DOLENJSKI UST št. 48-49 (1790) 8. december 1983 STRAN 11
SKUPSCINSKI
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XX
Novo mesto, 8. december 1983
št. 21
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
197. Spremembe odloka o razporeditvi delegatskih mest v zborih Skupščine občine Črnomelj.
198. Odlok o komunalnih dejavnostih na območju občine Črnomelj.
OBČINA KRŠKO
199. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Krško.
200. Odlok o znaku in zastavi občine Krško.
201. Odlok o priznanjih in znakih pozornosti
202. Odlok o izobešanju in uporabi zastav v občini Krško.
OBČINA NOVO MESTO
203. Odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Novo mesto od leta 1986
do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000.
204. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki se nahajajo na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko anselje „Novoteks” in šolski center v Bršljinu.
205. Sklep v zvezi z obnovo zemljiškokatastrskih načrtov v katastrski občini KANDIJA in katastrski občini BRŠLJIN se spremenijo meje katastrskih občin med:
206. Javni razpis za oddajo stavbnega zemljišča na Reger-ških košenicah za gradnjo.
OBČINA TREBNJE
207. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Trebnje.
208. Odlok o komunalnih taksah v občini Trebnje.
Občina Črnomelj
197.
Na podlagi 73. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. 1. SRS št. 24/77 in 22/81) ter na podlagi 173. člena Statuta .občine Črnomelj (SDL št. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. 9. 1983 ter na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. 9. 1983 sprejela
SPREMEMBE ODLOKA O RAZPOREDITVI DELEGATSKIH MEST V ZBORIH SKUPŠČINE OBČINE ČRNOMELJ
1. člen
Spremeni se 2. člen odloka o razporeditvi delegatskih mest Skupščine občine Črnomelj, s tem, da se:
1. K 9. konferenci delegacij, katere nosilec je DOLENJKA, TOZD DETALJ Črnomelj, priključi še trgovina TRGOAVTO Črnomelj.
2. K 10. konferenci delegacij, katere nosilec je BETI TOZD Črnomelj, se priključi še TEKSTIL Ljubljana, TOZD TONOSA, obrat Adlešiči.
3. Iz samostojne delegacije KOMET Metlika, obrat Stari trg, nastane konferenca delegacij, ki jo tvorita:
- KOMET Metlika, obrat Stari trg
— UNIOR Zreče, obrat Stari trg, ki ima 1 delegatsko mesto.
A Temeljna zadružna organizacija
Črnomelj ima namesto enega dva delegatska mesta.
5. Črtajo se samostojne delegacije:
- temeljne zadružne organizacije Semič
- temeljne zadružne organizacije Dragatuš
- temeljne zadružne organizacije AdleŠči.
6. Iz 24. konference delegacij, katere nosilec je Center usmerjenega izobraževanja Edvard Kardelj Črnomelj, se izloči Center usmerjenega izobraževanja, ki postane nova:
- samostojna delegacija Center usmerjenega izobraževanja Edvard Kardelj Črnomelj, ki ima 1 delegatsko mesto.
7. Iz 24. konference delegacij, katere nosilec je Osnovna šola „Mirana Jarca" Črnomelj, se izloči Vzgojno varstveni zavod „Oton Župančič" Črnomelj, kateri postane samostojna delegacija:
- Vzgojno varstveni zavod „Oton Župančič" Črnomelj, ki ima 1 delegatsko mesto.
8. Združita se 23. in 24. konferenca delegacij in nastane nova konferenca delegacij, ki jo tvorijo:
- Osnovna šola „Mirana Jarca" Črnomelj
- Dijaški dom Črnomelj
- Osnovna šola „Milke Sobar Nataše'1 Črnomelj
- Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj
- Nižja glasbena šola Črnomelj, ki ima 2 delegatska mesta.
2. člen
Te spremembe odloka o razporeditvi delegatskih mest v zborih skupščine občine Črnomelj začnejo
veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 02.0-4/83 Datum: 27. 9. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog, 1. r.
198.
Na podlagi 2. in 3. odstavka 3. člena in 3. odstavka 6. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS št. 8/82), 10. člena Zakona o cestah (Ur. 1. SRS št. 38/81), 9. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS št. 33/81) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. 9. 1983 sprejela
ODLOK o komunalnih dejavnostih na območju občine Črnomelj
1. člen
S tem odlokom se za območje občine Črnomelj določijo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, razvrstijo komunalni objekti glede na rabo na objekte individualne in skupne rabe in določi, kdo v občini opravlja komunalno dejavnost.
2. člen
Komunalne dejavnosti na območju občine Črnomelj so:
1. Oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom.
2. Odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ki obsega:
- zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naseljih,
- odvajanje padavinskih voda v naseljih.
3. Vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev.
4. Urejanje javnih parkov, nasadov, zelenic, peš poti in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo.
5. Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega:
- pogrebne storitve,
- oddajanje v najem prostore za grobove in upravljanje z mrliškimi vežami.
6. Javna razsvetljava prometnih in drugih javnih površin v naseljih.
3. člen
Poleg dejavnosti navedenih v 2. členu tega odloka se za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena za območje občine Črnomelj določijo tudi naslednje dejavnosti:
1. Urejanje in vzdrževanje ter varstvo javnih prometnih površin s pripadajočimi napravami in objekti v občini, razen regional--nih in lokalnih cest.
2. Urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in sejmišč.
3. Oskrba naselij s toplotno energijo in lokalnih virov.
4. člen
Objekti in naprave, ki služijo za opravljanje komunalne dejavnosti, se glede na rabo določajo kot:
a) Komunalni objekti in naprave
individualne rabe, ki so:
- objekti in naprave za oskrbo s pitno vodo,
- objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
- objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov, pokopališki objekti in naprave,
- javne tržnice in sejmišča,
- oskrba naselij s toplotno energijo.
b) Komunalni objekti in naprave
skupne rabe, ki so:
- javni parki, nasadi, zelenice, peš poti in druge javne površine s pripadajočo opremo,
- omrežje in naprave javne razsvetljave,
- objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda,
- javne prometne površine v občini razen regionalnih in lokalnih cest.
5. člen
Dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka opravljajo komunalna organizacija in krajevne skupnosti v primeru, ko delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevnih skupnostih.
6. člen
S samoupravnim sporazumum ali dogovorom, sprejetim v skupščini komunalne skupnosti, se določi razmejitev med tistimi komunalnimi dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami, katere upravlja oziroma s katerimi gospodari komunalna organizacija in tistimi, s katerimi upravlja komulna dejavnost oziroma gospodarijo neposredno delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti.
7. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 11/77).
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-3/77
Datum: 27. 9. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj
JURE PERKO, dipl. politolog, 1. r.
Občina Krško
199.
Na podlagi 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, štev. 12-125/82) ter 3. in
25.	člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, štev. 25/83) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27.10.1983 sprejela
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir v občini Krško
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Po tem odloku se kaznujejo za
prekrške storilci,., ko v primerih, navedenih v odloku1; na nedovoljen način motijo javni red in mir, razvedrilo in počitek občanov, povzročajo nemir in javno zgražanje, ogrožajo splošno varnost ljudi in premoženja ali kako drugače rušijo družbeno disciplino, javno moralo in mir.
2. člen
Delovni ljudje in občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo dela, razvedrila in počitka, da ne ogrožajo varnost občanov in njihovega zdravja ter premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da ne kvarijo zunanjega izgleda mesta in naselij in da ne opuščajo ah opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.
3. člen
Starši oziroma skrbniki in osebe, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja otrok ah mladoletnikov so dolžni skrbeti, da je njihovo ravnanje v skladu z določbami tega odloka.
II.	VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
4. člen
Javni shodi in javne prireditve, ki se prirejajo na območju občine ter trajajo preko 22. ure morajo biti v zaprtih prostorih, da ne motijo nočnega miru in počitka občanov.
Občinski upravni organ za notranje zadeve pa lahko dovoli izjeme iz prejšnjega odstavka.
5. člen
Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih in drugih lokalih ter prireditvenih prostorih je odgovoren prireditelj oziroma za to odgovorna oseba gostinskega ah drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje ah žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa.
•
6. člen
Kartanje in druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove pristojni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v mestu in naseljih.
Kartanje in druge igre lahko prepove v svojem lokalu tudi organizacija združenega dela ah zasebni gostinec.
Opozorilo o prepovedi mora biti objavljeno na vidnem mestu.
7. člen
Za zagotovitev javnega reda, miru in družbene discipline je prepovedano:
1. Povzročati hrup ah ropot v bližini šol, zdravstvenih ustanov in drugih javnih ustanov,
2. povzročati čezmeren hrup z motornimi vozili,
3. povzročati čezmeren hrup z uporabo radijskih ah televizijskih aparatov, zvočnikov, glasbil ter drugih podobnih aparatov,
4. s petjem ah vpitjem motiti noč-
ni počitev občanov, •
5. na kakršenkoli način motiti nočni počitev občanov v stanovanjskih zgradbah,
6. povzročati nered in prepir, izzivati k pretepu, pretepati, smešiti, nadlegovati ah drugače ogrožati občane,
7. motiti javne shode, zborovanja, sestanke ah druge javne prireditve,
8. igrati hazardne igre na srečo v javnih lokalih in zasebnih prostorih,
9. kaditi v javnih prostorih, kjer je prepoved vidno označena,
10. brez dovoljenja stopiti v prostor, kjer je prepoved vidno označena,
11. voditi pse in druge Živah v javne lokale, na javne prireditve in zborovanja (izjema so službeni psi in psi, ki vodijo slepe),
12. zadrževati se kljub opozorilu na prireditvenih prostorih po končani prireditvi ah v gostinskih lokalih po končanem obratovalnem času,
13. prenočevati v javnih prostorih ah brez dovoljenja lastnika oziroma imetnika pravice uporabe na senikih, kozolcih ah drugih gospodarskih objektih,
14. krošnjariti po domovih,
15. metati petarde, pasje bombice in podobna pirotehnična sredstva na javnih prostorih ali prireditvah in v bližini skupin občanov,
16. plakatiranje izven dovoljenih mest, določenih in urejenih s strani krajevne skupnosti,
17. mladini izpod 16. leta starosti brez spremstva staršev ah skrbnika zadrževati se po 20. uri v gostinskih ah podobnih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače,
18. taboriti ah kampirati na zemljišču brez dovoljenja lastnika oziroma imetnika pravice uporabe.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
8.	člen
Za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja je prepovedano vsako dejanje, ki bi lahko imelo za posledico ogrožanje ljudi in premoženja zlasti z naslednjimi dejanji:
1. puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah in drugih nevarnih krajih,
2. kuriti ogenj, sežigati odpadke na odprtem prostoru v bhžini zgradb in drugih objektov, gozdov in drugih krajev, če ogenj ni ustrezno zavarovan,
3. metati kamenje ah druge predmete, streljati z zračno puško, fračo ah lokom na krajih, kjer to lahko ogrozi varnost ljudi in premoženja,
4. poškodovati ah odstraniti prometne znake, napisne table in druge znake,
5. ugasniti, poškodovati ah odstraniti signalne naprave in svetilke za razsvetljavo javnega prostora ali kraja,
6. puščati odpadke na kraju taborjenja ah piknika,
7. lomiti drevje ah grmičevje, trgati okrasno cvetje v javnih nasadih, poškodovati javne parke, klopi, posode za odpadke in druge javne naprave,
8. opustiti popravilo zgradbe ah
naprave kakor tudi namestitve in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih ter pustiti nezavarovane jame, jaške in podobno,
9. pri organiziranju javnih shodov in javnih prireditev opustitev ureditve parkirnih prostorov in na njih zavarovati vozila,
10. pobirati in trgati poljske ali vrtne pridelke, sadje in pasti živino brez dovoljenja lastnika,
11. prati ah umivati pri studencih in javnih vodovodnih napravah, ki so namenjeni za pitno vodo,
12. prevažati mrhovino, kosti, kože, gnojnico ah greznično vsebino in podobno v nezaprtih posodah ter pustiti mrhovino nezakopa-no in gnojnico ah greznično vsebino nezaprto,
13. metati odpadke, nanašati zemljo ah puščati gnojnico ah greznično vsebino na javne ceste in poti ah na druga neprimerna mesta,
14. stepati preproge in posteljnino skozi okno ali balkon v strnjenem naselju,
15. vlačiti hlodovino po gozdnih in javnih poteh ah jih kako drugače uničevati.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
9. člen
Z denarno kaznijo od 250 do
60.000 din se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če ne vzdržuje reda in miru v gostinskih lokalih po določilih tega odloka,
2. če povzroča hrup in ropot v bližini šol, zdravstvenih ustanov ter drugih javnih ustanov,
3. če povzroča čezmeren hrup z uporabo radijskih ah televizijskih aparatov, zvočnikov, glasbil ter drugih podobnih aparatov,
4. če opusti popravilo zgradbe ah naprave kakor tudi namestitve in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih ter pusti nezavarovane jame, jaške in podobno,
5. če opusti ureditev parkirnih prostorov in ne zavaruje vozila po določihh 9. točke 8. člena,
6. če prevaža mrhovino, pusti kože, kosti, gnojnico ah greznično vsebino nezaprto,
7. če meče odpadke, nanaša zemljo ah pušča gnojnico ah greznično vsebino na javne ceste in poti ali na druga neprimerna mesta.
Z denarno kaznijo od 50 do
15.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz ene od točk tega člena.
10. člen
Z denarno kaznijo od 500 do
15.000 din se kaznuje:
1. kdor ne vzdržuje reda in miru v gostinskih in drugih lokalih ter prireditvenih prostorih in ne uredi parkirnih prostorov ter ne zavaruje vozila po določilih 5. člena in 9. točke 8. člena,
2. kdor povzroča hrup ah ropot v bhžini šol, zdravstvenih ustanov in drugih javnih ustanov,
3. kdor povzroča čezmeren hrup z uporabo radijskih ah televizijskih aparatov, zvočnikov, glasbil ter drugih podobnih aparatov,
STRAN 12 DOLENJSKI LIST št. 48-49 (1790) 8. december 1983
! DOLENJSKI UST št. 48—49 (1790) 8. december 1983 . STRAN 13
4. kdor s petjem ali vpitjem moti nočni počitek občanov,
5. kdor na kakršenkoli način moti nočni počitek občanov v večstanovanjskih zgradbah,
6. kdor povzroča nered in prepir, izziva k pretepu, se pretepa, smeši, nadleguje ali drugače ogroža občane,
7. kdor moti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve,
8. kdor igra hazardne igre na srečo v javnih lokalih in zasebnih prostorih,
9. kdor prenočuje v javnih lokalih ali brez dovoljenja lastnika oziroma imetnika pravice uporabe na senikih, kozolcih ali drugih gospodarskih objektih,
10. kdor plakatira izven dovoljenih mest določenih in urejenih s strani krajevne skupnosti,
11. kdor dovoli, da se mladina izpod
16.	leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnika zadržuje po 20. uri v gostinskih ali podobnih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače,
12. kdor tabori ali kampira na zemljišču brez dovoljenja lastnika oziroma imetnika pravice uporabe,
13. kdor pušča predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah in drugih nevarnih krajih,
14. kdor poškoduje ali odstrani prometne znake, napisne table in druge znake,
15. kdor ugasne, poškoduje ali odstrani signalne naprave in svetilke za razsvetljavo javnega prostora ali kraja,
16. kdor pušča odpadke na kraju, kjer je dovoljeno taboriti ali po pikniku ne počisti za seboj prostora,
17. kdor lomi drevje, grmičevje, trga okrasno cvetje v javnih nasadih, poškoduje javne parke, klopi, posode za odpadke in druge javne naprave,
18. kdor opusti popravilo zgradbe ali naprave, kakor tudi namestitve in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih ter pusti nezavarovane jame, jaške in podobno,
19. kdor pere in umiva pri studencih in javnih vodovodnih napravah, ki so namenjeni za pitno vodo,
20. kdor meče odpadke, nanaša zemljo ali pušča gnojnico ali greznično vsebino na javne ceste in poti ali druga neprimerna mesta,
21. kdor stepa preproge in posteljni-, no skozi okno ali balkon v strnjenem naselju,
22. kdor vlači hlodovino po gozdnih in javnih poteh ali jih kako drugače uničuje.
11.	člen
Z denarno kaznijo 500 din se
kaznuje na kraju samem:
1. kdor povzroča čezmeren hrupz motornimi vozili,
2. kdor krošnjari po domovih,
3. kdor kuri ogenj, sežiga odpadke na odprtem prostoru v bližini zgradb ali drugih objektov, gozdov in drugih krajev, če ogenj ni ustrezno zavarovan,
4. kdor meče kamenje ali druge predmete, strelja z zračno puško, fračo ali lokom na kra-
jih, kjer to lahko ogrozi varnost ljudi in premoženja,
5.	kdor pobira in trga poljske ali vrtne pridelke, sadje in pase živino brez dovoljenja lastnika.
12. člen
Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje na kraju samem:
1. kdor kadi v javnih prostorih, kjer je prepoved vidno označena,
2. kdor brez dovoljenja stopi v prostor, kjer je prepoved vidno označena,
3. kdor vodi pse in druge živali v javne lokale, na javne prireditve in zborovanja (izjema so službeni psi in psi, ki vodijo slepe),
4. kdor se kljub opozorilom zadržuje na prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskih lokalih po končanem obratovalnem času,
5. kdor meče petarde, pasje bombice in podogobna pirotehnična sredstva na javnih prostorih ali prireditvah in v bližini skupin občanov,
6. kdor prevaža mrhovino, kosti, kože, gnojnico ali greznično vsebino in podobno v nezaprtih posodah ter pušča mrhovino ne zakopano in gnojnico ali greznično vsebino nezaprto.
13. člen
Za izvršitev kazni takoj na mestu so zadolženi:
- pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve,
— pooblaščeni inšpektor.
14. člen
Če stori prekršek po tem odloku mladoletnik, se kaznujejo njegovi starši, skrbnik oziroma rejnik z denarno kaznijo od 50 do 1.000 din, če so zanemarili vzgojo in potrebno nadzorstvo.
V.	KONČNE DOLOČBE:
15. člen
Za izvajanje tega odloka so zadolženi:
postaja milice, občinski upravni organ pristojen za notranje zadeve, inšpekcijski in drugi upravni organi, vsak iz svojega področja pristojnosti.
16. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, štev. 25/68).
17. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati s 1. 1.1984.
Številka: 1-22-59/83 Datum: 27. 10. 1983
Predsednik Skupščine občine Krško Branko PIRC, 1. r.
200.
Na podlagi 156. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je Skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
27.	oktobra 1983 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o znaku in zastavi občine Krško. Odlok o znaku in zastavi občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/81) se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK O ZNAKU IN ZASTAVI OBČINE KRŠKO
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
S tem odlokom se ustanovita znak in zastava občine Krško, določijo njune kompozicijske osnove in elementi ter način uporabe in druga določila, ki so vezana na ta odlok.
2. člen
Znak in zastava občine Krško sta simbola občine kot družbeno-poli-tične skupnosti.
3. člen
Osnove znaka se uporabljajo tudi kot podlaga občinskih odličij in znakov pozornosti.
II. ZNAK OBČINE KRŠKO
4. člen
Znak občine Krško ponazarja reko Savo, ki iz gričevnato-hribovi-tega predela občine prehaja v ravnino Krškega polja kot izrazita geografska in pomenska posebnost občine Krško. Sestavni del znaka je tudi napis „Občina Krško.”
5. člen
Znak je konstrukcijsko in izvedbeno opisan v pravilniku celotne grafične podobe občine Krško (v nadaljnem besedilu: pravilnik), kije sestavni del tega odloka.
6. člen
Znak kot razpoznavni znak občine Krško se uporablja:
— v uradnih prostorih občinske skupščine;
— na slavnostnih in uradnih listinah;
— na zastavi občine Krško;
— kot uradni znak na svečanostih in prireditvah;
— v drugih primerih, ki so posebej določeni.
7. člen
Način uporabe simbola se določi s pravilnikom.
III. ZASTAVA OBČINE KRŠKO
8. člen
Zastava občine Krško je zelene barve, pokončne oblike v razmerju 2:1 z znakom občine v beli barvi. Barva in pozicija znaka sta določena s pravilnikom.
9. člen
Uporaba in način izobešanja zastave občine Krško se določi s posebnim občinskim odlokom.
IV. KONČNE DOLOČBE
10. člen
Pooblasti se predsedstvo občinske skupščine, da sprejme pravilnik iz 5. in 8. člena tega odloka.
11. člen
Za izvajanje tega odloka skrbi sekretariat Skupščine občine Krško.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-011-3/83 Datum: 27.10. 1983
Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC, l.r.
201.
Na podlagi 8. in 156. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) je Skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1983 sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih in znakih pozornosti. Odlok o priznanjih in znakih pozornosti (Skupščinski Dolenjski list, št. 29/81) se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK O PRIZNANJIH IN ZNAKIH POZORNOSTI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ustanovijo najvišja priznanja in znaki pozornosti občine Krško, opredeljuje njihova razvrstitev in druge določbe, vezane na ta odlok.
2. člen Najvišja priznanja so:
- razglasitev za častnega občana občine Krško;
- podelitev domicila v občini Krško;
- veliki znak občine Krško;
- znak občine Krško;
- priznanje občine Krško.
3. člen
Znaki pozornosti kot spominska darila so:
- kipec „Venera z Neviodunuma”;
- zlata plaketa občine Krško;
- srebrna plaketa občine Krško;
- plaketa občine Krško;
- druga spominska darila.
4. člen
Priznanja iz 2. člena tega odloka podeljuje občinska skupščina posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam NOV in oboroženih sil SFRJ.
5. člen
Najvišja priznanja občine Krško se podeljujejo praviloma ob občinskem prazniku.
6. člen
S pravilnikom, ki ga sprejme predsedstvo občinske skupščine se določijo oblike in vsebina priznanj in znakov pozornosti, postopek za podeljevanje ter vodenje evidence o njih.
II. DOLOČBE o posameznih PRIZNANJIH
7. člen
Za častnega občana se razglasi oseba, ki je z izredno pomembnim delovanjem ali stvaritvami prispevala k ugledu in napredku občine ali je izredno zaslužna za splošni napredek širše družbeno-politične skupnosti ali vsega človeštva.
O razglasitvi za častnega občana se izda posebna listina.
8. člen
Domicil se podeljuje enotam narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije in enotam oboroženih sil SFRJ, ki so delovale na območju občine ali imajo posebne zasluge za občino, ali se jim zaradi splošnih zaslug v narodno-osvobodilni borbi daje posebno priznanje.
O podelitvi domicila se izda posebna listina.
9. člen
Veliki znak občine Krško se podeljuje za življenjsko delo ali za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja obline.
Veliki znak se podeli skupaj s posebno listino.
10. člen
Znak Občine Krško se podeljuje za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje, ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine.
Znak se lahko podeli istemu dobitniku večkrat, vendar naslednji šele po preteku petih let od prejšnje ■ podelitve.
Dobitnik znaka prejme tudi pose b..o listino.
11. člen
Priznanje v obliki listine se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev znaka občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno.
12. člen
V enem letu se lahko podelita največ dva velika znaka in največ štirje znaki. Izjemoma lahko občinska skupščina s posebnim sklepom za posamezno leto določi večje število znakov iz prvega odstavka tega člena.
III. DOLOČBE O ZNAKIH POZORNOSTI
13. člen
Kipec „Venera z Neviodunuma” se daje drža.nim in političnim voditeljem ob obisku v občini Krško v znak izjemne pozornosti.
14. člen
Zlata plaketa se daje državnim in političnim voditeljem ter drugim uglednim osebnostim v znak poudarjene pozornosti.
15. člen
Srebrna plaketa se daje v znak posebne pozornosti uglednim osebnostim ob obisku v občini ali ob visokem življenjskem jubileju ter organizacijam, skupnostim in organom ob zelo pomembnih delovnih
jubilejih in drugih ižjemnih priložnostih.
16. člen
Plaketa občine Krško se daje v znak pozornosti posameznikom, organizacijam in skupnostim ob obisku v občini ter življenjskih ali delovnih jubilejih.
17. člen
Za druga spominska darila določi predsedstvo občinske skupščine ustrezne predmete, ki imajo zgodovinsko in estetsko vrednost.
IV.	POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Dosedanje najvišje priznanje občine Krško „Castno priznanje z medaljo J. V. Valvasorja" je izenačeno z „Velikim znakom občine Krško iz
9.	člena tega odloka.
19. člen
Domicil v občini Krško in razglasitev za častnega občana se lahko podeli skupaj z drugimi občinami in se o tem izda skupna listina.
20. člen
V primeru, ko se ugotovi, da so bila priznanja po tem odloku podeljena na podlagi zmotnih ali lažnih podatkov, ki bi, če bi bili znani, nedvoumno vplivali na drugačno odločitev o podelitvi, se podeljeno priznanje lahko razveljavi.
Priznanje, podeljeno fizični oseli, se prav tako lahko razveljavi, če je le-ta pravnomočno nepogojno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo (za dalj kot dve leti).
Sklep o razveljavitvi sprejme občinska skupščina.
21. člen
Občinska skupščina z vsakoletnim občinskim proračunom zagotovi potrebna finančna sredstva za izvajanje tega odloka.
22. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati:
- Odlok o posebnem priznanju za-
- služnim občanom občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 26-359/66),
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem priznanju zaslužnim občanom občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 18-267/72).
23. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi.
Številka: 1-17-3/83 Datum: 27. 10. 1983
Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC, 1. r.
202.
Na podlagi 157. plena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82 ter 9. člena Zakona o uporabi grba, zastave in himne Socialistične federativne republike Jugoslavije ter uporabi podobe in imena predsednika republi-
ke Josipa Broza Tita (Uradni list SFRJ, št. 21/77) je Skupščina občine Krško na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 10. 1983 sprejela
ODLOK O IZOBEŠANJU IN UPORABI ZASTAV V OBČINI KRŠKO
I.	sploSne DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo obveznosti, način izobešanja in uporabe zastav ter druga vprašanja za izvajanje odloka.
2. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, hišni sveti ter lastniki in drugi uporabniki poslovnih zgradb, stanovanjskih zgradb, kakor tudi lastniki v strnjenih naseljih na območju občine Krško, so dolžni skrbeti, da so na dan zveznih, republiških, občinskega ali krajevnega praznika, ob posebnih priložnostih pa na splošen poziv pristojnega organa, izobešene zastave družbenopolitičnih skupnosti na njihovih zgradbah.
Za izobešanje zastav po ulicah, trgih in drugih prometnicah v strnjenih naseljih so dolžne skrbeti krajev-1 ne skupnosti.
3. člen
Na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi mora biti v smislu določil 2. člena tega odloka izobešena najmanj ena zstava širše družbene politične skupnosti.
V strnjenih naseljih se, razen na stanovanjskih in poslovnih zgradbah, izobesijo zastave tudi na drogovih ulične razsvetljave, oziroma na drugih drogovih. V strnjenih naseljih, kjer ni drogov ulične razsvetljave, oziroma drugih drogov, morajo biti zastave izobešene vsaj na enem večjambomem nosilcu.
4. člen
Splošen poziv, ki se nanaša na posebne priložnosti iz 1. odstavka 2. člena, objavi občinska konferenca SZDL Krško preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način, če to ni storil drug organ, vendar najkasneje en dan pred dnem, ko morajo biti zastave izobešene.
5.	člen
Zastave, ki se izobešajo, morajo ustrezati zakonskim in drugim pravnim predpisom.
Raztrgane ali umazane, obledele ali sicer neprimerne zastave ni dovoljeno izobešati oziroma uporabljati.
6. člen
Razen izobešanja se zastave družbenopolitičnih skupnosti lahko nosijo v organiziranih sprevodih, na prireditvah družbenih organizacij in društev ter na pogrebih.
V sprevodih zabavnega značaja se zastave družbenopolitičnih skupnosti ne smejo uporabljati.
Vojne zastave imajo v sprevodu isti nivo kot zastava SFRJ.
7. člen
Zastave tujih držav se izobesijo na splošen poziv ali z dovoljenjem za
notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa.
II.	NAČIN IZOBEŠANJA IN UPORABE ZASTAV
8. člen
Zastave iz 2. člena tega odloka se izobešajo na zgradbah ali jamborih. Za izobešanje zastav je potrebno na zgradbah urediti vtična mesta (nosilce), le na stolpnicah in visokih zgradbah z ravno streho se zastave izobesijo na jamborih.
9. člen
Ob dnevih žalovanja ali na poseben poziv je potrebno izobesiti zastavo Socialistične federativne republike Jugoslavije na pol droga ali žalno zastavo.
10. člen
Zastave je treba izobesiti na večer pred praznikom in odstraniti takoj, najpozneje pa v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Slavoloke, transparente in druge priložnostne okrase, ki se postavljajo ob posebnih prilikah, je potrebno odstraniti najpozneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili postavljeni.
11. člen
V primeru, ko se izobesi zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije skupaj z dvema drugima zstavama, mora biti zastava SFRJ v sredini.
Ce se izobesi zastava SFRJ poleg kakšne druge zastave, mora biti vselej z leve strani gledana od spredaj. Izjemoma je lahko z desne strani, gledano od spredaj, od zastave tuje države ali mednarodne organizacije, kadar se ta zastava izobesi v SFRJ ob uradnem obisku pooblaščenega predstavnika zadevne države ali organizacije.
Zastava SFRJ se zmeraj nosi na čelu kolone, če so druge zastave zvrščene v koloni, oziroma postavi na prvo mesto v vrsti gledano od spredaj, na levi strani, če so druge zastave zvrščene v vrsti.
12. člen
Ce je zastava SFRJ položena navpično na mizi, odru ali kakšnem 'drugem častnem mestu, mora biti modra barva zastave prva z leve strani, gledano od spredaj.
Ce je zastava SFRJ položena na krsto, podstavek ali kakšen drug predmet, ali se nosi v vodoravni legi, mora biti modra barva praviloma z leve strani, gledano od spredaj.
13. člen
Zastava občine Krško se uporablja:
- skupno z zastavo SR Slovenije, SFRJ in ZKJ ter drugih republik in pokrajin v primerih, določenih s tem odlokom;
- na poslopju skupščine na dan, ko zasedajo zbori občinske skupščine;
- skupaj z zastavami iz prve alinee in zastavami drugih držav na mednarodnih prireditvah in sprejemih tujih uradnih delegacij;
- v drugih primerih, ki so določeni s tem odlokom za izobešanje zastav.
DOLENJSKI LIST št. 48-49 (1790) 8. december 1983
DOLENJSKI LIST št. 48-49 (1790) 8. december 1983
14. člen
Kadar se zastava občine Krško izobesi skupaj z drugimi zastavami, je njeno mesto vedno na desni strani, gledano od spredaj, oziroma zadnje. v skupini odnosno vrsti, če so razvrščene v skupino ali vrsto.
15. člen
Glede načina izobešanja in uporabe zastav v vseh možnih situacijah, izda organ, pristojen za nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka na podlagi pozitivnih pravnih predpisov in tega odloka, navodilo o načinu izobešanja in uporabe zastav.
III. KAZENSKE DOLOČBE
16.člen
Z denarno kaznijo od 250 do
60.000 dinaijev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
- če ne poskrbi, da so na dan zveznih, republiških ali občinskega praznika ali ob posebnih priložnostih izobešene zastave v smislu določil tega odloka,
- če ne uredi vtičnih mest (nosilcev) za izobešanje zastav.
Z denarno kaznijo od 50 do
15.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tega člena.
17. člen
Izobešanje neustreznih zastav, nepravočasna odstranitev ter izobešanje zastav tujih držav brez dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa skupščine občine ah na splošen poziv, se kaznuje po določilih Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16 - 26/74).
IV. KONČNE DOLOČBE
18. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja za občo upravo, pristojni občinski upravni organ.
19. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o načinu izobešanji zastav v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/72).
20. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati s 1. 1. 1984.
Številka: 1-011-4/83 Datum: 27. 10. 1983
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC, 1. r.
Občina Novo mesto
203.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Ur. L SFRJ št. 6/76) ter 223. in 240. člena statuta občine Novo mesto (SDL št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na sejah, zbora združenega dela dne 26.
10.	1983 in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 10.1983 sprejela
ODLOK o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Novo mesto od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000
1. člen
Besedilo 2. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega piana občine Novo mesto od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list št. 8/79) še nadomesti z besedilom: „Izvršni svet skupščine občine Novo mesto pripravi in predloži skupščini predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana do konca leta 1983. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto pripravi in do konca maja 1984 predloži občinski skupščini osnutek, do konca oktobra 1984 pa predlog dolgoročnega plana občine Novo mesto".
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 30-02/79
Datum: 27. 10. 1983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
204.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni Ust SRS, št. 19/76) in 223.
člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82 je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28. 9. 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 9. 1983 sprejela
ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki se nahajajo na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje „Novoteks“ in šolski center v Bršljinu
1.	člen
Ta odlok določa zemljišča, ki so namenjena za kompleksno graditev na območju, obdelanem z zazidalnim načrtom za stanovanjsko naselje „Novoteks“ in šolski center v Bršljinu (Skupščinski Dolenjski list št. 14/69).
2.	člen
Na območju, obdelanem z zazidalnim načrtom za stanovanjsko naselje „Novoteks“ in šolski center v Bršljinu, so v k. o. Brštjin naslednja zemljišča, ki še niso družbena lastnina v uporabi občine Novo mesto z
naslednjimi katasterskimi in zemljiškoknjižnimi podatki:
zap.	vL	pare.		izmera	
št.	št.	št.	kultura	vm2	lastnik
1.	749	150/24	njiva	65	Smrekar Jože, Novo
		150/J8	njiva	31	mesto, V brezov log 59
2.		150/46	njiva	19	Fuis Martin, Novo me-
		150/59	njiva	42	sto, Cankarjeva 2
3. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v 2. členu tega odloka in preidejo v družbeno lastnino v uporabi občine Novo mesto.
4. člen
Prejšnja lastnika zemljišč, navedenih v 2. členu tega odloka, lahko uporabljata le-ta na način, s katerim se ne menja njihova oblika in svoj-stvo vse do dneva, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne bo izdal odločbe, s katero se bo odločil, da ju morata izročiti občini.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464-01/83-1
Datum: 29. 9. 1983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
205.
Na osnovi tretjega odstavka 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS št. 16/74) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 9. 1983 sprejela
SKLEP I.
V zvezi z obnovo zemljiškokata-strskih načrtov v katastrski občini KANDIJA in katastrski občini BRŠLJIN se spremenijo meje katastrskih občin med:
- kat. občino Kandija in kat. občino Ragovo
- kat. občino Kandija in kat. občino Šmihel pri Novem mestu
- kat. občino Ragovo in kat. občino Kandija
- kat. občino Gotna vas in kat. občino Kandija
- kat. občino Gotna vas in kat. občino Ragovo ter med kat. občino Novo mesto in kat. občino Bršljin, tako kot je razvidno iz grafične priloge štev. 1 in 2.
K predlaganim spremembam je podala pozitivno mnenje tudi Republiška geodetska uprava pod štev. 015-5/3-83 dne 26. 7.1983.
Celoten elaborat je na vpogled na geodetski upravi Skupščine občine Novo mesto.
II.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 45-02/83 Datum: 29. 9.1983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r.
206.
Na podlagi 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS 777) ter 9. in 11. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 17/80)
OBJAVLJA Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto po sklepu odbora za oddajanje in urejanje stavbnih zemljišč
javni razpis
I. Za oddajo stavbnega zemljišča na Regerških košenicah za gradnjo 11 individualnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu „Regrške ko-šenice", in sicer:
- lokacija št. la na pare. št. 1016/3 v izmeri 574 m2
- lokacija št. 1 na pare. št. 1016/4 v izmeri 577 m2
- lokacija št. 2 na pare. št. 1016/5 v izmeri 5 77 m2
- lokacija št. 3 na pare. št. 1016/6 v izmeri 576 m2
- lokacija št. 4 na pare. št. 1016/7 v izmeri 576 m2
- lokacija št. 5 na pare. št. 1016/8 v izmeri 5 76 m 2
.- lokacija št. 6 na pare. št. 1016/9 v izmeri 576 m2
- lokacija št. 7 na pare. št. 1016/10 v izmeri 604 m2
- lokacija št. 8 na pare. št. 1016/11 v izmeri 612 m2
- lokacija št. 9 na pare. št. 1016/12 v izmeri 693 m2
- lokacija št. 10 na pare. št. 1016/13 v izmeri 800 m2 Stroški priprave in delne komunalne opreme, ki bremenijo eno lokacijo s sofinnanciranjem skupnega zaklonišča znašajo 903.447,93 din.
Odškodnina za zemljišče znaša
114,31	din/m2.
Vsak graditelj mora plačati še prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči varovalke ter na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave in urediti lokacijo v skladu z dovoljenjem.
II. Za oddajo stavbnega zemljišča na Regerških košenicah za gradnjo 16 atrijskih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu „Regerške koše-nice", in sicer:
- lokacija	št.	37	na	pare.	št.
1020/13 v izmeri 583 m2
- lokacija	št.	38	na	pare.	št.
1020/14 v izmeri 738 m2
- lokacija	št.	44	na	pare.	št.
1020/11 v izmeri 571 m2
- lokacija	št.	45	na	pare.	št.
1020/10 v izmeri 700 m2
- lokacija št. 46 na pare. št. 1020/9 v izmeri 668 m2
- lokacija št.47napare. št. 1020/7 v izmeri 594 m2
- lokacija št. 48 na pare. št. 1020/8 v izmeri 588 m2
- lokacija št. 49 na pare. št. 1020/6 v izmeri 5 78 m2
- lokacija št. 50 na pare. št. 1020/5 v izmeri 948 m2
- lokacija št. 51 na pare. št. 1020/4 v izmeri 914 m2
- lokacija	št.	96	na	pare.	št.
1020/37 v izmeri 719 m2
- lokacija	št.	97	na	pare.	št.
1020/36 v izmeri 725 m2
- lokacija	št.	98	na	pare.	št.
1020/35 v izmeri 694 m2
- lokacija	št.	99	na	pare.	št.
1020/34 v izmeri 721 m2
- lokacija	št.	100	na	pare.	št.
1020/33 v izmeri 694 m2
- lokacija	št.	101	na	pare.	št.
1020/32 v izmeri 750 m2 Stroški priprave in delne komunalne opreme, ki bremenijo eno lokacijo s sofinanciranjem znašajo 888.147,75 din.
Odškodnina za zemljišče znaša
114.31 din/m2.
Vsak graditelj mora plačati še prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči varovalke ter na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave.
III.	Za oddajo stavbnega zemljišča na Regerških košenicah za gradnjo 6 individualnih hiš z obrtno delavnico po zazidalnem načrtu „Regerške košenice", in sicer:
- lokacija	št.	21	na	pare.	št.
1020/31 v izmeri 2119 m2
- lokacija	št.	22	na	pare.	št.
1020/30 v izmeri 1779 m2
- lokacija	št.	23	na	pare.	št.
1020/29 v izmeri 1594 m2
- lokacija	št.	24	na	pare.	št.
1020/28 v izmeri 1634 m2
- lokacija	št.	25	na	pare.	št.
1020/27 v izmeri 3150 m2
- lokacija št. 156 na pare. št. 1020/26 v izmeri 3083 m2 Stroški priprave in delne komunalne opreme s sofinanciranjem skupnega zaklonišča znašajo za posamezno lokacijo:
- lokacija št. 21 1,826.6 80,30 din
- lokacija št. 22 1,826.680,30 din
- lokacija št. 23 1,978.903,70 din
- lokacija št. 24 1,978.903,70 din
- lokacija št. 25 2,207.238,70 din
- lokacija št. 156 1,4 27.094,00 din Odškodnina za zemljišče znaša
114.31 din/m2.
Vsak graditelj mora plačati še prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči varovalke ter na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave in urediti lokacijo v skladu z dovoljenjem.
IV.	Za oddajo stavbnega zemljišča na Regerških košenicah za gradnjo 11 vrstnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu „Regerške koše-nice“, in sicer:
- lokacija	št.	26	na	pare.	št.
1020/15 v izmeri 375 m2
- lokacija	št.	27	na	pare.	št.
1020/16 v izmeri 225 m2
- lokacija	št.	28	na	pare.	št.
1020/17 v izmeri 225 m2
- lokacija	št.	29	na	pare.	št.
1020/18 v izmeri 225 m2
- lokacija	št.	30	na	pare.	št.
1020/19 v izmeri 225 m2
- lokacija	št.	31	na	pare.	št.
1020/20 v izmeri 225 m2
- lokacija	št.	32	na	pare.	št.
1020/21 v izmeri 388 m2
- lokacija	št.	33	na	pare.	št.
1020/22 v izmeri 388 m2
- lokacija	št.	34	na	pare.	št.
1020/23 v izmeri 225 m2
- lokacija	št.	35	na	pare.	št.
1020/24 v izmeri 225 m2
- lokacija	št.	36	na	pare.	št.
1020/25 v izmeri 300 m2
Stroški priprave in delne komunalne opreme, ki bremenijo eno lokacijo s sofinanciranjem skupnega zaklonišča znašajo 605-583,68 din.
Odškodnina za zemljišče znaša
114,31	din/m2.
Vsak graditelj mora plačati še prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči varovalke ter na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave in urediti lokacijo v skladu z dovoljenjem.
V primeru, da OZD, v kateri ima interesent sklenjeno delovno raz-meije ne združuje sredstev za komunalno opremo sosesk po posebnem samoupravnem sporazumu, bo interesent plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo iz
I,2 % prispevne stopnje, ki znaša na ločijo pod I. 116.812,60 din, pod II. 114.784,80 din, pod III. 243.081,15 din in pod IV. 77.875,20 din, ki se priševajo k stroškom komunalne opreme pod I.,
II., III. in IV. tega javnega razpisa.
Stroški priprave in delne komunalne ureditve in sofinanciranje zaklonišča veljajo za ponudnika do
31.	12. 1983, od tega dne dalje pa se povečujejo mesečno za odstotek priznane podražitve v stanovanjski gradnji.
Odškodnina za zemljišče velja do sprejema novega občinskega odloka.
ostali pogoji:
1. Stroške priprave in delne komunalne ureditve s sofinanciranjem skupnega zaklonišča ter odškodnino za zemljišče plača najugodnejši ponudnik v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. V stroških delne komunalne ureditve ni zajeta izgradnja naslednjih komunalnih naprav in opreme: telefonskega omrežja, javne razsvetljave, pločnikov, peš poti, igrišča in skupnih zelenih površin. Te komunalne naprave bodo zgrajene naknadno z organizacijo KS na stroške kupcev lokacij, kar bodo graditelji sofinancirali naknadno, ko se bo te objekte in naprave gradilo.
2. Najugodnejši ponudnik mora najkasneje v 15 dneh po pravno-močnosti odločbe o ugotovitvi najugodnejšega ponudnika skleniti s Stavbno zemljiško skupnostjo občine Novo mesto pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, ker bo sicer zemljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
3. Investicijski program je sestavni del tega razpisa.
4. Varščina, ki jo mora položiti ponudnik hkrati s ponudbo, znaša na lokacijo:
- za individualno hišo, vrstno hišo
in atrijsko hišo 15.000,00 din
- za individualno hišo z obrtno
delavnico 30.000,00 din.
5. Varščino mora ponudnik nakazati na žiro račun št. 52100-662-87278 Stavbno zemljiški skupnosti občine Novo mesto in izkazilo o vplačilu priložiti ponudbi.
6. Rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Dolenjskem listu.
7. Ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „Javni razpis". Ponudbe pošljite na naslov: Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto, Novo mesto, Novi trg 6 /II.
8. Ob odpiranju ponudb bo odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč zahteval od udeležencev razpisa dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika po tem razpisu.
9. Vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interesentom na razpolago pri Stavbni zemljiški skupnosti Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 52.
Obenem Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto obvešča, da je po sklepu odbora za oddajanje in urejanje stavbnih zemljišč javni razpis za oddajo lokacij po ZN „Stopiče nad šolo" podaljšan pod enakimi pogoji, kot so bili objavljeni do 31. 12. 1983. Po tem roku se bodo stroški delne komunalne ureditve mesečno povečevali za priznane podražitve v stanovanjski gradnji.
Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto
Občina Trebnje
207.
Na podlagi 158. in 159. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 204. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) je skupščina občine Trebnje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10.11. 1983 sprejela
ODLOK
o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Trebnje
I.	SPLOŠNI del
1. člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki se morajo na območju občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: občina) graditi zaklonišča.
Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in vojni gradijo po načrtu zaklanjanja prebivalstva, se ne uporabljajo določila tega odloka.
2. člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno grajena in opremljena.
Drugi primerni objekti za zakla-njanje so: kletni prostori, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonilniki za najnujnejšo zaščito pred učinki bojnih sredstev, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti.
3. člen
Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča.
Javno zaklonišče je namenjeno vsem občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Zaklonišča organizacij združenega dela so namenjena zlasti za zaščito delavcev te organizacije.
Hišna zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito prebivalcev določenega bloka, hiše ali skupine hiš (skupna zaklonišča).
4. člen
Javna zaklonišča gradi občina na osnivo občinskega načrta graditve javnih zaklonišč v primernih objektih oziroma kot samostojne objekte.
Hišna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela so dolžni graditi oziroma urediti investitorji zgradb, vzdržujejo pa jih lastniki, hišni sveti oziroma samoupravna stanovanjska skupnost.
5. člen
Za javna zaklonišča se lahko uporabljajo tudi podzemni javni in komunalni objekti, ki so grajeni za ta namen.
6. člen
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč ter drugih objektov v ta namen opravlja upravni organ, ki je pristojen za ljudsko obrambo in vodi o tem ustrezno evidenco.
7. člen
Prostorske pogoje za graditev zaklonišč predpiše republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora s soglasjem republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ
8. člen
Zaklonišča se gradijo v naseljih po občinskem načrtu gradnje zaklonišč izdelanem na osnovi ocene ogroženosti območja občine.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko sklene, da se morajo zaklonišča graditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi, če so izven naselij iz prvega odstavka tega člena.
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno-tehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin.
9. člen
Glede na odpornost in uporabo se v mirnem času gradijo osnovna zaklonišča z omejeno kapaciteto, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa zaklonišča dopolnilne zaščite in rovovski zaklonilniki ter drugi zaščitni objekti.
10. člen
Javna zaklonišča se gradijo na podlagi načrta graditve javnih zaklo-
1 DOLENJSKI UST št. 48-49 (1790) 8. december 1983 . STRAN 13
nišč, kot sestavnega dela družbenega plana družbenopolitične skupnosti, ki ga na predlog Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sprejme občinska skupščina.
11. člen
Zaklonišča se gradijo na osnovi načrtov graditve zaklonišč kot sestavnih delov temeljne in izvedbene urbanistične dokumentacije v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč in navodilom o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč. Načrti graditve zaklonišč morajo biti pred sprejetjem predloženi Svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine v potrdil tev, po predhodnem predlogu Občinskega štaba za civilno zaščito.
12. člen
Organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravna stanovanjska skupnost, ki še nimajo zgrajenih zaklonišč osnovne oziroma dopolnilne zaščite, so dolžne v obstoječih objektih zgraditi, adaptirati ali preurediti odgovarjajoče prostore za zaklonišče osnovne zaščite oziroma dopolnilne zaščite v skladu s svojimi srednje in dolgoročnimi razvojnimi načrti, vendar rok ne sme biti daljši od 15 let po sprejetju tega odloka. Po potrebi določijo tudi prostor za gradnjo zaklonilnikov.
13. člen
Družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: investitorji) morajo pri graditvi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi zgraditi zaklonišče v samem objektu oziroma v neposredni bližini objekta.
Zaklonišče mora biti zgrajeno pred pričetkom uporabe objekta.
V primeru, ko gre za organizirano gradnjo, zasebni graditelji lahko gradijo skupna zaklonišča in v ta namen združujejo potrebna finančn-a sredstva pod pogoji soglasja občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo.
Za graditev skupnih zaklonišč se lahko sporazumejo in v ta namen združujejo sredstva tudi družbeni investitorji, če je to možno glede na tehnične normative za graditev zaklonišč.
14. člen
Zaradi izpolnitve obveznosti po tem odloku, si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novo gradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo, ki izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Za pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč lahko upravni organ za ljudsko obrambo pooblasti organizacijo združenega
dela ali osebo ustrezne strokovne izobrazbe.
Gradnjo zaklonišč nadzira pristojna gradbena inšpekcija, vzdrževanje pa upravni organ za ljudsko obrambo oziroma organizacija ali oseba ustrezne strokovne izobrazbe, ki jo pooblasti upravni organ za ljudsko obrambo.
15. člen
Občinski upravni organ za ljud-
sko obrambo lahko oprosti investitorja obveznosti graditve zaklonišča, če ugotovi:
- da je v bližini dovolj zaklonišč, tako, da gradnja posebnega zaklonišča y novi stavbi ni potrebna;
- da za gradnjo zaklonišča ni razpoložljivih oziroma prostih gradbenih površin;
- da hidrološke, geološke razmere in konstrukcijski pogoji ne dopuščajo graditve zaklonišča;
- da se v objektu ne bodo zadrževali ljudje;
- da stroški pri gradnji zaklonišča ne presegajo stroškov gradnje samega objekta.
V primeru, ko je investitor oproščen graditve zaklonišča, je dolžan plačati prispevek za zaklonišče.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo oprosti investitoija z odločbo.
16. člen
Pri adaptaciji, prizidavi in nadzidavi stavb, kjer gre za povečanje
koristne površine ali za spremembo namena objekta in je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče v okviru projekta, če to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje, da graditev zaklonišča opusti in plača ustrezni prispevek za zaklonišče.
17. člen
Zaklonišča se praviloma gradijo tako, da jih je v miru mogoče uporabljati v drug namen, vendar se zaradi tega ne sme zmanjšati njihova odpornost ter pripravljenost za uporabo.
18. člen
Preizkuse o delovanju varnostnih in zaščitnih naprav v zakloniščih opravljajo organizacije, ki jih za ta namen pooblasti republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
III.	DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ
19.	člen
Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi zaklo-niščne zmogljivosti:
— pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev,
— pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe,
— organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce,
— organizacije	združenega	dela,
samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih,
— v hotelih, gostinskih objektih, samskih domovih, dijaških in turističnih objektih, najmanj za*polo-vico celotnega števila ležišč ali 2/3 povprečnega števila gostov in 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
- v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni,
— zaklonišča za zdravstvene organizacije morajo graditi tako, da omogočajo opravljanje najnujnejših (intervencijskih), medicinskih dejavnosti.
20. člen
Največja dopustna razdalja med delovnim mestom oziroma stanovanjem in zakloniščem je 250 m. Navpična pot med stanovanjem in izhodom proti zaklonišču se računa trojno.
21. člen
Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1 : 25000, ki je sestavni del tega odloka. Na podlagi ocene ogroženosti Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na predlog Občinskega štaba za civilno zaščito določi območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč. Meje con območij in naselij se revidirajo na vsakih pet'let, oziroma ob spremembah aktov za urejanje prostora ter usklajujejo z občinsko oceno ogroženosti.
Priloge iz prvega odstavka tega člena hranijo upravni organ za ljudsko obrambo ter organ za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
IV.	PRILAGAJANJE PODZEMNIH KOMUNALNIH OBJEKTOV
22.	člen
Investiror podzemnih komunalnih objektov je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo dolžan prilagoditi te objekte za zaščito prebivalstva. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve ali povečanja objekta za zaščito, gredo v breme posebnega računa za gradnjo zaklonišč le v primeru, ko se bodo v tako prilagojenih objektih zaklanjali občani in imajo zaščitni objekti značaj javnega zaklonišča:
V.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
23.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhbnem stanju.
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje skupščina občine Trebnje oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti skupščina občine.
Zaklonišča organizacij združenega dela upravljajo in vzdržujejo te organizacije.
V hišah v družbeni lastnini, v hišah v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravlja in vzdržuje zaklonišča hišni svet oziroma samoupravna stanovanjska skupnost na podlagi predpisov o investicijskem in tekočem vzdrževanju skupnih prostorov.
Navodilo o upravljanju, vzdrževanju, koriščenju in redu v zakloniščih predpiše s svojim navodilom občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
VI.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
24. člen
Za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih zaklonišč derbi občinska skupščina. Sredstva za graditev javnih zaklonišč se zbirajo na posebnem zbirnem računu skupščine občine - prispevek za graditev javnih zaklonišč.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Gradnjo in ureditev ostalih zaklonišč financirajo in-vestitoiji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnika, uporabnika, oziroma organizacije, ki upravlja z zgradbo.
Investiroiji novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so oproščeni gradnje zaklonišč po 15. členu tega odloka, morajo plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja na poseben zbirni račun prispevek v višini 2 % od skupne cene gradbenega dela stavbe.
Za gradbeni del stavbe se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami (električno, vodovodno, kanalizacijsko napeljavo, centralnim ogrevanjem in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Skupna cena gradbenega dela stavbe se ugotavlja na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbene dokumentacije in, ki ni starejši od enega leta.
25. člen
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki oprosti investitoija gradnje zaklonišča, izda odločbo po tretjem odstavku 24. člena, s katero določi višino prispevka, katerega mora investitor plačati na posebni račun za graditev javnih zaklonišč.
Investitorji plačajo odmerjeni prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
26. člen
1. Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbi skupnost za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb.
2. Lastniki stanovanjskih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06 % od osnove, ki velja za odmero davka od stavbe, prostorov oziroma delov stavb.
3. Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb, s katerimi sami upravljajo, na območjih in naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek v višini 0,06 od osnove za obračun amortizacije oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe.
Glede odmere, pobiranja in izter? jave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov, za kar je pristojna Uprava za družbene prihodke občine Trebnje.
Upravni organ za ljudsko obrambo je dolžan upravi za družbene prihodke vsako leto do 28. februarja seznaniti z možno nastalo spremembo glede na območje, kjer je obvezno plačilo prispevka.
27. člen
Prispevek za zaklonišče iz 24. in
26.	člena se ne plača od manjših objektov (montažnih, pomožnih, provizomih in delno odprtih), če se postavljajo oziroma gradijo največ za pet let in od objektov, v katerih se ne bodo redno zadrževali ljudje, razen počitniških zgradb.
28. člen
Zavezanci prispevka iz prvega odstavka 26. člena plačujejo prispevek za tekoče trimesečje.
Zavezanci prispevka iz druge točke 26. člena po enkrat letno in sicer do tridesetega junija za tekoče leto. Prispevek obračunavajo sami, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunov.
Zavezanci prispevka iz tretje točke 26. člena plačujejo letni prispevek po predpisih, ki veljajo za plači-“ lo davkov občanov. Odločbo o obveznosti plačevanja prispevka izda Uprava za družbene prihodke.
Obveznost plačanja prispevka iz
26.	člena velja za vse objekte v prvi coni.
- VII. UPORABA IN NADZOR ZAKLONIŠČ V MIRNEM CASU
29. člen
Javna ♦ zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča, se morajo v mirnem času uporabljati v druge namene pod naslednjimi pogoji:
- da se v njih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščite moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih zaklonišč namenjenih prostorov v zgradbi,
- da se ne uporabljajo na način, s katerim bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča,
— da se v njih ne vskladiščijo vnetljive, hlapljive, strupene in gabljive strupene snovi ter razni razsuti materiali.
Ce so zaklonišča oddana v najem, ~ jih morajo najemniki v primeru neposredne vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazniti in uposobiti.
Prostori, ki so potrebni za vskla-diščenje zakloniščne opreme in prostorov z napravami, pomembnimi za zaklonišča, ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
30. člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene uprarijalec oz.
— lastnik zaklonišča, ko dobi soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo.
Pogodbo o uporabi zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi:
— namen in čas uporabe zaklonišča,
- obseg in vrsta preureditve in vzdrževanja,
- prenehanje pogodbene obveznosti,
- ureditev po prenehanju najemne pogodbe,
- čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem,
- zapisnik o stanju objekta in instalacij, opreme in ureditev ob oddaji objekta v najem.
31. člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja, najemna pogodba preneha veljati ne glede na v pogodbi opredeljeni rok. Najemnik zaklonišča mora ie-tega izprazniti in usposobiti za uporabo v roku 12. ur. Oškodovani najemojemalec v tem primeru nima pravice zahtevati odškodnino.
Najemnik zaklonišča mora vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške.
Pogodba preneha veljati tudi v primeru, če najemnik ne uporablja zaklonišča v skladu s pogodbo.
32. člen
Dohodki, dobljeni za oddajo zaklonišča v najem, se pri upravljalcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravlja-pje zaklonišč.
Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč, se zbirajo na posebnem zbirnem računu Skupščine občine - za graditev javnih zaklonišč.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
33.	člen
Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenske določbe zveznega in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Investitor, ki je bil z odločbo in v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom zavezan, da zgradi družinsko zaklonišče, pa je upravni organ za ljudsko obrambo ugotovil, da tega ni zgradil, oziroma ga ni zgradil v skladu s tehničnimi normativi za graditev zaklonišč, plača prispevek v skladu s 24. členom tega odloka ter odgovarja za prekršek.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Zasebni graditelji, ki do uveljavitve tega odloka niso izpolnili svojih obveznosti po odloku o graditvi zaklonišč v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 30/77) se lahko ravnajo po spremenjenih določilih tega odloka, če so zanje ugodnejša.
35. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zakloniščih v občini Trebnje (Skupščinski Dolepjski list, št. 30/71),
Vso temeljno in izvedbeno urbanistično dokumentacijo je treba v dveh letih uskladiti oziroma izdelati po določilih tega odloka, ravno tako pa tudi že izdelane načrte za graditev zaklonišč.
*' -' l mmn
36.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, razen določil 26. člena, ki stopijo v veljavo s 1. 1. 1984 dalje.
Številka: 351-018/77-10 Datum: 10. 11.1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, 1. r.
208.
Na podlagi 1; in 4. člena‘zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 209. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10.
11.	1983 sprejela
ODLOK o komunalnih taksah v občini Trebnje
1. člen
Na območju občine Trebnje se plačuje komunalna taksa. Komunalno takso (turistično takso) plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine v gostinskih delovnih organizacijah, zasebnih gostinskih obratih ah pri zasebnikih. Za začasno prebivanje se šteje prebivanje do 30 dnu
2. člen
Turistična taksa znaša 20,00 din dnevno.
3. člen
Organizacije in zasebniki iz 1. člena tega odloka so dolžni voditi posebno evidenco o turistični taksi, ki obsega
1. priimek in ime, poklic in naslov turista oziroma potnika
2. višino plačane turistične takse, če se ta plača
3. označbo listine (naslov, datum, številka), ki opravičuje osebo do oprostitve turistične takse, če je oseba upravičena do oprostitve po 4. členu tega odloka.
4.	člen
Turistične takse so oproščeni:
1. otroci, ki niso stari več kot 15 let
2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi
3. vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju
4. člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in člani Zveze gluhih Jugoslavije
5. udeleženci šolskih ekskurzij
6. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini (starši, otroci, bratje in sestre)
7. tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni taks in dajatev
8. mladina, ki v skupinah prebiva v organiziranih počitniških domovih in kolonijah
9. člani počitniške zveze, zveze tabornikov.
5 člen
Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračunava in pobira gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za preteku mesec je treba do 10. v mesecu vplačati na ustrezni račun SO Trebnje. Na taksno obveznost ne vpliva dejstvo, ali je bilo prenočišče oddano proti plačilu ali ne.
6. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 24 /65, 13 /68 , 4 / 72 , 22/80 in 4/81).
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje.
Številka: 423—02/83 Datum: 10. 11. 1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, 1. r.
DOLENJSKI UST št. 48-49 (1790) 8. december 1983 STRAN 11