Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu. —e Učiteljstvo ter narodno in državno edinstvo. Pod tem naslovom jc iznesel »Uči« telj=nacionalist« v zadnji »Orjuni« članek, v katerem pogreva stare otrobe puhle ide* ologije iz vseh številk »Edinstva« v svo* jem članku. Jasno je, da dnevni listi nečejo več nasedati peščici oboževalcev frazerstva tcr so zaprli predale učiteljskim nestrpnežem in tudi »Orjuna« je pokazala, kako »visoko« ceni take dopise, da jih postavlja, ker se že ne more ogniti lastnih pristašev — na zad« njo stran. Vsa umetna igra, ki so jo zapo* čeli učitelji strankarji z narodnim edins stvom ni rešila trhle barke, na kateri so sc hoteli rešiti in zopet splavati na površje. Započeti akciji, da bi na podlagi narodnega edinstva očrnili v javnosti novi pokret uču teljstva, ni nasedel nihče, izvzemši kroga enega dnevnega lista, ki je bil enostrano poučen. Danes je tudi v tem oziru že jas* nost. Tudi srbijansko učiteljstvo ni nasedlo, ko se je hotelo sedanje ljubljansko pover* jeništvo od »akcijskega odbora« razglašati za nasprotnika narodnega in državnega edinstva, ker te točke ni vneslo v deklaraci* jo. Nasprotno! Celo Izvršni odbor UJU, ki sestoji iz samih Srbijancev (o katerih ne more nihče dvomiti, da niso za narodno in državno edinstvo), je smatral za nepotreb* no da bi se vnašalo narodno in državno edinstvo v projekt pravil UJU pri sedanji izpremembi ter je povdarjal, da mi učitelji ne rabimo narodnega in državnega edinstva na papirju, ker ga nosimo v svojih srcih in kažemo dovolj v dejanju. Tudi zastopniki hrvatskega učiteljstva, predstavniki zagreb* škcga poverjeništva UJU niso na zadnji seji Glavnega odbora UJU v Beogradu več povdarjali, da bi ločilo učiteljstvo iz UJU in izven UJU na Hrvatskem narodno in dr* žavno edinstvo ampak so celo podčrtavali, da načelnih razlik sploh ni bilo, temveč so bila vzrok stanovskih nasprotstev večino* ma osebna in strankarska nasprotstva ter spor zaradi gospodarskih ustanov. Iz tega je jasno razvidno, da je bil poizkus, očrniti novo poverjeništvo z narodnim in državnim edinstvom, popolnoma ponesrečen in je izs podletel v slovenski javnosti, je izpodletel pn srbijanskem učiteljstvu in je izpodletel pri hrvatskem učiteljstvu. Stališče večine slovenskega učiteljstva glede narodnega in državnega edinstva je prodrlo danes pov* sod, podčrtavamo ga še »Orjuni«, če že ho* ce vzbujati dvom o našem nacionalizmu. Naglasamo, da ima narodno in državno edinstvo dovolj jamstva in sigurnosti v ustas vi, na katero je priseglo vse državno urad* nistvo in je povdarjeno v projektu šolskega zakona, na katerega bo prisegel vsak učitelj ko postane zakon. Iz teh razlogov je vsako povdarjanje istega v privatni iniciativi v uradniskih organizacijah nepotrebno. Jav* nost se Je dovolj overila, da se nihče ne •mlnn"8 nemu in državnemu edinstvu m da novo poverjeništvo UJU v Liubljani deluje najpozitivneje v tem duhu ter pod pira m pospešuje stremljenja, ki najbolj krepe to edinstvo - ker je njega delo v so, skladu zobce narodmm interesom. Odločno pa je vecina slovenskega. hrvatskega in srbskega učiteljstva proti političnemu geslaštvu z^ narodnim in državnim edinstvom, s kates rim se hoče deliti posamezne stanove in narod v državne in protidržavne skupine. — Jasno je, da stremi novo poverjeništvo za tem, da združi ves naš stan za složno delo, namenoma so pa zanesli iz osebnih nagibov razdor v naše vrste oni, ki so pozivali učU teljstvo k izstopu iz UJU. Razdor so na= Pravih oni, ki so iz idejnega načelnega sta< ovskega pokreta uprizarjali in še uprizar* c5n« ?.S(:bno in strankarsko gonjo. Pravi na= Sii DriH K-'e .°ni' ^1 dela V dullU nar0dfl' dfl oni kt Tga zauPanie >n ga dviga, ne pa ' l se odtujuje narodu in ga razdvaja. Radf^lCii^°Jasnilo- Na ustanovnem zboru sem Tavnn68^ učitclJ^ega društva UJU sem javno odgovarjal na vloge bivšega odbora poverjeništva U.TU in zavračal njih istinitost, ne da bi se pri tem dotaknil po* samnih oseb. »Edinstvo« mc je napadlo vsled tega v tako nedostojni obliki, da bi moral vložiti tožbo proti listu in tovarišu Schiffrcrju. V svrho krajšega procesa in iz tovariških ozirov scm pozval tov. Schiff* rerja po našem tajniku g. Rojcu, naj se ude* lcži našega zborovanja, da na javnem mc< stu prejme javcn odgovor, kajti jaz nikdar ne streljam iz zasede. G. Schiffrer sc je po= zivu odzval le v toliko da je želel govoriti Z našimi delegati, v kar je društveni zbor privolil. Po obojestranskih poročilih smo sestavili sledečo izjavo: »Podpisani smo sc prepričali, da trditve glede nominiranja kandidata v ožji sosvet temelje na nespo^ razumljcnjih. Po izjavi poverjcništva UJU Ljubljana z dne 7. marca 1927, štev. 1021 jc razvideti, da so bila vsa društva istočasno obveščena o nominiranju predsednikov za sestanke dclegatov, ki naj določijo kandi* date za ožji sosvet (dopis z dne 18. junija 1926, štcv. 509). G. Schiffrer povdarja po poročilu predsednika, da Radovljiško drus štvo tega dopisa ni prejelo prcd sklicanim sestankom, dočim je bil g. Lapajne mnenja, da je isto o tem obveščeno. G. Lapajne je istočasno z dopisi z dne 2. julija 1926 po= zval obe delegaciji v Podbrezje. Kranjski dclegati — ki so od železnice oddaljeni — trdijo, da so poziv predsednika prejeli 3. julija 1926, dočim g. Schiffrer izjavlja, da ga je prejcl predsednik Radovljiškega učit. društva šclc 5. julija 1926. Konstatiramo, da bi bilo šc možno sklicati sestanek, a te* ga predsednik Radovljiškega učit. društva ni storil, ker mu ni bil znan namen sestan* ka. Kandidata je določila pravnoveljavno kranjska delegacija — proti njegovi zaseb* ni volji — ob ncnavzočnosti in nekrivdi ra* dovljiških delegatov.« — Šmartno, 28. mar* ca 1927. — Franja Urbančičeva in M. Ma= lenškova, zapisnikarici; Andr. Rojc, Jakob Slapar, Anton Lovše, delegati; Josip Lapaj= ne, društveni predsednik; Egidij Schiffrer, delegat Radovljiškega učit. društva. — G. Schiffrer jc predložil le moj dopis z dne 2. junija 1926, dočim nismo imeli prilike kon; statirati datum o dostavitvi poverjeništve* nega obvestila in smo lojalno upoštevali sklicevanja na predsednikova poročila. Če bi tov. nadzornik Rus sprejel našo ponudbo in vstopil na moje mesto v ožji sosvet, bi ne bilo treba tega brezplodnega prerekanja. J. ____.. —e Značilno je pač, da neki stanovski list posveča največjo pažnjo osebni gonji. — Značilno je, da pada ta stanovski list pod nivo onih listov, ki je na obrekovanjih temeljilo njih politično delovanje in sramo> tenje našega stanu. Značilno je, da politični list napada lastne pristaše, ki s svojim de= lovanjem dvigajo le stanovsko moralo. Znas čilno je, da politični list zatajuje člane svo= jega lastnega političnega odbora radi njiho* vega strogo stanovskega stremljenja. Zna= čilno je, da listi ne priobčajo stvarnih po= jasnil o stanovskem kretanju od svojih last= nih pristašev in dopisnikov. Značilno je, da je ogroženo stanovsko pravo po pripadni= kih lastnega stanu. Značilno je, da mora današnji učitelj braniti svojo čast pred na« tolcevanji lastnih tovarišev in političnih so* mišljenikov. — Josip Lapajne. —e Nerazumevanje položaja. Na seji širjega sosveta vršeči se 10. januarja 1926 je tov. g. Rajšp iz Ormoža, ki ga lahko sma= tramo za veterana med stanovskimi borci, izjavil: »Kar je bilo pred 20. leti, pred 10, 5, da celo pred dvemi leti dobro in potrebs no, ni več danes umestno. Revizija smotra in smernic stanovskega gibanja je nujno potrebna.« —e. —e Kitajski zid. Ni bil težaven boj s Kitajci, ki so izza zgodovinskega zidu stre* ljali s puščicami proti poljskim topovom in se na čolničih zaganjali v mogočne križar* ke. Sloveči zid se je danes porušil, krešejo se sile in duhovi in nedvomno je, da izza zastarelih ruševin vzklije novo življenje, nov narod, ki bo znal ceniti silo svojega ogromnega telcsa. —e. —e Po svetovni vojni je angleški dr^ žavnik izjavil, da vodilni generali vseh dr* žav niso bili veščaki, slabi strategi in da na nje pada vsa krivda dolgotrajne morije (mo* goče je mislil tudi na organizacije). —e. —e V narodni muzej spada vse pred* vojno politično časopisje in mnogi stanovs ski listi, da se prosvetni borci sedanjega veka prepričajo, kako se ne sme vzgajati naroda. Srd, sovraštvo, klevete ne blaže nizkih instinktov, ne širijo kulture, ne ople* menjujejo državljanov in jih nc dvigajo k človečanstvu. L.