ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cene zdravja ne poznamo. Njegove neprecenljive vrednosti se navadno zavedamo šele, ko se ponesrečimo ali zbolimo. Za zdravje lahko skrbimo, ga varujemo in krepimo. Toda zavarovati ga ne moremo. Zavarujemo se lahko pred stroški zdravljenja. Doslej nas ti stroški večinoma niso zanimali, kajti naše pravice do zdravstvenega varstva so bile tako rekoč neomejene. Nova zdravstvena zakonodaja pa bo prinesla velike, lahko usodne spremembe. Obvezno zavarovanje, ki nam ga zagotavlja od parlamenta določena prispevna stopnja (ta bo ostala približno enaka kot doslej), nam daje zdravstveno pomoč za tako rekoč vse, kar prizadene naše zdravje. Ni namreč zdravstvenih storitev, ki bi bile Izven obveznega programa -razen izjemnih, ki jim pravimo nadstandardne in za zdravje niso nujno potrebne (npr, estetski kirurški posegi, s katerimi bi se želeli "pomladiti" ali polepšati). Vse običajne zdravstvene storitve pa bomo za obvezno zavarovanje dobili, vendar bomo skoraj pri vseh morali nekaj doplačati do polne cene. Doplačila bodo znašala od 5 - 50 odstotkov cene. Vsemu temu se bomo izognili, če se bomo za vsa ali nekatera doplačila prostovoljno zavarovali. Obvezno zavarovanje 100-odstotno pokriva storitve samo posebej varovanim skupinam prebivalstva (otrokom in šolarjem, materam v zvezi z nosečnostjo in porodom, vojaškim in civilnim invalidom pa bolnikom s hudimi boleznimi, kot so: rak, multipla skleroza, hemofilija, razviti diabetes, duševne bolezni, prav tako poškodbe na delu in poklicne bolezni). Vendar takšni bolniki niso oproščeni doplačila za vse storitve, temveč le za tiste, ki so v zvezi z njihovo osnovno boleznijo. Vsi drugi se bomo lahko za razliko v ceni posebej zavarovali s plačilom premije za enega od 15 paketov prostovoljnih zavarovanj. Najširši, ki pokrije tako rekoč vsa doplačila - stane približno 1000 SIT na mesec. Nekoliko ožji (10 -15 % cenejši) je tako imenovani paket "navečjih tveganj" oziroma najzahtevnejših storitev, kot so: operacije srca, dializa ter najdražja diagnostika pa tudi vse storitve v osnovni, specialistični in bolnišnični dejavnosti, zdravljenje v zdraviliščiu po operaciji, ortopedski pripomočki, z drugo besedo vse - razen zdravil in zobozdravstva. Ponujajo pa tudi ožje programe, na primer samo zobozdravstvo ali samo poškodbe izven dela (letna premija približno 3.000 SIT.) dr. Ivan Balog O LAST1VIXJEIVJU Direktor Novolesa - g. Milan Bajželj Lastninjenje se je pravzaprav za Novoles že začelo, saj smo delniška družba. Gre za prvo fazo, ki še nima značilnosti pravega lastninjenja, saj je lastnina še vedno v celoti družbena. Ne glede na zakonska določila, ki so še vedno v skupščinski obravnavi, pa smo v Novolesu že pripravljeni na ta pomembni prehod, v tistem deležu pač, na katerega lahko vplivamo. Nastavki za bodoče oblike lastninjenja so pripravljeni. Prva in najpomembnejša naloga s tem v zvezi je zaključek sanacije podjetja, ki zapade v januar prihodnjega leta. Za uspešen zaključek moramo dosegati še boljše delovne rezultate (ti se sicer izboljšujejo, toda do najvišje ravni imamo še nekaj "rezerve”) in poravnavo dolgov. Ta se nakazuje v dveh smereh - del dolgov bodo upniki spremenili v lastninski delež, za preostali del pa so tudi že začrtane poti reševanja. Naša ponudba o preoblikovanju terjatev v lastninski delež je pri mnogih naletela na odobravanje, so pa tudi posamezni primeri, kjer naša ponudba ni bila sprejeta, vendar gre pri tem za manjše upnike. Na srečo so vse večje banke in zavarovalnice pokazale zanimanje za preoblikovanje terjatev v lastninske deleže. Tako lahko računamo na uspešen zaključek sanacije, procesa torej, ki je bil izredno naporen in pri katerem si je podjetje Novoles uspelo ponovno pridobiti zaupanje partnerjev. Prav pri zaupanju pa moram poudariti, da so zame tako pomembni zunanji partnerji, o katerih sem že govoril, kot tudi notranja javnost - naši delavci torej. Poleg zunanjih vlagateljev pa bo - po predvidevanjih zakona - del delnic pripadel delavcem, del pa jih bodo ti lahko kupili. Lahko rečem, da bomo v podjetju storili vse, da bi delavci lahko pokupili čimveč teh delnic. Končno se bo v odnosu do dobljenih delnic in do njihovega nakupa zrcalila pripadnost in delavčevo istovetenje s podjetjem. Mislim, da se bodo v kar najkrajšem času oblikovale skupine lastnikov in prav mešana lastnina bo pomenila pravo konkurenčnost kapitala. Do sedaj lahko rečemo, da je šlo za formalno preoblikovanje lastnine, v bodoče pa bo ta dobila svojo pravo vsebino. Umetno določanje lastnine ni dobro, čeprav je tudi res, daje vsak lastnik, pa čeprav je to država, še vedno boljši od skupnega, torej nedoločenega lastnika. Povem tudi lahko, da se tudi tuji partnerji dokaj zanimajo za vlaganje in da smo v tem smislu najdlje pri Račjem Selu, kjer je že skoraj dorečen dogovor z italijanskim partnerjem o 50-odstotnem vložku. Skratka, z mešano lastnino bo podjetje doseglo možnosti in pogoje za razcvet, konkurenčnost kapitala, poslovnost in končno za polet idej, Tudi te so kapital, ki počasi dobiva svojo vrednost in ki jih bodo novi odnosi gotovo spodbudili. Trdno tudi verjamem, da bodo prav z lastninjenjem razvojne težnje našega podjetja dobile polet. DVOR delček podjetja. Če pa bi delnice dobili, bi ti jih zadržali v upanju, da bo vrednost rastla. Kar se tiče lastnikov, meniva, da se bo verjetno vse obrnilo na bolje, da bodo odnosi jasnejši in boljši. Računamo pa tudi na več pravic, saj če bomo imeli lastnika, bo ta podpreti dobrega delavca, mu prisluhniti, mu dati svoj prav... Imamo slabe dosedanje izkušnje in zato pričakujeva predvsem na tem področju izboljšanje odnosov. Vladimir Volf - delavec na žagi - 10 let v Novolesu-Dvor: Če nam bi bile delnice dane po še tako ugodnih pogojih, nimam osnovnih možnosti za nakup. Kajti z zelo nizko plačo si ne morem privoščiti niti normalnega življenja... Mislim sicer, da bi bilo dobro, če bi delavci imeli v svojih rokah čim večji delež lastnine, toda, kako priti do tega? Ne vem, če je prav dobro, da bi podjetje prodajali tujcem, saj bo od končnega lastnika veliko odvisno. Upajmo, da bomo dobili prave gospodarje, ob katerih se bomo počutili varne, ki jim bomo zaupali in ki bodo postavili pravo vodstvo. Jožica Zupančič in Janja Dragan - delavki:Nimava denarja za nakup delnic. Če bi nam omogočili kakšen kredit, bi ga pa porabili za to, da bi imeli svoj Sandi Derčar - 5 let v Novolesu - vodja izmene: Glede lastninjena obstaja med delavci bojazen, da ne bo tako, kot si želimo. Da torej ne bomo imeli možnosti pokupiti toliko delnic (ne finančno in tudi ne sicer), kot bi hoteli, ker bi po njih segli lahko že drugi, tisti, ki so bliže. Čeprav bi bilo najbolj pravilno, da bi bila večina lastnine podjetja le od delavcev. Ti so dobivali majhne plače, da je lahko podjetje rastlo, od tega pa bodo imeli očitno bolj malo. Z določenim lastnikom pa pričakujem več reda, več poštenosti, ne le lepih besed. Pričakujem posluh za posel in za ljudi. Jože Murn -17 let v Novolesu - preddelavec: Zaenkrat ne vidim pravega upanja in pravega izhoda, čeprav bo v bodoče lastnik znan. Podrlo se nam je zaupanje in tega ni enostavno vzpostaviti. Za nakup delnic pa se bom odločal šele potem, ko bom videl, kdo nas bo vodil, od koga bomo odvisni... Če bo to človek, ki mu lahko zaupam, bom z veseljem kupil delnice, pa čeprav se bom moral hudo "zapufati", sicer pa ne. V sedanjem stanju tega ne bi storil, upam pa, da bo v bodoče le drugače. Zaupanje v vodstvo na vseh ravneh je prvo. Če je to vzpostavljeno, se ni težko potruditi in zategniti pasov. BOR KRŠKO Robert Krvavica - direktor Bora - v Novolesu 7 let: Menim, da je prišla že odločitev za lastninjene prepozno, koliko šele zamujamo z odlaganjem sprejema zakonodaje s tega področja. Imamo zelo malo uradnih informacij o tem, kako bo lastninjenje potekalo, vendar bo delavskih delnic od 20 do 30 odstotkov. Verjetno bo šlo za knjižno vrednost podjetij in v našem primeru bo ta precej nizka, saj je večina strojev že izrabljenih... V takih pogojih bodo delavci lahko pokupili tudi dokajšen delež podjetja, saj bodo vrednosti precej nizke, pričakovati pa je tudi ugodne kredite. V Boru nimamo zaenkrat nobenih predvidenih tujih sovlagateljev, čeprav kar 95 % proizvodnje izvažamo. Vendar gre za posredni izvoz, kar bomo v bodoče skušali le spremeniti. Za samo tovarno menim, da bo lastninjenje dobrodošlo, da bo vzpostavljen nov, živahnejši utrip. Vendar bo veliko odvisno od tega, ali se bodo lahko lastninile posamezne delovne organizacije znotraj Novolesa ali pa se bo lastninil Novolesov sistem. V drugem primeru bi bili interesi delavcev v posameznih DO manjši. Istovetenje delavcev z lastnim okoljem je veliko in interes za nakup delnic posamezne organizacije bi bil tudi velik. Sistem Novolesa pa je za oddaljene enote precej odtujen, zato bi bilo zanimanje manjše. Marjan Vrščaj-skupinovodja lakirnice in predsednik sindikata-v Novolesu 22 let: Če bom dobil kaj delnic, bom pri teh mislil predvsem na profit. V Novoles sicer verjamem in upam, da bodo rezultati vse boljši, da bom lahko kot dober gospodar vložil svoje delnice v ta sistem. Prav bi bilo, da bi tudi kupili kaj delnic naše enote, če bo le vsakdanji boj za preživetje to omogočil. Od lastninjenja lahko vsi pričakujemo več urejenosti-bomo vsaj vedeli, kdo je lastnik, kdo delodajalec, kdo je za kaj odgovoren in kakšna pooblastila ima, Jože Poljšak-mizar v Novolesu: O lastninjenju malo vem, vendar bi se odločil tudi za nakup delnic Bora, saj bi si s tem zagotovil tudi varnost in vpliv na odločitve. Če bi jih delavci več pokupili, večji vpliv bi imeli in manj bojazni bi bilo za nas. Kakorkoli že bo, bojim se, da za osnovno socialno varnost v novi lastnini ne bo dovolj poskrbljeno, da bomo na pretresu, če ne bomo uspeli postati dovolj močan solastnik in tako vplivati na delo in odločitve. Ivan Grabnar - 33 let v Novolesu: Veliko hudega smo doživeli in mnogo let smo se odpovedovali pravemu plačilu, delali za skromen denar in tudi dodatno, udarniško, da je "fabrika" lahko rastla. Govorili so nam, da bo boljše in boljše, pa zaenkrat ni. Pri lastninjenju bomo starejši delavci, ki smo tu pustili veliko svojih moči, prikrajšani, saj čutimo, da smo za firmo veliko dali. Vendar v Novoles verjamem, vem, da bomo uspeli, in vse, kar si želim, je, da bi bilo dela veliko. Delavci smo skromni, pričakujemo pa doslednost in poštenost od vodstva, predvsem pa skrb za delo. Če bo to zagotovljeno, bomo vsi zadovoljni. Delavci bomo zaupali vodstvu ter pokupili čimveč delnic Novolesa. VPIS DRŽAVLJANSTVA R SLOVENIJE V DELOVNE KNJIŽICE Ministrica za delo je sprejela poslovnik o dopolnitvah pravilnika o delovni knjižici (objavljen v Uradnem listu R Slovenije št. 47/92), na podlagi katerega je pooblaščena in dolžna v 60 dneh od uveljavitve pravilnika (do 15.12. 1992) vsem delavcem vpisati spremembo državljanstva v delovne knjižice. V delovnih knjižicah imamo vpisano državljanstvo SFRJ. Vpis spremembe državljanstva bo opravila kadrovska služba na podlagi potrdil o državljanstvu, ki smo jih pred kratkim po pošti prejeli od Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije. Delavcem, ki potrdil niso prejeli po pošti, bo vpisana sprememba državljanstva na podlagi potrdila, ki ga izda za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ ali na podlagi odločbe o sprejemu v državljanstvo R Slovenije. S posebnimi obvestili, razobešenimi na oglasnih deskah podjetij, bomo pozvali delavce, kam in kdaj bodo prinesli na vpogled potrdilo o državljanstvu oziroma zgoraj naveden drug dokument, s katerim bodo dokazovali državljanstvo R Slovenije, ki bo podlaga za vpis spremembe državljanstva v delovni knižici. IZOBRAŽEVANJE IN KAKOVOST V prejšnji, četrti številki Novolesovega glasila smo lahko prebrali prispevek o dejavnostih na področju izobraževanja. Tokratni prispevek je posvečen predvsem izobraževanju za kakovost. Naj začnem s citatom K. Ishikawe, vodilnega japonskega strokovnjaka za kakovost: "Kakovost se začne in konča z izobraževanjem." Japonski gospodarski dosežki namreč temeljijo (med drugim) na izobraževanju za kakovost, ki na sistematičen način že desetletja zajema vse sloje zaposlenih, začenši z najvišjim vodstvom podjetij. V naši soseščini so izobraževanje za kakovost (in tudi na drugih področjih, npr. tudi jeziki in računalništvo) najdosledneje uveljavili po Zgledu firme Renault v firmi Revoz v Novem mestu. Povprečno letno število izobraževalnih ur, računano na vse zaposlene, znaša približno štirideset. To pomeni izobraževanje v razponu od približno dvajset ur za ročnega delavca iz proizvodnje pa do sto in več ur za vodilne delavce letno. V Revozu obstaja poseben izobraževalni oddelek s šestimi stalno zaposlenimi sodelavci. Firma Renault je prepričana, da je intenzivno izobraževanje pogoj za obstanek na evropskem trgu, kjer se, mimogrede povedano, njen tržni delež veča. Udeležba v izobraževanju je stroga službena obveznost za prav vse zaposlene! Izobraževanje v Novolesu (in drugod v slovenskih podjetjih) še ni tako daleč. Posamični ambiciozni in prizadevni sodelavci se izobražujejo ob delu s podporo s strani podjetja ali brez nje. Nekateri vodilni in strokovni sodelavci se občasno udeležujejo zunanjih seminarjev in predavanj, običajno z občutkom, da so pridobili koristno znanje. Po drugi strani pa opažamo posebno pri predavanjih, ki jih organizira krovno podjetje, neudeležbo zaradi lagodnosti ali zaradi mnenja, da je izobraževanje postranska stvar. Tu je potrebna odločnejša akcija s strani direktorjev podjetij. Pomanjkanje interesa spodkopava prizadevanja za izobraževanje, ki jih je treba navsezadnje tudi financirati. Sodelavka, zadolžena za področje izobraževanja, tudi sistematično obvešča podjetja o predavanjih izven Novolesa. Od zunanjih možnosti za izobraževanje posebej omenjam predavanja, ki jih prireja Društvo strojnih inženirjev in tehnikov Novo mesto v prostorih firme Revoz. Ta predavanja so blizu in zastonj, vedno aktualna in občasno na zelo visoki kakovostni ravni, npr. kadar so angažirani ugledni zunanji strokovnjaki. Izobraževanje na področju kakovsti organizirajo v razvitih državah (npr. ZR Nemčija, ZD Amerike) strokovna združenja za kakovost. V teh državah obstaja zelo izpopolnjen in razvejen sistem tečajev ter v gospodarstvu priznanih in cenjenih spričeval o uspehu pri šolanju. Slovensko strokovno združenje se šele organizira in še ni prevzelo te vloge. Tečaje in predavanja pa prireja cela vrsta ustanov: Biro Q v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Škofji Loki, IKM (Inštitut za kakovost in metrologijo) v Ljubljani, Delavska univerza Boris Kidrič v Ljubljani, razni predavatelji iz gospodarstva ali v prostem poklicu itd. Navajam nekatere aktualne teme, prednostno razvrščene po pomembnosti: - uvajanje celovite kakovosti in poznavanje standardov ISO 9000 - planiranje kakovosti - usposabljanje za interno presojo (audit) kakovosti - kakovost v komerciali (v stikih z dobavitelji, v nabavi, na vhodu, v prodaji) - metode matematične statistike - kontrolne karte in obvladovanje procesov - informatika za kakovost (z ali brez uporabe računalnikov) - stroški (ne)kakovosti - obvladovanje kakovosti meril - priprava in izdelava poslovnika kakovosti - kakovost v razvoju - standardizacija in kakovost (posebej interna standardizacija in tipizacija) Za nosilce kakovosti po podjetjih je posebej primerna t. ime nov. "Šola kakovosti", ki daje zaokroženo temeljno izobrazbo. Gre za tritedenski tečaj, vendar trije tedni niso strnjeni, ampak razporejeni na več mesecev. Šola se začne ponavadi jeseni in je bila doslej izvedena petkrat. Pri pouku sodelujejo priznani slovenski in tuji strokovnjaki, cena za šolo pa je precej nižja od marsikatere reklamacije. Če bodo na razpolago predavatelji in finančna sredstva, načrtujemo za sodelavce Novolesa s področja kakovosti še letos - predavanje (ali celo večdnevni seminar) o osnovnih analitičnih metodah, vključno z osnovami statističnega vrednotenja - predavanje o tolerancah v lesarstvu - predavanje o izkušnjah z izobraževanjem v Revozu v Novem mestu Upamo, da trud in stroški pri organizaciji ne bodo zaman in da bo udeležba zadovoljiva! Ta sestavek smo začeli z japonskim citatom in ga končajmo z evropsko novico, ki se tiče nas vseh. Podjetje Novi Ambient je od pohištvenega koncerna IKEA prejelo obvestilo, da mora do l. 1995 doseči certifikat kakovosti po standardih ISO 9000 - drugače Novi Ambient za IKEO ne pride več v poštev kot poslovni partner. Lahko smo prepričani, da to ni zadnje tako pismo in da Novi Ambient ne bo ostal edini naslovnik Uvajanju celovite kakovosti se torej ne bomo mogli izogniti, za njeno uvajanje pa se bomo morali prav vsi še marsikaj naučiti. dr. Borut Pretnar S NOVICE V časopisu DELO smo prebrali vest, da je v zreškem COMETU trem njegovim družbam mednarodna institucija BVQI iz Londona podelila certifikat o urejenosti sistema obvladovanja kakovosti ISO 9001. V Cometu so tri leta urejali poslovni sistem v smislu evropskih standardov kakovosti, okoli 50 delavcev pa je kar poldrugo leto intenzivno delalo na tem projektu. Delo je bilo obsežno, saj je bilo treba med drugim natančno popisati vse tehnološke postopke, možna odstopanja v proizvodnji, ki bi se lahko odražala na kakovosti izdelkov, ter ukrepe, ki so potrebni, da iz proizvodnje ves čas prihajajo dobri izdelki. Trud je visoko poplačan, saj evropski standard ISO 9001 med drugim omogoča Cometovim izdelkom tudi hiter skok v višji cenovni razred na svetovnem trgu. Čaka nas torej Še veliko resnega dela. Projekt v podjetjih je zastavljen, zato ga je potrebno izvesti. Vsako odlašanje nas bo oddaljevalo "od Evrope". Novoles - delniška družba Temeljno sodišče Novo mesto, Enota v Novem mestu, je s sklepom dne 23.6.1992 vpisalo v sodni register preoblikovanje podjetja Novoles, lesna industrija Straža, p.o., v delniško družbo Novoles, lesna industrija Straža, d.d., z dejavnostjo, ki smo jo navedli v članku z istim naslovom, objavljenim v 3. številki našega glasila. SPREMEMBE V HOLDINGU Spremembe v načinu vodenja in upravljanja družb N0V0LESA nujno vodijo v drugačno organiziranost' holdinga, kot je sedaj. Organ upravljanja je tako odločitev že sprejel. V holdingu se bodo opravljale le tiste nujne funkcije, ki so potrebne za upravljanje in vodenje družb. To pomeni, da se bodo nekatere sedanje naloge selile v družbe ali ukinjale v celoti, s tem pa se bo spremenila tudi kadrovska struktura v holdingu. Viške delavcev se bo reševalo v skladu z zakonom. DOM KULTURE Novo mesto vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1992/1993 Program: 1 .Friedrich Schiller: RAZBOJNIKI, drama, SLG Celje 2. Georges Feydeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU, komedija, PG Kranj 3. Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO?, tragikomedija, slovenska noviteta, MGL 4. Henrik Ibsen: NORA, drama, PG Kranj 5. J. B. Moliere: SVATBA PO SILI, komedija, SNG Drama Ljubljana 6. Predstava po kasnejšem izboru Predstave bodo praviloma ob torkih. Abonma lahko vpišete v sprejemni pisarni Doma kulture Novo mesto, Prešernov trg 5, vsak delovnik od 8. do 16. ure. Abonmajska vstopnica stane 2.400 tolarjev in jo lahko plačate v dveh enakih obrokih, prvega ob vpisu, drugega pa s čekom, vnovčljivim v mesecu novembru. Dijakom in študentom nudimo 50 % popust. Študenti se morajo izkazati z veljavnim indeksom. Z vplačilom abonmaja si zagotovite stalni sedež v dvorani, nižjo ceno vstopnice kot v redni prodaji, pisno obvestilo o vsaki abonmajski in izvenabonmajski gledališki ■ predstavi v Domu kulture, poleg tega pa lahko izbirate še . med naslednjimi ugodnostmi: -dvema brezplačnima vstopnicama za katerokoli filmsko predstavo v sezoni 1992/93 -brezplačno vstopnico za enega od koncertov, ki ga bo v sezoni 1992/93 organiziral Dom kulture -brezplačno vstopnico za reprizo komedije Alda Nicolaja Prva klasa v izvedbi SNG Draga Ljubljana, ki bo predvidoma 27. oktobra 1992. Pri dvigu brezplačne vstopnice se morate izkazati z abonmajskim kartončkom. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefon št. 21-210. Vljudno vabljeni. DOM KULTURE NOVO MESTO KNJIŽNI KNJIŽNI' KNJIGE; T CTM4 1. Košir F.: Ca a ....... 2. Bohinc M. M. Hrapol: Razvrščanje blaga po carinski tarifi 3. Košir I. M. Mencej: Zdravstveni zakoni, zakoni s pojasnili in komentarjem 4. Kernigham. W. B., D. M. Ritchie: Programski jezik C 5. Savnik V: Tehniško risanje 6. Turk /., B. Longyka: Kako brati finančna poročila 7. Kotnik D.: Površinska obdelava v izdelavi pohištva 8. Kavran D. J. Florjančič: Kadrovska funkcija - Management 9. Gorjanc Z., E. Fon: Priročnik za ugotavljanje presežka delavcev 10. Gaster D.: Produkt - und Verfahrensaudit 11. Prufungsordnung der Deutschen Gesellschaft jur Qualitat e. V. 12. Bernecher K: S PC 3 - Anleitung zur Statistischen Prozesslenkung (SPC) 13. Qualitaetskennzahlen (QKZ) und Qualitaetkennzahlen Systeme 14. SPC 1 - Statistische Prozesslenkung REVIJE - DOMAČE: 1. Bančni vestnik 2. Finance 3. Gospodarski vestnik 4. Manager 5. Moj mikro 6. Monitor 7. Naš dom 8. Novice (Ministrstvo za znanost in tehnologijo) 9. Podjetnik 10. Pravna praksa 11. Pravnik 12. Sporočila (Urad za standardizacijo in meroslovje) 13. Strojniški vestnik 14. Uradni list RS REVIJE - TUJE: 1. CHIP 2. HARVARD BUSINESS REVIEW 3. DIE HOLZBEARBETUN 4. HOLZ UND MOEBELIND USTRI E 5. INTERNACIONAL BUSINESS WEEK 6. MOEBELMARKT 7. QUAL1TAT UND ZUVERLASS1GKE1T 8. VD1ZEITZCHR1FT JESENSKA PREVENTIVNA REKREACIJA V soboto, 26. septembra, seje v Bohinjski Bistrici zbrala druga skupina udeležencev preventivne zdravstvene rekreacije. Skupina je štela 19 udeležencev iz sledečih podjetij: Drobno pohištvo - 4, Novi ambient -1, Ploskovni elementi -1, Energetika in storitve -1, • ERGO - 1, BOR - 1, Lipa - 1, Vezan les - 3, Kolpa - 5, Akripol -1. Rekreacija je potekala po utečenem programu, kamor sodijo: planinski izleti, športna rekreacija, plavanje, savna, družabni večeri. Vreme nam je bilo še kar naklonjeno, saj so se oblaki z dežjem pripodili nad Bohinjski kot navadno v popoldanskem času, ko smo se že vrnili s planinskih poti. Udeležencem rekreacije bosta verjetno ostala v spominu dva izleta. Izlet na Soriško planino po svoji lepoti, lepem vremenu in dobrem razgledu. Na željo skupine smo izlet podaljšali, saj smo se vrnili v Boh. Bistrico peš preko smučišča Koble. Celodnevni izlet preko strmega Vogarja do Planine pri Jezeru pa je bil pravo nasprotje prvega. Vreme je bilo oblačno, megleno, ob povratku pa nas je dobro "opral" dež. Kljub temu pa so se vsi udeleženci s pohoda vrnili zdravi in dobre volje. Program preventivne rekreacije je bil v celoti izveden. Upamo, da bomo v naslednjem letu organizirali več skupin, kajti zanimanje za to obliko rekreacije je pri nas kot tudi izven našega podjetja veliko. Alenka Vid- re se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.