Pomladne sanje Brine Vogelnik in Janeza Dovča, pokušina vin Ptuj, DomKULTure Muzikafe: koncert Severa Gjurin, Dejan Lapanja, Žiga Golob in Gašper Peršl
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 8. maj: 19:00 Noe.
Petek, 9. maj: 17:00 Pločevinko; 18:50 Transcedenca; 21:00 Nimfomanka.
BIOTERAPIJE
po metodi Zdenka Domančiča
v okolici Maribora.
Dolgoletne izkušnje, rezultati zagotovljeni. Tel 040 831 676, www.bioterapije.si
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d.
Tel. 051 667 170._
IZVAJAMO košnjo zelenic in strmih terenov, vinogradov, sadovnjakov itd. Tel. 031 605 262, milan.hercog@ gmail.com.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
4ŠAPKE, striženje, nega in sprehajanje psov, Karmen Ciglar, s. p., Spuhlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727.
VSÂBC ČETRTEK ©B UPO
SLOVENS CCI H IP©P f T®[F
7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV
1.	STANE VIDMAR - Rože za mamo
2.	TANJA ŽAGAR-Vino vino
3.	BOŠTJAN K0NEČNIK - Moj prijatelj cviček
4.	SPEV - Neskončno sem jo ljubil
5.	TOMAŽ ILEŠIČ- Pot srca
6.	M0NIKA PUČELJ - Nisi sebe dal
7.	PETER ŽIBERT- Gasilci
1.	SASA AVSENIK - Zakaj že spet odhajaš
2.	Ans. EKART - Šeenorundo
3.	VESELI SVATJE - Prvič bom mamica
4.	SLOVENSKI MUZIKANTJE- Gasilska koračnica
5.	Ans. VIKEND - Ni me sram
6.	ALFI in NJEGOVI MUZIKANTI - Čin čin po naše
7.	AKORDI-Moja mala
. -»<=_____________________
SLOVENSKIH POP 7 T@P
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o, p p. 13. 228 B Hajdina
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 150 kg, prodam. Tel. 041 872
927._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 120 do 170 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel.
041 978 309._
PRODAM odojke. Tel. 051 423 260. PURANE IN PURICE, težke 4 do 4,5 kg, po akcijski ceni 14 € za žival, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040
531 246. Rešek, Starše 23._
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke, 1,20 kg, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM zajce, pasme nemški lisec, ali menjam za koruzo ali ječmen. Tel.
070 826 546._
PRODAM kozličke in kozla burske pasme. Tel. 041 783 224.
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041
646 662._
V NAJEM ODDAMO 5 pokritih parkirnih prostorov na Dravski ul. na Ptuju. Tel. 041 594 438.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM VZAMEMO opremljeno hišo v okolici Ptuja. Tel 041 594 438. ODDAM kmečko hišo z vrtom, 5 km iz Ptuja, c. k, možnost na drva, na novo prepleskana, najemnina 190 € in stroški. Tel. 041 279 034.
RAZNO
PRODAM mladiče nemške ovčarje z odličnim rodovnikom, cepljeni in či-pirani. Tel. 041 327 203.
àSm
Leto dni že v grobu spiš,
a v srcih naših še živiš.
Ni dneva, ne noči,
da te z nami ni.
Zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš,
kjer tihi dom le rože ti krasijo,
sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN Ivan Bezjak
IZ ZABOVCEV 24 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate, s toplo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
5. maja je minilo leto globoke žalosti, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, oče, dedek in tast
Štefan Nahberger
Z ZGORNJE HAJDINE 37 A
Hvala vsem, ki mu prinašate rože in prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu.
Vsi, ki smo te imeli radi in si nam ostal svetla lučka
v naših srcih
Za vedno naša mama je zaspala, hiša prazna, pusta je ostala, mi upamo, da mirno spiš, saj z možem, sinom, snaho grob deliš. Vse, kar storila si za nas nekdaj, hvala, mama, ti za vekomaj!
SPOMIN
2. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Antonija Vrabl
Z DORNAVSKE CESTE 24
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, in hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu. Ohranimo jo v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Nič te več ni v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
V ponedeljek, 28. 4. 2014, smo se poslovili od mame, tašče, babice in prababice
Marije Šeruga
22. 5. 1935-23. 4. 2014
IZ KICARJA 90
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku ter ge. Veri, pevcem, godbeniku ter Javni službi Ptuj.
Žalujoči: sin Branko, hčerki Danica in Jožica z družinami
www.radio-tednik.si
K sodelovanju vabimo nove sodelavce
Štajerski tednik, danes najbolj bran časopis Spodnjega Podravja, želi ostati aktualen, zanimiv in kakovosten časopis, zato vabimo k sodelovanju vse zainteresirane za časopisno poročanje in za pripravo člankov iz drugih novinarski žanrov.
Vsi, ki vas zanima delo časopisnega novinarja, pošljite svoje kontaktne podatke najkasneje do 30. maja na naslov: tednik@radio-tednik.si
Ptuj • Gernce - pozabljeni svet
Nič ne dobijo,
požrli pa naj bi ves promet
Gernce, kot se imenuje predel Žabjaka v ČS Rogoznica z nekaj hišnimi številkami, so oaza le na prvi pogled, drugi je bolj temačen. Mimo njih namreč vodi vsa infrastruktura, preprosto, „ker še niso na vrsti." Po uvrstitvi v drugi razred za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa so nad tistimi, ki razpolagajo z vsem infrastrukturnim standardom.
Tako je bilo v Gerncah ob letošnjih poplavah.
Na več območjih ČS Rogoznica poteka izgradnja kanalizacije, ki ne glede na vse prednosti, ki jih prinaša, ta trenutek otežuje normalno življenje, še posebej pa so na trnih podjetniki, ker stranke ne morejo po normalni poti do njih. Zato jih sami vodijo po najmanj obremenjujočih poteh, polaga se tudi optični kabel, izgrajuje se razsvetljava, vsi vodi pa vodijo mimo Gernc.
Stanje
katastrofalno, informiranje tudi
Po do našega sogovornika Janija Goloba iz Žabjaka 31 je katastrofalna, na robu naselja, ki je v popolnem razsulu. Voziti se te dni skozi Žabjak je odisejada v pravem pomenu besede, to je vožnja od luknje do luknje, ki se jim je pametno izogibati, če ne želite poškodovati svojih avtomobilov. Ljudje, ki tam živijo, so se prisiljeni voziti po tej razriti cesti, jezi pa jih, da ne vedo, kako dolgo bodo takšne razmere še lahko strpno prenašali. Človek kar ne more verjeti, da se na projekt izvajanja kanalizacijskih del ni bilo mogoče temeljito pripraviti glede na to, da se je pripravljal več kot 10 let. Informiranje in vzpostavljanje vsaj kolikor toliko normalnih pogojev za življenje in delo pa je padlo na izpitu. Nekdo bi moral odgovarjati za to, tudi zaradi lepo plačanega dela za to.
Gernčane pa so v prejšnjem tednu močno razburili tudi tovornjaki, do 12 jih je bilo v pol ure v najbolj frekventnem obdobju in to na ozki cesti, ki sploh ni primerna za tovorna vozila.. Spet jim ni nihče povedal, kaj se dogaja. Golob ni ostal križem rok, pisal je županu Štefanu Čelanu, predsedniku sveta ČS Rogoznica Janku
Čehu, Mirku Kekcu, mestne- to ves dan, od ranega jutra do
Foto: Jani Golob
mu svetniku iz ČS Rogoznica, in še nekaterim drugim. Želel je izvedeti kaj se dogaja, kdo so tisti, ki so to dovolili.
20-tonski tovornjaki v konvojih preplavili Gernce
„V začetku aprila se je pri nas v naselju Žabjak - Gern-ce enormno povečal promet. Vzrok za to bi naj bila izgradnja kanalizacijskega omrežja praktično v celotni mestni četrti Rogoznica, razen seveda pri nas. K nam so zdaj usmerili ves promet vaščanov celotnega Žabjaka, vseh obiskovalcev in ne vem koga še. Mi naj zdaj najmanj pol leta prenašamo ves ta hrup in divjanje po tej stranski cesti, na koncu pa samo na tem koncu ne bomo imeli nobene komunalne urejenosti! Za povrh vsega tega pa še bomo imeli popolnoma uničen ta majhen del asfaltiranega cestišča, za katerega smo se leta in leta morali boriti in prepričevati funkcionarje na občini. V zadnji dneh so se po tem cestišču v konvojih vozili 20-tonski tovornjaki. Minimalno 20 tovornjakov na uro, šteto 22. aprila popoldan, in
poznili nočnih ur. 23. aprila so tovornjaki vozili mimo še ob 23. uri! Cestišče sploh ni primerno za vožnjo tako težkih tovornjakov, da ne govorimo, s kakšno hitrostjo so vozili oz. vozijo. Na cestišču so vidne že prve velike poškodbe. Bankine so popolnoma uničene, saj je cestišče preozko že za srečevanje dveh osebnih avtomobilov, kaj šele za velike tovornjake. Ta odsek je postal zelo nevaren, tako za vožnjo z avtomobilom, da se sploh ne pogovarjamo o vožnji s kole-
som oz. pešcih. Na tem mestu se bojimo predvsem za naše otroke, saj je to pot, po kateri vsak dan hodijo na avtobus za v šolo. Se bo res moralo zgoditi nekaj tragičnega, da se bo kaj premaknilo in uredilo na tem področju?!«
Sramota občine - naj vsaj znižajo NUSZ!
Golob še dodaja: »Pa še to. Ta del naselja je občina uvrstila v 2. cono za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča (NUSZ). To, kar se trenutno dogaja pri nas, je še samo en razlog več, da je to nepravilno, predvsem zelo krivično do nas občanov. Glede na to, da je bil zakon o davku na nepremičnine zavrnjen, pomeni, da bo občina ponovno odmerila NUSZ. Zato vas ponovno pozivam, da spremenite odlok in ta del Žabjaka - Gernce uvrstite v 3. cono, kamor po vseh kriterijih tudi spada. Če to ni mogoče, pa uvedite delno oprostitev plačila nadomestila za občane, ki živijo v tem delu naselja. Kajti vse to, kar se nam tukaj dogaja, je velika krivica in še večja sramota za naselje, ki spada v MO Ptuj! Za povrh pa nam na račun dvigovanja komunalne urejenosti in kakovosti življenja drugih delov občine namenjate še dodatno onesnaževanje, hrup, uničevanje infrastrukture in nevzdržnost za normalno življenje. Kaj se vam zdi to pravično?! Prosim, da se nastale situacije nemudoma uredijo. Namestiti je treba ustrezno signalizacijo, ki bo omejevala hitrost in nosilnost tovornjakov, ki se lahko vozijo po tem cestišču. Po mojem mnenju bi promet tovornjakov na tem cestišču moral biti popolnoma prepovedan. Prav tako je treba poostriti nadzor nad prometom, saj se tukaj ne spoštujejo več nobenih predpisov," je v imenu prizadetih Gernčanov strnil problematiko, ki jih žuli, Jani Golob.
Tovornjaki vozili za zasebnika, inšpekcija na delu
Ptujski župan Štefan Čelan
Osebna kronika
Rojstva: Liljana Holc, Vinta-rovci 48 b, Destrnik - deček Maj; Špela Pišek, Štatenberg 57 a, Makole - deklica Anika; Ines Potočnik, Rogaška Slatina 24, Poljčane - deklica Anja; Patricija Mlakar, Belavšek 36 a, Zg. Leskovec - deček Kevin; Olga Lorber, Lasigovci 2, Po-lenšak - deklica Tija; Barbara Sok, Bukovci 92, Markovci -deklica Klara; Jasna Krajnc, Krčevina pri Vurbergu 7 h, Ptuj
-	deklica Žana; Karin Frumen, Petanjci 125, Tišina - deklica Neja; Branka Fras, Skorba 16, Hajdina - deklica Brina; Tatjana Rant, Podvinci 95 a, Ptuj -deček Klemen.
Umrli so: Miroslav Glušič, Župančičeva ul. 6, Ptuj, roj. 1933
-	umrl 23. aprila 2014; Marija Šeruga, roj. Čeh, Kicar 90, roj. 1935 - umrla 23. aprila 2014; Cecilija Jus, roj. Kaučevič, Nji-verce-vas 19, Kidričevo, roj. 1931 - umrla 25. aprila 2014; Franc Lačen, Osterčeva ul. 5, Ptuj, roj. 1945 - umrl 25. aprila 2014; Rajko Mohorčič, Savci 35, roj. 1945 - umrl 26. aprila 2014; Martin Kolarič, Dežno pri Podlehniku 36, roj. 1950
-	umrl 25. aprila 2014; Janez Pignar, Na postajo 50, Ptuj, roj. 1951 - umrl 25. aprila 2014; Brigita Radolič, Kungota pri Ptuju 10, roj. 1967 - umrla 27. aprila 2014; Pejo Tadic, Kup-činji Vrh 26, roj. 1944 - umrl 28. aprila 2014; Milena Črnivec, roj. Mlakar, Brezovec 11, roj. 1933 - umrla 28. aprila 2014.
Poroke - Ptuj: Alojz Kos in Marjana Širec, Draženci 15 a; Žan Roškar in Anita Horvat, Stojnci 55; Boris Kovačič, Volkmerjeva cesta 23, Ptuj, in Manjaša Žerak, Ulica 5. preko-morske 6, Ptuj; Denis Žuran in Petra Potisk, Formin 8 b.
je povedal, da so zadevo Gern-ce prijavili pristojnim organom, inšpektorjem; vožnja tovornjakov ni povezana z izgradnjo kanalizacije, ampak gre za gradnjo na zasebnem zemljišču. Ko smo bili v nedeljo v Gerncah, tovornjakov niso vozili, Jani Golob je povedal, da so prenehali voziti takoj, ko je MO Ptuj podala prijavo, ampak ne glede na to je na tej cesti treba vzpostaviti režim, ki bo onemogočil vožnjo težkim tovornjakom oz. nasploh onemogočiti vožnjo le-teh na tej ozki cesti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jani Golob, prebivalec »oaze« Gernce v CS Rogoznica, kjer gredo vsi infrastrukturni projekti mimo njih.
Po krajšem zatišju so kamioni prejšnji teden znova vozili, kot da dogovora ne bi bilo...
Industrijska cona ali stanovanjsko naselje?
Po neuradnih podatkih naj bi cesto skozi Gernce obremenjevali tovornjaki, ki so vozili material na gradbišče v Žabjak, nasproti bivše opekarne Opte, kjer naj bi se zgradil neki industrijski objekt, za katerega sta nova lastnika pridobila vse potrebne dokumente in gradbeno dovoljenje. Ker gre še za industrijsko cono po starem občinskem prostorskem načrtu, je tu občina brez moči, oz. je bila zadeva Snežič in plačilo dveh milijonov evrov zaradi preprečitve dejavnosti dober poduk, saj naj bi bila gradnja, za katero se samo še ugiba, kaj prinaša v to okolje, mogoča. Šlo pa naj bi za razgradnjo avtomobilov. Prejšnja opekarska proizvodnja je bila za krajane tega območja zelo moteča, zato se je tudi pristopilo k spremembi prostorskega akta, da bi se to območje spremenilo v območje za stanovanjsko pozidavo.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je majnika lepo, " dobro za kruh in seno
Danes bo večinoma sončno, pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 18 do 22 stopinj C.
Obeti
V sredo dopoldne bo še večinoma jasno, nato se bo pooblačilo, pihal bo jugoza-hodnik. V sredo zvečer in v noči na četrtek bo občasno deževalo. V četrtek se bo delno zjasnilo, čez dan bodo še nastajale kratkotrajne krajevne plohe.