DECEMBER 2003 °^0Z0NI PRVO ŽUPANOVO LETO Škrabčeva domačija kot center lobiranja Dobrodelna akcija obrtnikov ODPRTJE ŠPORTNEGA CENTRA V RIBNICI torek, 23. december 2(X)3, ob 17. mi 30 minut C) V A B I L O Slavnostni govornik bo tli’. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport SREČNO 2004! BOZICNO-NOVOLETNI KONC15RT petek, 20. december 2(K)3, ob IS. mi, dvortma Športnega centra Nastopili bodo: Ribniška piludna godba Župnij s Id pevsld zbor, Ribnica Trenutek Komorna godtdna skupina Orgtmizatod tu llibniškti pilittlna godba in KUD Gallus Polcrovitelj pi-iveditve: Občina Ribnieti Vstopnimu 800 STl1 Decembra pišemo: Novice iz doline Škrabčeva domačija, center lobiranja? 4 Ruski ambasador v Ribnici 5 Pogovor meseca Župan Alojz Marn Pri nastopih v javnosti je še opaziti, da ste sveži v tej funkciji. Opravili ste tudi šolo protokola. Si govore pišete sami? Prav gotovo se ne morem primerjati s tistimi, ki imajo za sabo šolo retorike, javnega komuniciranja in nastopanja ter opravljajo določene funkcije že dlje časa. Kar zadeva šolo protokola, imam opravljeno nekajurno izobraževanje, zaključeno v enem dnevu, česar pa ne morem označiti kot šolo protokola. Govore si pišem sam, moji nastopi v javnosti pa so res ena od mojih šibkejših točk, ki jim bom posvečal več pozornosti. Zavedam se, da me ljudje ocenjujejo z več zornih kotov. Kulturne drobtinice Ustanova p. Stanislava Škrab« C ö Dobrodelna akcija obrtnikov RaZg3ISI na strani 14 craooWiifO Zabavne strani na strani 22 Bralci pišejo Ribniška zakladnica Za polovico več muzejskih obiskovalcev Športni utrinki Nestor Mankoč, častni član PK Ribnica ' ■ 'M JI i1! S 15 f II Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091,8369 765 Izid naslednje številke: 30. januar 2004 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. 5M'J'/W/c •H ; -v Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. januarja 2004 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribnica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: Marko Burger Grajski vodnjak... ■ rNJ 5^1 ■ >i/X< >rxj «■■ekss: Ob dnevu samostojnosti iskrene čestitke vsem občankam in občanom. Župan Alojz Marn Spoštovane občanke in občani! Leto 2003 se poslavlja s hitrimi koraki. Na vrata trkajo božični prazniki in novo leto, ki v naše domove vnašajo poseben čar topline in domačnosti. Vzemimo si čas za tiste, kijih imamo radi! Želim vam, da vas leto 2004 obdari s srečo, zdravjem in veseljem. župan POStoj' Alojz Marn Človek, postoj! ...zato, da slišiš drugega govoriti... ...da se te lahko dotaknejo solze drugega... ...da lahko začutiš iskrivost in življenjsko energijo, ki veje iz drugega človeka... ...in da spoznaš njegovo resnico in njegovo modrost... Časa, ne glede na to, kako nas moti, ker tako drvi mimo nas in naših primarnih človeških občutenj ter čustev, ne bomo zmogli ustaviti. Lahko pa ustavimo sebe. Ko bomo razumeli in spoznali svoje najgloblje strahove, se soočili z dvomi, prečistili duha in verjeli v svojo moč, bomo spet postali radostna bitja. Čim več veselja pri spoznavanju samih sebe nam želim... ...in vse dobro v letu 2004! Urednica SKRABCEVA DOMAČIJA V SMERI CENTRA LOBIRANJA Pobudo za določanje razvojnih smernic v zadnjem času prevzema Škrabčeva rodovina. "Želim si, da Škrabčeva domačija ne bi bila poznana samo po kulturni dejavnosti, ampak tudi po gospodarstvu oz. želim si, da to postane neko mesto lobiranja. Izzivi, nove odgovornosti in vizije, ki so pred nami, bodo lahko Ribnico v prihodnosti umeščali na zemljevid uspešnih in prepoznavnih krajev," je v uvodu srečanja dejal Janez Škrabec, direktor pojetja Riko d.o.o. Na njegovo pobudo so se s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Jožkom Čukom srečali predstavniki ribniškega gospodarstva, kulturnih in izobraževalnih institucij ter ostali sooblikovalci utripa v Ribniški dolini. Srečanje je potekalo 5. decembra v skednju Škrabčeve domačije. Jožko Čuk je v svojem predavanju predstavil delo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), njeno vključenost v mednarodne organizacije, povezave z njimi in konkretna dejanja. Predvsem seje osredotočil na vključevanje Slovenije v nižjih cen itd. Slovenija, ki je ena najbolj izvoznih evropskih držav, saj se zdaj že 60 odstotkov BDP trži v tujini, in katere največja investicija je trenutno cestogradnja, bo morala v prihajajočem obdobju poiskati rešitve predvsem na treh področjih: plače in kolektivna pogajanja, davčna reforma, zdravstvena reforma. Načrtovana sredstva, ki naj bi jih Slovenija prejela preko strukturnih in kohezijskih skladov, pa še zdaleč niso tako velika. Ta sredstva so predvsem 'začimba', je dejal Čuk, temeljiti pa moramo na naših lastnih, domačih virih. Res, da se bo Slovenija 1. maja 2004 vključila v EU, vendar le pravnoformalno, saj bo polnopravna članica EU v resnici postala šele nekako leta 2007, ko "bomo imeli V žepih' evre in ko bodo izpolnjeni maastrichtski kriteriji". V drugem delu predavanja se je Čuk osredotočil na Ribnico, Ribniško dolino in njeno gospodarstvo. Občina Ribnica je po podatkih za leto 2002 skoraj še enkrat bolj, kot je slovensko poprečje, usmerjena v predelovalno dejavnost (Slovenija 37 odstotkov, Ribnica 67,9 odstotka). Na prvem mestu je proizvodnja strojev in naprav, ki v strukturi čistega dobič- Evropsko unijo. Poudaril je, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva, kakšne spremembe nas čakajo na področju davkov in carin, elektronskega poslovanja, nove in močne konkurence tekmecev in ka ustvari skoraj 32 odstotkov, nato sledijo podjetja z obdelavo lesa in gradbeništvo. Čuk je predstavil tudi lestvice desetih največjih ribniških podjetij: po številu zaposlenih, po največji realizaciji in največjih izvoznikih. H Rešeti» Največja podjetja po številu zaposlenih so: Inles, IP Ribnica, Riko Kor, Inotherm, ITPP, KGZ, Grafit, Ristro, R. M. International in Riko Ribnica. Skoraj vsa našteta se znajdejo tudi na listi največje realizacije z Inlesom na čelu. "Največpa izvozijo Inles, Ristro, Inotherm, Riko Kor, R. M. International, Riko Ribnica, ITPP, Alpe Avto, Košir in Maboles," je deseterico največjih ribniških izvoznikov izpostavil Čuk, ki si v prihodnje z njimi želi še bolj ustvarjalnega sodelovanja. Srečanja se je udeležilo okoli 25 Ribničanov, ki zasedajo vodilna mesta v ribniških podjetjih, kulturnih ustanovah, šolstvu, sociali ipd. Pridružila sta se tudi pater Niko Žvokelj in ribniški dekan Maks Ipavec, na srečanju pa ni bilo predstavnikov s turističnega področja in mladih. Po zaključku predavanja je Čuk k besedi najprej pozval župana Alojza Marna, da bi prisotnim predstavil največje izzive, ki v kratkem stojijo pred občino. Župan pa je le poudaril, da "bi želeli poživiti gospodarstvo, zagotoviti sredstva za njegovo plačana delovna mesta, drugi način pa je, da bi jih motivirali še z zagotovitvijo bivanjske možnosti. Spregovorili so tudi poslanec Jože Tanko, direktorica Javnega sklada RS za regionalni razvoj Romana Ilc Lavrič in pater Niko Žvokelj. Tanko je opozoril na nesmiselno prelivanje sredstev iz sklada v sklad, kar bi se dalo racionalneje urediti. Kot problem je izpostavil prodajo Kasarne v Ribnici ter poudaril pomen formiranja srednješolskega centra v Ribnici. Lavričeva se je dotaknila razdrobljenosti svetovalne infrastrukture in neorganiziranosti v skrbi za mala podjetja. Pater Žvokelj pa je ponovno izpostavil problem centralizacije in vsakodnevne migracije 4000 -5000 ljudi s kočevsko - ribniškega konca v Ljubljano. Po njegovem mnenju je premalo izpostavljen človeški faktor, prepričan je namreč, da se bo v podjetjih lažje delalo, če bodo ljudje na delovnih mestih zadovoljni. Srečanje je ponudilo še drugi vidik sodelovanja in pričakovanj - ne samo v smeri, kaj GZS lahko nudi Med udeleženci so bili vodilni predstavniki posameznih področij RUSKI AMBASADOR V RIBNICI Na povabilo Janeza Škrab-ca, direktorja podjetja Riko d.o.o., sta Ribnico v četrtek, 27. novembra, obiskala ambasador Ruske federacije v Sloveniji Vječeslav Ivanovič Dolgov in predstavnik Trgovinskega predstavništva Ruske federacije Vječeslav Nikolajevič Dimitrijev. Namen obiska je bil predvsem spoznavanje kraja, regije, obisk najuspešnejših ribniških podjetij in utrjevanje vezi. Po pogovoru z ribniškim županom Alojzom Marnom na ribniški občini sta si gosta ogledala proizvodnji Inlesa d.d. in Riko hiš d.o.o.. Ruski ambasador Dolgov je bil v Ribnici že večkrat in mu je tu zelo všeč. Dejal je, da si želijo, da bi se gospodarsko sodelovanje med obema državama še poglobilo. P I3f rissig hotela Budimpešta v Moskvi udeležene z 10-odstotnim vložkom. "Mi prodamo na trg Ruske federacije vsako leto za približno 50 milijonov USD opreme. Glavni naš partner je Avtovas. Gre za tehnološko opremo. Zdaj ko smo začeli z izgradnjo novega hotela v Moskvi, se pa bo to zagotovo podvojilo, saj gre za projekt, ki je vreden več kot 100 milijonov USD. Seveda si želimo, da bi se blagovna menjava še povečala, zlasti zato, ker so za to tudi možnosti. Navsezadnje se tudi ve, da sta si državi nekje za cilj menjave postavili milijardo USD. Tu pa se ambasador in trgovski predstavnik Ruske federacije trudita, da bi tudi onadva po svojih močeh prispevala pri tem. Vsa ta prizadevanja so že obrodila sadove, saj bo letošnja menjava rekordna. Seveda pa si želimo in trudili se bomo, da bo tudi naslednje leto rekordna menjava," je razložil Janez Škrabec. Največje ribniško podjetje Inles d.d. pa v Rusijo proda okoli 3,5 odstotka Delegacija na ogledu Inlesove proizvodnje osnovno delovanje, ohranjati in povečati število delovnih mest ter zmanjšati brezposelnost." Andrej Mate, direktor Inles d.d., je v štirih točkah opozoril na pomembnost sodelovanja z GZS. Podjetju je namreč ravno preko GZS uspelo preprečiti zaprtje carinske izpostave v Ribnici. Ribniško gospodarstvo trenutno še zelo malo izkorišča infrastrukturo in informacijsko mrežo GZS in nasploh imajo podjetja še kar nekaj neizkoriščenih možnosti sodelovanja z Zbornico. Glavni problem pa Mate vidi v tem, da je v Ribnici premalo izobraženih kadrov, še manj pa jih v njej sploh ostane. "Manjka širšega intelektualnega potenciala, ki bi izboljšal naše možnosti razvoja,in to naj nam bo v prihodnje največji izziv,"]e povedal Mate, ki vidi rešitev v dveh možnostih. Prva je, da bi študentom dali zaposlitev in s tem dobra in bogato Zešeto podjetjem, ampak tudi, kaj lahko leta ne nazadnje zahtevajo od omenjene Zbornice. S podobnimi srečanji naj bi Škrabčeva domačija nadaljevala tudi v prihodnje, saj, kot pravi Janez Škrabec, ena lastovka še ne prinese pomladi: "Današnje srečanje verjetno ne bo prineslo kakšnih konkretnih rezultatov, v nekaj nadaljnjih letih pa morda. Če hočemo, da se v Ribnici kaj premakne, moramo stopiti skupaj. En način prepoznavnosti in vplivanja v slovenskem prostoru je ta, da se najprej vsa ribniška podjetja in ustanove spoznamo in v iskreni želji po združevanju v projektih tudi kaj konkretnega naredimo. Seveda vse v interesu kraja,"\e razmišljal Janez Škrabec, ki je organiziral srečanje, občina pa gaje v njegovem prizadevanju podprla. Tekst in foto Zdenka Mihelič "Slovenske izdelke, tudi izdelke ribniških podjetij, je naš trg zelo dobro sprejel" je povedal Dolgov in nadaljeval: "Cilj tega obiska je zelo preprost - da bi spoznali tu na mestu proizvodnjo in izdelke, ki jih Ribnica uspešno prodaja v Rusiji in so zelo priljubljeni na ruskem trgu. Rusija je za Slovenijo odprt trg, kar kažejo tudi rastoči gospodarski kazalci." Kot je Dolgov poudaril, se gospodarski odnosi med obema državama razvijajo zelo intenzivno in pričakujejo, da bo to leto blagovna menjava večja kot 700 milijonov ameriških dolarjev. Janez Škrabec, ki se zaveda pomena - ne samo kulturne prepoznavnosti Ribniške doline, ampak tudi gospodarske in razvojne, je prepričan, da bo Slovenija na trg Ruske federacije kmalu prodala za okoli milijardo USD izdelkov. Riko hiše pa naj bi bile v tem izvozu s sodelovanjem pri izgradnji novega svoje proizvodnje. Največje povpraševanje je po visoko kakovostnih lesenih in lesalumini-jskih oknih, sodelovali pa naj bi tudi pri opremljanju novega hotela Budimpešta v Moskvi. Janez Škrabec je povedal, daje bila pobuda za ta obisk povezana z anekdoto. Ruski ambasador, sicer njegov dobri znanec, se mu je v nekem pogovoru pohvalil, da pozna zelo dobra slovenska lesena okna, okna Jelovica. "Seveda nisem mogel, da ne bi takoj povedal, da imamo pa v Ribnici daleč najkvalitetnejša lesena okna. Tako je padla odločitev, da si Ribnico in Inles kar pobliže ogledava. Vemo tudi, da te enostavno ni, če te na trgu ne poznajo. Tako pa ruski ambasador sedaj pozna Ribnico, naše izdelke in o tem pripoveduje naprej tudi drugim." Tekst in foto Zdenka Mihelič ■ mmm 5 irvi■ ioci ■ >b. >i/X<>rxj fl fl Prvo leto županovega mandata e L i Koje pred. letom dni ribniško ljudstvo volilo svojega novega župana, ker starega na tem najvišjem položaju ni želelo gledati vsega skupaj 12 let, ni S natanko vedelo, kaj si lahko zdaj 1 drugega obeta. Daje le sprememba na oblasti, sije rekla večina, in prav vseeno ji je bilo, ali ga sploh odlikujejo vodstvene, organizacijske in komunikacijske sposobnosti, ki pri-tičejo položaju župana. "Verjeli so, da vsak od kandidatov premore dovolj samokritičnosti, da zmore presoditi, kaj županovanje od njega zahteva, in je seznanjen z odgovornostjo, ki bi jo lahko prevzel: najmanj štiri leta držati roko nad razvojem občine. Pred očmi prebivalcev in njihovimi sodbami se prvi človek občine nikoli ne more skriti in po letu dni se oglaša vse več struj, ki so z delom Alojza Marna nezadovoljni. Nič se ni premaknilo, pravijo, in vse pogosteje se sproža javni apel, naj župan odstopi s svojega položaja. Ožji krog mu še vedno stoji ob strani, a na način, da kri-tizerje umirja z besedami: Saj je razvoj odvisen od vseh nas, ne samo od župana, zato ga ne puščajmo samega ždeti za mizo "KAR IE BIL i NAREDILO." velikih odločitev. Ta miza še vedno čaka pametne ribniške modrece, ki jih je župan obljubil posesti tja že ob začetku svojega mandata. Kovali naj bi strategijo ribniškega razvoja, brez katere živimo že desetletja in si vse bolj mahamo drug drugemu z različnih bregov. Pa tako malo je treba, bi rekel kak prerok...le poslušati in delati, ne pameto-vati, je treba brez fige v žepu. Vsa vprašanja, ki se v zadnjih treh mesecih pojavljajo v interesnih ali političnih javnostih, so nanizana tudi v pogovoru z Alojzom Marnom. 5 Doživljate pravi medijski linč. Vse pogosteje je slišati, da naj bi bil ta celo politično voden, da bi se Vas lažje prepričalo za odstop. So Vas ti napadi sprovocirali do take mere, da ste pomislili nanj? Ne, nisem, sicer pa se ne strinjam, da gre za medijski linč in tega tako tudi ne jemljem. Pripravljen sem sprejeti vsako kritiko in poskusiti odpraviti napake. Prepričan pa sem, da tudi v novinarstvu veljajo meje, kjer lahko govorimo o kritičnosti oziroma se ta sprevrača v kaj drugega. Taka oblika pritiska me seveda prizadene, a ne bom izpolnil želja nekaterih, da bi se s tega mesta umaknil. Kritike name letijo že dlje časa, ali preko medijev ali z neformalnimi pogovori, in vprašanje je, od kod vse to izvira. Vem, da so pričakovanja posameznih struj različna in že ob nastopu mojega mandata sem se soočil z določenimi interesi. Teh očitno nisem izpolnil, zato se pojavljajo zahteve po mojem odstopu. Vsak lahko javno izrazi svoje mnenje, bi pa želel, da se o vseh perečih zadevah skušamo najprej dogovoriti, ker sem odprt za razne sugestije. Kako pa sami ocenjujete svoje delo? Ste ga v tem letu izpolnjevali tako, kot se od župana lahko pričakuje? Zavzeto, z jasnimi cilji, trdno in načelno politiko? Leto je razmeroma hitro minilo in izkazalo se je, da so bila tudi moja pričakovanja ob začetku opravljanja funkcije pretirana. Način delovanja občine je pač tak, da je treba spoštovati korake in faze postopkov, ki uresničitev zamisli upočasnijo. A kar je bilo možno doseči v okviru realnih možnosti, sem tudi storil. Delo se normalno opravlja, kot je tudi res, da ljudi ne zavajam s praznimi obljubami. Cilji, ki sem si jih zastavil za letošnje leto, so bili jasni in kot taki tudi v celoti realizirani. Ali je politika trdna in načelna, pa naj presodijo občani sami. Se Vam zdi, da ste kaj zamudili, da je za uresničitev kake obljube že prepozno? .Rešeto Cilji še ostajajo isti, a čas hitro teče, tako da vsi ne bodo uresničljivi v dobi 4-letnega mandata. Vse moje delo je pogojeno s finančnimi zmožnosti našega proračuna in zatečenimi visokimi obveznostmi. Ta zatečena obveznost je seveda obnova Športnega centra, katere strošek začenja presegati 800 mio SIT. Toda zanjo ste vedeli, še preden ste kandidirali, saj ste jo kot svetnik potrdili. Ko sem se odločal za kandidaturo, prav gotovo nisem vedel za tak znesek. Mesec dni pred mojim nastopom je bila podpisana pogodba za izvedbo del v drugi fazi. Vedel sem, kako obremenjen bo občinski proračun, nisem pa pričakoval tolikšnega izpada sofinancerskih deležev, do katerega je prišlo letos. Od fundacije za šport smo za letos pričakovali 30-procentno kritje dela investicije, realno upali na 15% ter jih umestili v plan, dobili pa le 2%, kar pomeni 10 mio SIT. Drugi vir sredstev smo pričakovali iz naslova sanacija radona, a dobili le odločbo ustreznih služb, da se hišnika premesti na drugo mesto. V novembru se sicer še vedno gibljemo v okviru pogodbenega zneska, decembra pa ga bomo presegli. Po prvih ocenah bo investicija višja za okrog 160 mio SIT. Na račun česa pa se tako dvigajo stroški obnove in kje boste vzeli dodatni denar? Pa tudi, boste preverili, ali so naraščajoči stroški sploh upravičeni? Za pregled investicije oziroma gradnje bom vsekakor sprožili revizijski postopek, da bomo videli, v čem so razlogi tolikšnega povečanja. Del je vezan na sam projekt Športnega centra, del pa se nanaša posredno na Športni center, kar pa ni bilo zajeto v projektu. To je vezano na osnovno šolo, kjer je bilo potrebno urediti pretakalno ploščad, zamenjati dotrajano cisterno za gorivo, namestiti peč v šoli, kajti Športni center se ogreva iz osnovne šole, urediti meteorno in fekalno kanalizacijo ter povezovalni hodnik med dvorano in šolo. Dodatne stroške bo treba vključiti z aneksom k pogodbi ter rok plačila prestaviti v leto 2005. Obnova ŠC v tako obsežni zasnovi je bila dolgo razumljena kot nepotrebna. Mnogi se ravno zavoljo nje postavijo v Vaš bran, češ da Vam je s to investicijo roke zvezal bivši župan. V tem letu, ponovno poudarjam, so doseženi zastavljeni cilji, v prihodnje pa bo nadaljnji razvoj zaradi poplačila te investicije prav gotovo upočasnjen. Od predhodnika sem tako nasledil podpisane pogodbene obveznosti in vse, kar kot novi župan lahko storim, je, da poskušam investicijo čim hitreje končati ter jo predati svojemu namenu. Pa vendar je Občina do zadnjega trenutka čakala, komu bo poverila upravljanje Centra, ki je daleč največja in najdražja investicija zadnjih nekaj deset let... Dogovarjali smo se o možni organizacijski obliki, tudi o ŠC kot zavodu za šport, nazadnje pa dorekli, da bo z njim upravljala Občina v okviru oddelka za gospodarstvo, ki je določen za upravljanje s prostori. Preko razpisa smo imenovali vodjo Centra, in menim, da s postopkom nismo zavlačevali. Bo po vašem novi ŠC cokla razvoja ali paradni konj? Je priložnost, ki jo Ribnica mora izkoristiti. Če bo Center izkoristil vse možnosti, ki jih ima, potem res lahko postane športno središče področja od Ljubljane do Kolpe. Menim, da lahko pozitivno vpliva na razvoj Ribnice, a nujno je, da njegovo ponudbo dopolnimo še s prenočitvenimi kapacitetami in na ta način ponudbo izpopolnje vati. SEŠETO Župani sosednjih občin, pa tudi državni resorji opažajo, da se kot župan bore malo sučete okrog njih. Na ta način je tudi manj možnosti za sodelovanje oz. pridobivanje podpore za projekte. Drži, da smo si v načinu županovanja župani pač različni. Nekateri so bolj agresivni, a s tem ne pomeni, da jim uspe pripeljati več projektov. Toda vse, kar smo v proračunu zastavili, se tudi uresničuje. Sofinanciranje države pa je vezano na sredstva, ki jih je za posamezni projekt pripravljena vložiti tudi sama Občina. Niz postavk zato v letošnjem proračunu nismo odprli, ker smo vedeli, da projektov ne bi mogli izvesti. Nima smisla gojiti iluzij. Srečanja z župani so sicer občasna, ne toliko intenzivna, vendar to ne pomeni, da se Občina zapira sama vase. Se Občina pod Vašim vodstvom sploh loteva kakšnih novih projektov, ali opravlja zgolj tekoče naloge? Loteva se zgolj tistega, kar lahko uresniči. Finančno smo krepko omejeni, tako da bodo med nadaljnjimi večjimi projekti knjižnica, dom za ostarele, projekt srednje šole pa ureditve oskrbe z vodo in izgradnja industrijske cone. Stanovanj v Ribnici torej ne primanjkuje in bloka ne bomo dočakali, kljub temu da je bil stanovanjski sklad pripravljen financirati polovico investicije? Izgradnja bloka ni prioriteta. Na socialni prednostni listi je še nekaj prosilcev in povpraševanja po stanovanjih ni čutiti. Imajo pa zato najemniki občinskih neprofitnih stanovanj čedalje več neporavnanih obveznosti. Vedno pa je politika tista, ki odloča, ali se bo v projekt šlo ali ne. Ministrstvo za notranje zadeve na primer ni bilo zainteresirano, da bi podprlo gradnjo bloka, čeprav bo tu kmalu schengenska meja in bodo policisti potrebovali stanovanja. Pogodba s stanovanjskim skladom je sicer podpisana, vendar smo vložili prošnjo za podaljšanje, ker trenutno ne moremo zagotoviti 90 mio SIT, kolikor bi jih občina morala vložiti. Kakšna je pa reakcija Sklada? Vloga še ni odobrena, saj smo jo podali v mesecu novembru. Pogodba se sicer izteče aprila 2004, ko naj bi se gradnja po prvotnem načrtu tudi začela. Ozriva se na delovanje občinskega sveta. Včasih se zdi, da tudi Vaša stranka, SLS, ne stoji v celoti za Vašimi odločitvami. Vas sploh, v celoti gledano, podpira? Sam poskušam nuditi možnost enakopravnega sodelovanja vsem strankam, stranka pa me pri mojem delu včasih podpre enotno, včasih pa tudi ne. Občinski odbor SLS pa me podpira pri mojem delu. Toda, ali je zadovoljna z Vašim delom? Januarja 2004 se bomo sestali in naredili oceno mojega dela kot župana. In če bi sugerirala, da odstopite? Menim, da ni razlogov za to. Najlažje je izražati nezadovoljstvo. Kolikor bi bili z mojim delom v stranki nezadovoljni, bi me že opozorili. Oktobra 2002 ste se v Rešetu predstavili kot kandidat za župana. Takrat Vas je v še enkrat daljšem članku kot je bil Vaš, javno podprl minister in Vaš osebni prijatelj Franc But, rekoč, da Vam bo "pomagal odpirati vrata do državnih sredstev in programov". Je to storil? Pokazal je razumevanje in pripravljenost, da mi pomaga, seveda v okviru možnosti, saj ga njegove funkcije precej zaposlujejo. Nikoli ni odklonil pomoči in ima vedno korekten odnos do mene. A pri vseh napadih, ki jih kot župan doživljate v javnosti, se ne stranka ne But niso oglasili v Vaš zagovor... Občinski odbor SLS stoji za menoj, čeprav tega morda javno ne pokaže. Na zadnjem sestanku v mesecu decembru mi je bila izražena podpora tako stranke kot g. Buta. Če odgovarjava na polemične teme, ki so se odpirale, potem je treba spregovoriti tudi o bivši Kasarni in centru Ideal, za katera se Občina pogaja z Ministrstvom za obrambo. Oziroma, če sodimo po dopisu, ki je bil predložen na eni izmed občinskih sej, Občina ni zainteresirana za odkup. Jih bo mar Občina res spustila iz rok? Nerazumljiv mi je odgovor ministrstva, češ da Občina ni pokazala zanimanja za odkup, ker sam tega nikoli nisem izrazil. Komercialni center Ideal je bil že ocenjen, vendar se z rezultati cenitve ne strinjamo, ker naj bi občinski delež znašal le 23,5%. Narejena bo še ena cenitev objekta. V javnosti se govori, da bo z novim letom 2004 komercialni center celo prenehal delovati... Občina se bo o Idealu odločala šele po opravljeni drugi cenitvi objekta oz. ko bo znana višina občinskega deleža v njem. Pogodba s sedanjim najemnikom se izteče oktobra 2004 in do takrat imamo čas za odločitev. Če se najemniki že sedaj izseljujejo, imajo za to verjetno svoje razloge. In Kasarna? V prihodnjem letu bodo zemljišča levo od vhoda v Kasarno na dražbi, tako da bo podjetnikom in ostalim zainteresiranim kupcem omogočen nakup, Občina pa vsekakor namerava odkupiti oz. pridobiti športne površine. Plačilo le-teh bi radi opravili v več nadaljnjih letih, oz. bi se radi dogovorili za kakšno drugo ustrezno rešitev. To je vendarle projekt, ki se vleče že dlje časa. Katera pa so izvršena dela po letu dni vašega mandata? V letošnjem letu je zaključena ureditev vodovoda Rakitnica-Grčarice v dolžini 6 km, prvi del faze urejanja obrtne cone Breg, nadaljevali smo s komunalnim urejanjem v naselju Hrastje, uredili del kanalizacije na področju Vrtnarske, delu Trubarjeve ter Levstikove ulici, uredili del vodovoda v Dolnjih Podpoljanah, prekrita je bila Miklova hiša, nadaljevali smo z urejanjem grajskega kompleksa, omogočili smo sredstva za začetek devetletke, sofinancirali smo nabavo reševalnega vozila. Financirale so se tudi investicije po planu krajevnih skupnosti. 7 aoifxiSz.sio^Ecz :>*r%nMri.e;Hri>* Kaj bi pa želeli, da ostane kot rezultat Vaših prizadevanj in dela po 4 letih županovanja? Vsak bi si želel, da za njim ostane neka sled, a govoril bom le o tistih, ki se mi zdijo realno uresničljive. To so: izgradnja bivalnih enot za osebe z motnjami v duševnem razvoju, knjižnica, začetek gradnje doma za starejše občane in začetek postopka za srednjo šolo, urejena oskrba z vodo, obvoznica ter nadaljevanje izgradnje čistilnih naprav po celotni občini, dokončna sanacija radona v podružnični šoli v Dolenji vasi. Zavedam se, da je problematika uživanja drog vedno večji problem, zato bi si želel, da se tudi na tem področju dosežejo določeni rezultati. Pobudo za razvoj, vsaj tako se trenutno zdi, bolj v svoje roke prevzemajo posamezne instituciji ali pa podjetniki. Primer je zadnje srečanje podjetnikov na Škrabčevi domačiji, kjer ste bili gost, ne pa gostitelj. Res je. Občina bi se tudi lahko izkazala kot pobudnica srečanja, saj taki pogovori vnašajo pozitivno energijo v okolje, čeprav ni bilo govora o konkretnih zadevah. Gre pa za priložnost izmenjave mnenj. Ne glede na to, kdo je pobudnik takih srečanj, jih pozdravljam. Kako pa je z Ribnico danes na gospodarskem področju? Zagotovitev pogojev za razvoj podjetništva je bila ena izmed Vaših volilnih obljub in v predvolilnem času so podjetniki precej računali na Vas. Gospodarska situacija se je v zadnjem letu z vidika uspešnosti poslovanja izboljšala. Gospodarske družbe so drugič po slovenski osamosvojitvi (prvič v letu 2000) zaključile poslovanje s pozitivnim neto izidom poslovanja, to pomeni, daje neto dobiček večji od neto izgube. Tudi samostojni podjetniki prispevajo pomemben delež v strukturi prihodkov ribniškega gospodarstva in izkazujejo zelo dobre rezultate poslovanja. Veliki strukturni premiki so na področju kmetijstva, saj tečejo komasacije kar na ca. 450 hektarih zemljišč. Ugodni pa so trendi tudi na področju zaposlovanja, saj seje v letu 2003 stopnja registrirane brezposelnosti močno zmanjšala in se celo spustila pod stopnjo registrirane brezposelnosti na nivoju Republike Slovenije. Občina se v gospodarsko dogajanje lahko vključuje posredno, z ustvarjanjem gospodarskih razmer za pospeševanje razvoja gospodarstva, to je z opremljanjem stavbnih zemljišč, zagotavljanjem komunalne infrastrukture, odpiranjem in urejanjem obrtnih con, poleg tega pa je Občina za pomoč gospodarstvu ustanovila tudi podjetniški center, iz proračuna zagotavlja sredstva za sofinanciranje podjetniškega izobraževanja in svetovanja, za sejemske predstavitve podjetnikov ter druge oblike pomoči. Bivšemu županu je javnost nenehno očitala, da nima nikakršne strategije razvoja in da se občina vodi stihijsko? Jo Vi imate? O strategiji bi morala razmišljati širša skupina ljudi, ki je za zdaj še ni. Zavedam se, da je eno leto minilo in prepričan sem, da je strategija razvoja nujna, zato nameravam imenovati skupino, ki se bo posvetila temu vprašanju. Si upate vsaj deloma napovedati, kakšna bo ali bi morala biti Ribnica čez leta, ko se bo iztekel Vaš mandat? Sam se bom po svojih najboljših močeh zavzemal, da občina Ribnica v svojem razvoju naredi korak naprej. Pogovarjala sem se in fotografirala Alenka Pahulje Večer na domačem dvorišču Društvo podeželskih žena Ribnica je zadnje čase vse bolj dejavno in znano v javnosti, ne samo po svojih izvrstnih dobrotah, ampak tudi po razstavah, prepevanju, sejemski stojnici in seveda po koncertu, ki je bil 28. novembra v centru IDEAL. Vodi ga Marinka Vesel iz Kota v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ribnica. V društvu sodeluje več kot 140 članic iz vse Ribniške doline. Ukvarjajo se z različnimi aktivnostmi. Imajo razne kuharske tečaje, predavanja o aktualnih temah (zdrava prehrana, zdravstvo...), razne dela-vnice ročnih del, letne izlete, sodelovanje pri raznih prireditvah in še marsikaj bi se našlo. Tudi letošnja prireditev Večer na domačem dvorišču, je presenetila vse obiskovalce, za katere je bila dvorana spet premajhna. Pestra okrasitev dvorane in nastopajoči (Ljudski pevci - fantje s Preske, harmonikarji, Boris Petrovič s svojo tamburico in citrami, Marjan Obranovič s kitaro, Otroška folklorna skupina KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi, Komorni zbor deklet OŠ Ribnica, Metod Jaklič in seveda Ljudske pevke Društva podeželskih žena Ribnice) so navdušili gledalce. Še posebej gre pohvaliti predsednico društva Marinko Vesel, ki je vse to organizacijsko izpeljala. Pohvaliti pa moramo še Natašo Arko za mojstrsko vodenje Ljudskih pevk in Komornega zbora deklet OŠ Ribnica. Skratka, na prireditvi je bilo lepo in če bo le mogoče, nam bodo članice DPŽ Ribnica za naslednje leto pripravile zopet nekaj novega. V pričakovanju se pustimo presenetiti. Mojca Remic Ribničani imamo dva najboljša zbora v Sloveniji Lahko smo ponosni, da iz naših krajev izvirata dva najboljša zbora v celi Sloveniji, kar dokazuje, da imamo v Ribnici izvrstne in zelo sposobne pevovodje, kot sta Alojz Osvald in Bernarda Kogovšek. Oba sta s svojim delom dosegla izjemen uspeh. Po udeležbah z Oktetom Gallus in Nonetom Vitra na revijah po Sloveniji in na podlagi posnetkov njihovih pesmi sta bila oktet in nonet izbrana na elitno revijo najboljših osmih oktetov in nonetov Slovenije, t.i. II. Revija izbranih oktetov in nonetov Slovenije 2003, ki je letos potekala v Novem mestu v Kulturnem centru Janeza Trdine (15. november 2003, ob 19:30). Komisija je bila v sestavi Andraža Hauptmana in Tomaža Habeta. Poleg Okteta Gallus in Noneta Vitra so bili izbrani še Oktet Raskovec z Vrhnike, Rudarski oktet Velenje iz Velenja, Oktet Adora-mus iz Novega mesta, Oktet Valvasor iz Litije, Nonet Brda iz Goriških Brd in Oktet Teš iz Šoštanja. Prireditev si je bilo vredno ogledati, saj tako kakovostnega petja ne slišimo vsak dan. In prav je, da na koncu obema pevovodjema in vsem pevcem iskreno čestitamo. Lepo pa bi bilo, da bi jih počastili s kakšnim priznanjem, kajti malo jih je, ki so dosegli takšen uspeh kot oni. Mojca Remic 8 Zešero Izjemna glasbena prireditev V Dolenji vasi, v dvorani DC-16, je bila 22. novembra glasbena prireditev, ki jo je organiziral KUD France Zbašnik v sodelovanju z Glasbeno šolo Ribnica. Pred polno dvorano so se predstavili sedanji in nekdanji učenci glasbenih šol iz Ribnice, Kočevja in Musiča viva, ki izvirajo iz Dolenje vasi ali so kakorkoli z njo povezani. Nastopili so: Tina Podgorelec (klavir), Teja Merhar (klavir), Nik Rus (kitara), Nastja Bojc (violina), Nataša Levstek (klavir), Lucija Kromar (viola) in Marija Bojc (viola), David Levstek (klaviature), Sara Hočevar (kitara), Ema Bojc (klavir), Andreja Pogorelec (vokal), Ana Bojc (klavir), Igor Oražem (vokal in kitara), Erika Bojc (klavir), Petra Stopar (vokal), Barbara Gorše (prečna flavta) in Miha Gorše (klaviature in harmonika). Občinstvo je bilo navdušeno, k&r so dokazali njihovi glasni aplavzi, s katerimi so nagradili prav vse. Pohvalimo še izvrstno povezovalko Miro Češarek, scensko mojstrico Mojco Levsetek z ekipo, Igorja Oražma za oblikovanje plakata, seveda Alenko Bojc, ki je prevzela organizacijo celotne prireditve, in še vse ostale, ki so kakorkoli pomagali pri projektu. S to prireditvijo je KUD France Zbašnik še enkrat dokazal, kaj vse zmore ustvariti na odru športne dvorane DC-16 (še kako potrebne prenove). S kakovostno prireditvijo pa je pokazal, da ima Dolenja vas veliko mladih talentov, pred kater- imi je še vsa prihodnost in jih bomo v bodoče prav gotovo še večkrat videli in slišali na naših odrih. Vsem, ki jim ni uspelo ogledati si prireditve, pa velja povabilo, da takih priložnosti v bodoče preprosto ne smejo zamuditi. Mojca Remic Župnijski zbor na medobmočni reviji Župnijski pevski zbor Ribnica se je 21. novembra udeležil medobmočne revije odraslih pevskih zborov osrednje slovenske regije v Trbovljah na predlog JSKD območne izpostave Ribnica. Na reviji je sodelovalo 10 zborov, in sicer: ŽePZ Svoboda Dol pri Hrastniku, Pevsko društvo Zvon - Šmartno pri Litiji; MPZ Ambrus in Šentjurski oktet, ŽCPZ KUD Podlipa - Smrečje, Vrhnika, MePZ Sv. Mihael - KD Vokal Grosuplje, Komorni zbor Fran Gerbič, Cerknica, Ženski zbor KD Tabor-Logatec, UD Župnijski pevski zbor Ribnica, MePZ KUD Rak-Rakek ter domačini, MePZ Svoboda Trbovlje. Za uvod je pevkam in pevcem nekaj vzpodbudnih besed povedal trboveljski župan g. Bogdan Barovič. Čestital jim je za vztrajnost in jim zaželel še dolgoletno ustvarjanje in prepevanje. Zbor z najdaljšim stažem je praznoval že častitljivih 120 let delovanja. Pevke in pevci so nastopili v veliki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Glasovi so zadoneli in ubrano prepevali izbrane pesmi. Zelo se je izkazal župnijski pevski zbor Ribnica. Z izredno uglašenostjo, zlitostjo in dinamiko so pevci občuteno izvedli svoj program pod vodstvom dolgoletnega zborovodje Alojza Osvalda. Zapeli so: Oče naš Petra lljiča Čajkovskega, Ave 0^11« verum corpus Wolfganga Amadeusa Mozarta in Dekle, to mi povej v priredbi Vasilija Mirka. Poželi so izreden aplavz in to zasluženo. Vsi sodelujoči zbori so na koncu prejeli priznanje za prepevanje na medobmočni reviji. Tekst in foto Renata Lesar Hržič .$EŠETO SKrabceyliya- " iz prenovljene L postajališče Škrabčeva domačija v Hrovači se je iz prenovljene domačije razvila v eno pomembnih kulturnih in duhovnih postaj Ribniške doline in slovenskega prostora. Vse dejavnosti, ki potekajo na njej, vsi kulturni programi, ki vsebinsko zapolnjujejo in bogatijo prenovljene prostore, vsa poslanstva, ki jih domačija kot muzej opravlja, so jo v letošnjem letu uvrstili med prepoznavnejša kulturna središča na domačih tleh in tudi izven njih. Škrabčeva domačija si prizadeva le za izvirne vsebine kulturnih programov, ki zmorejo prevesti njene kvalitete v novo pojavno obliko. Vse te pa so zbrane z ambicijo, da prinesejo novo in najboljše med novim, in to povežejo z znanim, priznanim in temeljnim. Prav tako kakor se prenovljena Škrabčeva domačija neodpovedljivo veže na podobo iz preteklosti. Pisatelji in pesniki so, zlasti glede na vez z besedo, zelo zaželeni gostje. Skozi štiri letne čase so bili štirje večeri v znamenju gostov iz literarnega okolja. V skednju Škrabčeve domačije je pomlad napovedal Andrej Medved, najnovejši lavreat Prešernovega sklada, poletje smo zaslutili s tenkočutno pisateljico svetovnega formata Brino Svit, jesenske literarne barve je zastopal letošnji dobitnik Veronikine nagrade Milan Dekleva, v idilo zimskega večera pa nas je popeljal Mladen Dolar. Stalne prisotnosti etnologov, kot sta dr. Vito Hazler in dr. Janez Bogataj, omogoča, da je vez z izročilom na domačiji živa in živahna, vznemirljiva in da zavzema najrazličnejše oblike. Nepozabno je bilo novembrsko predavanje dr. Bogataja o martinovanju in vinski kulturi. "Vse lepo izvira iz znanja in tradicije," pravi dr. Živa Deu, arhitekta, ki je s svojim nastopom napovedala tudi niz dogajanj na temo stavbne dediščine. Pravkar navedeno je le izbor najlepših prireditev na Škrabčevi domačiji. Naj namignemo le, da se spogledujemo še s številnimi zvenečimi vsebinami najrazličnejših prireditev, ki jih bomo v prihodnje tu uresničevali. Škrabčevo domačijo pa predvsem bogatijo tudi obiskovalci; od najmlajših gostov, ki se redno ustvarjalno zabavajo na mesečnih ustvarjalnih delavnicah, in obiskovalcev večerov v skednju, vse tja do tujih gostov, ki so očarani nad inovativnim načinom varovanja dediščine. Še posebej je razveseljivo dejstvo, da število obiskovalcev kar strmo narašča. Prav zato se zahvaljujemo vseh gostom, ki so s svojo prisotnostjo oplemenitili prostore Škrabčeve domačije. Le želimo si lahko, da bi tudi kulturni program 2004 zadovoljil pričakovanja vseh. Zato prav vse vabimo tudi v prihajajočem letu na obisk prenovljene domačije, na večere v skednju ali pa le na ogled. Poskrbeli bomo, da bodo vsem vrata domačije v prihodnjem letu na stežaj odprta. n a Naj zaključim s kratko mislijo, pa z iskreno željo: vse dobro in lepo v prihajajočem letu! Polona Lovšin mm 9 m i jlsi <»■ <1 IVI IJL3»»3*3i>i*Hs; J Odločitev za poklicno ^ izobraževanje BITI MIZAR Učenci osmih razredov osnovnih šol se počasi že odločajo, kakšna bo njihova poklicna kariera. Odločitev pri 14 letih je zelo težavna. Zato je pomembno, da si o nadaljnjem šolanju pridobijo čimveč informacij. Pri tem jim s poklicnim svetovanjem pomagajo svetovalne delavke na osnovnih šolah, Center poklicnega izobraževanja in svetovanja in seveda srednje šole s predstavitvami izobraževalnih programov, ki jih izvajajo. Lesarski oddelek Srednje šole Kočevje je v ta namen izvedel aktivne predstavitve na vseh osnovnih šolah v občinah Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. V oktobru in novembru smo gostovali v OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici, v OŠ Stara Cerkev, OŠ Zbora odposlancev, OŠ Ob Rinži in OŠ Ljubo Šercer v Kočevju ter OŠ Primož Trubar v Velikih Laščah. Na vseh šolah smo imeli razstavo pohištvenih izdelkov. Dijaki drugih in tretjih letnikov izobraževalnih programov MIZAR IN TAPETNIK in OBDELOVALEC LESA pa so demonstrirali še struženje lesa, ročno izdelavo pručke, vžiganje v les, rezbarjenje in izdelavo intarzij. Predstavitve, ki so bile namenjene predvsem učencem sedmih in osmih razredov, so si z zanimanjem ogledali tudi najmlajši učenci. Dijaki Srednje šole Kočevje so sodelovali tudi na Ribniškem sejmu. V bivših prostorih NLB so postavili prodajno razstavo lesenih izdelkov iz šolskih lesarskih delavnic. Vse te izdelke so zelo uspešno prodali dijaki programa trgovec, poklic prodajalec. Te in podobne predstavitve so za popularizacijo poklicnega izobraževanja zelo pomembne, saj je v poplavi vpisov na gimnazije zanimanje za vpis na poklicne šole zelo EV upadel. Še posebno, ker so tudi ambicije staršev zelo velike, velikokrat za sposobnost in zmožnost njihovih otrok prevelike. Številni starši pa tudi ne poznajo dovolj možnosti napredovanja, ki ga danes nudi poklicno izobraževanje. Na primer, mizar lahko po uspešno končanem triletnem izobraževanju nadaljuje šolanje še v dveletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja za poklic LESARSKI TEHNIK. Ta izobrazba mu omogoča še vpis v višje in visoke strokovne šole. Za uspešno izvedbo predstavitev lesarskih poklicev, za katere izobražujemo na Srednji šoli Kočevje, se zahvaljujemo vodstvom in svetovalnim delavkam vseh osnovnih šol, učencem pa želimo pravilno izbiro za nadaljnje izobraževanje. Janko Marinč, Srednja šola Kočevje Kako lahko gradite svojo poklicno kariero? VIŠJE IN VISOKE STROKOVNE ŠOLE 1 Poklicno-tehniško izobraževanje: LESARSKI TEHNIK - 2. leti nHt Srednje poklicno izobraževanje: MIZAR - 3. leta £11L USPEŠNO KONČAN 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE mali OGLASI PRODAM Prodam sesalec IGEA COMPACT z električno stepalno krtačo, star 2 leti, cena 60.000,00 SIT. Tel.: 01 / 836 26 33. Prodam strešni prtljažnik za osebno vozilo HYUNDAI Pony. Zaklepanje na ključ. Cena po dogovoru. Tel.: 041/483-060 Prodam smuči RO, dolžine 165 cm, in smučarske čevlje ALPINA, št. 39. Tel.: 041 / 384 618. Prodam tiskalnik CANON BJC 250 (rabljen), z vsemi dokumenti. Tel.: 040 / 761 422. Prodam fantovski jesensko zimski plašč (starost od 18-20 let), bež barve, s podlogo in zadrgo. Je malo nošen in očiščen. Cena 10.000,00 SIT. Tel.: 01 / 836 03 54. Prodam smučarski dres (kombinezon), vel. 140 (kot nov). Tel.: 041/219 865. Prodam 2 otroška sedeža za avto. Cena po dogovoru. Tel.: 01 / 836 40 02. KUPIM Kupim smučarske čevlje št. 35, malo rabljene. Tel.: 031 / 742 907. V bližini Ribnice kupim starejšo stanovanjsko hišo. Tel.: 041 / 395 132. NAJAMEM Najamem opremljeno eno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 040 / 639 946. RAZNO Priprave na poklicno maturo ali zaključni izpit (slovenščina) ter inštrukcije in lektoriranje. Kličite zvečer. Tel.: 01 / 836 16 71. mali OGLASI Spoštovane, spoštovani, samski in oddani, naši oglaševalci, humanitarni krvodajalci. Skrivnost božiča naj zaveje, srce široko se nasmeje. Naj vas sreča spremlja ino zdravje, naj leto 2004 bo eno samo slavje. ~ Marko M. SIQL.NET PISMA bra.ce» mmm “Radon zrahljal živce učiteljem in staršem” Zaposleni v šoli Dolenja vas se z nekaterimi navedbami v članku novembrskega REŠETA, str. 8, nikakor ne moremo strinjati. Kljub temu, da imamo koncentracije radona krepko nad dovoljeno mejo, da smo izpostavljeni prepihu zaradi zračenja ter negativnim psihičnim pritiskom, nas še najbolj prizadene to, da se skuša problem šole Dolenja vas zamegliti z nekaterimi napačnimi podatki in prikazati spor med starši in šolo. Poudarjamo, daje sodelovanje med starši in šolo vzorno. Res pa je, da je prišlo 03.11. zjutraj do izrednega sestanka, saj nas je sklep, ki smo ga sprejeli na prvem roditeljskem sestanku (udeležilo se ga je okoli 60 staršev), zavezoval, da ga uresničimo. Glasil pa se je takole: “Kolikor se sanacijska dela med jesenskimi počitnicami ne začnejo, se pouk v šoli Dolenja vas ne začne." Starši in šola smo skupno nastopili, da bi pospešili sanacijo. Omeniti moramo, da smo dobili meritve z inštituta v mesecu maju 2003, zato smo pričakovali, da se bo med letnimi počitnicami kaj "prekrenilo", a se ni niti med jesenskimi. Koncentracije v naši šoli presegajo v nekaterih prostorih 2500 Bq/m3, zato bomo učence 1. razreda devetletke, ki so takemu sevanju izpostavljeni, od 5.1.2004 namestili v prostore WO Ribnica. Vodstvo vrtca je naši prošnji ugodilo brez kakršnih koli pomislekov, za kar smo jim zelo hvaležni. Kljub dolgemu čakanju na rešitev in številnim zapletom pa z optimizmom pričakujemo boljše čase, saj se bo menda sanacija takoj po novem letu res začela. Upamo, da bo uspešna. Sonja Pogorelc vodja šole Pornografija ostaja na TV zaslonih V septembrski številki mesečnika "Naše družina" je bil objavljen intervju z dr. Sandro Bašič Hrvatin, predsednico Sveta za radiodifuzijo. Kot ena izmed prijaviteljev kršenja določb zakona o medijih, ki govore o zaščiti mladoletnih pred pornografskimi vsebinami, se ne strinjava z njenimi pojasnili glede “Školjčeve avtetinčne razlage" zakona. Meniva, da se je izognila odgovoru na zastavljeno vprašanje, ali bo "Školjčeva avtentična razlaga" prinesla na zaslone klasično pornografijo med polnočjo in peto uro zjutraj, saj je odgovorila: "Tega ne bi komentirala." Po sprejetju "Školjčeve" razlage zakona so številni otroci in mladostniki še bolj zakonsko nezaščiteni pred pornografskimi vsebinami na TV-ekranih, saj je sedaj klasična pornografija celo dopustna. Uvedeni opozorilni znaki za programske vsebine, ki prikazujejo nasilje in erotiko, pa se ne uporabljajo dosledno, zlasti ne po polnoči, čeprav jih zakon še vedno predpisuje. Dodatno ti znaki niso obvezni za kabelske operaterje, čeprav ti pokrivajo zelo veliko gospodinjstev. Tiskani mediji pa v napovedih TV-pro-gramov tudi vsi ne objavljajo teh opozorilnih znakov, ki naj bi bili v pomoč vzgojiteljem. Zato javna razprava o tem vprašanju še ni končana, še manj pa optimalno rešena, kakor dobi človek vtis, ko prebere intervju z dr. Sandro Bašič Hrvatin. Dopolnjeni zakon o medijih namreč sedaj prepoveduje zgolj skrajno ekscesne oblike pornografije, klasične pornografije pa sploh ne omenja in jo torej po novem dopušča. Ta zvrst pornografije pa se ravno največ predvaja na slovenskih televizijski zaslonih. Po sprejeti novi razlagi je torej klasična pornografija sedaj "skrita" med programske vsebine s prizori spolnosti in nasilja, ki jih je moč uvrstiti znotraj "družbeno sprejemljivih estetskih in moralnih kriterijev". Dopustno jo je predvajati v času med 24. in 5. uro, da jo otroci in mladoletniki v pretežni meri oziroma v večini "ne bi mogli videti".Pri sprejetju takšne razlage je večina poslancev, ki so podprli ta predlog, favorizirala in upoštevala le interes manjšine odraslih državljanov, to je konsumentov pornografije, ki sedaj še naprej zastonj brez kodiranja in doplačila gledajo pornografijo na domačem televizorju. Poslanci pa so zanemarili javni interes, zlasti ® staršev in vzgojiteljev, to je zaščito otrok in mlado-letnih. V sprejeti "Školjčevi" razlagi ni upoštevan cilj zakona, to je zaščita otrok in mladoletnikov, ki izha- [' j ja tudi iz mednarodno sprejetih obvez, ki so zlasti v r , zahodnih državah strogo uveljavljene. To pa prak- * tično pomeni, kodiranje in plačilo pornografskih L j programov, sicer so kršitelji strogo sankcionirani. Zakon sedaj dopušča, da bo lahko veliko število otrok in mladoletnikov, ki tudi ponoči, seveda praviloma na skrivaj, iščejo dostop do pornografskih vsebin na domačem televizorju, še naprej imelo prost dostop do pornografije na domačem TV-zaslonu. Ti otroci so torej še naprej nezaščiteni in po tem zakonu marginalizirani. Starši in vzgojitelji, pa naj bi, če so prisotni in slučajno opazijo, da otroci ponoči gledajo pornografijo, sami otrokom razložili "pozitivne vidike" klasičnih pornografskih prizorov in sami ugotavljali eventualno resno škodo za duševni, moralni in telesni razvoj otrok in mladoletnikov. To je bila zelo nerealna in neodgovorna predpostavka tistih poslancev DZ -RS, ki so podprli "Školjčevo razlago" zakona in tako uvrstili pornografijo med vsebine znotraj "družbeno sprejemljivih estetskih in moralnih kriterijev". Zato sva kot državljana, ki izhajava iz krščanskega občestva, Državnemu zboru RS oz. poslanskim skupinam N.Si, SDS, SLS+SKD podala pobudo za dopolnitev razlage 84. člena, ki naj bi dejansko zaščitil otroke in mladoletnike pred pornografskimi vsebinami na domačih TV-ekranih. Marija in Franc Mihič, Ribnica Kolesarji na Gorenjski cesti so ogroženi Že nekaj časa je minilo, odkar je narejen pločnik v Ribnici na Gorenjski cesti oz. od stavbe mestne občine do table Ribnica proti Ljubljani. Tu pa se je za nas upokojence ter ostale občane z Brega, Griča, Dolenjih Lazov, ki nimamo drugega prevoza kot kolo, pojavil problem. Cesta se je namreč zožila in kadar gre mimo tovorno vozilo ali avtobus, je zelo nevarno, saj nas stisnejo čisto ob rob pločnika, ki je zelo visok, in obstaja velika možnost, da kdo pade in se poškoduje. Upokojenci imamo namreč vsakodnevno kar nekaj opravka v mestu in drugače kot s kolesom žal ne gre, pločnik pa pripada pešcem. Gospoda župana sprašujem, ali bi se dalo v tej smeri kaj urediti, saj smo tudi kolesarji soudeleženci v prometu. Amalija Mate, Dolenji Lazi VECKE December je mesec, ko nas obišče cela vrsta pravljičnih junakov, tudi takšnih, ki nas obdarujejo in zbudijo v nas pričakovanje novega, čarobnega. Tudi v Miklovi hiši smo čarobni december začeli z ustvarjalno delavnico ČAROBNE SVEČKE. Ta delavnica je imela namen predstaviti sveče, tako v pravljici kot v vsakdanjem življenju. A najbolj pomembno je bilo, da si je lahko vsak, ki seje delavnice udeležil, izdelal svojo svečko in jo ob koncu odnesel domov. Če je plamen te svečke pričaral otrokom doma vsaj trenutek pravljičnega, čarobnega, domišljijskega, je naš namen dosežen, izdelana svečka pa naše novoletno darilo. M. O. 35 -Rešeto nrecMiH < TRANZICIJA GRE NAPREJ, LASTNINI SE DRUŽRA ZA * AVTOCESTE Potem, ko se je izpeljalo lastninjenje pomembnih finančnih ustanov in ko se je z 'by passi' izvedla menedžerska privatizacija podjetij, ki je pognala na ceste na desettisoče ljudi, je Ropova vlada, ki ima veliko in nekritično podporo v državnem zboru (DZ), sprožila še proces privatizacije javnih podjetij. Nekatera od teh so bila ustanovljena šele po osamosvojitvi Slovenije. Na novembrski seji DZ je bila ob precejšnji medijski blokadi in v poznih nočnih urah, podobno kot v ne tako oddaljenih časih, potrjena sprememba zakona o Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS). S spremembo si je vladna španovija pripravila odlične dolgoročne pogoje za upravljanje in trženje naših skupnih vlaganj v finančno daleč največji investicijski projekt te države, v avtoceste. Kljub vsej pretkanosti koalicije pa se je ob obravnavi vendarle odkrilo marsikaj. Predlagateljem je po nesreči ušlo, da tak postopek po 1. 5. 2004, torej po vstopu v Evropsko unijo, ne bi bil več možen, saj pravila proste konkurence zahtevajo transparentnost in preglednost v zasebnem in še posebej v javnem sektorju. Tak postopek, ki si ga je privoščila vladajoča koalicija, torej ni možen v prav nobeni sodobni državi, ki ima urejene družbene odnose, in v kateri že v podzavesti vedo, kaj je etično, moralno, primemo, odgovorno in pravno. Torej lahko upravičeno domnevamo, da gre ponovno za tako ravnanje politične večine, ki ni v javnem, še manj v nacionalnem interesu. Ta zakon bo dejansko imel za delovanje te države zelo težko popravljive posledice, saj se je z njegovim sprejemom dala možnost za ustanovitev majhne in vplivne skupine, ki bo vzpostavila novo hobotniško omrežje in še najmanj pol stoletja pila kri (denar) iz največjega nacionalnega projekta in ga usmerjala na razne tranzicijske račune. Za kaj pravzaprav gre? V zakonu je predvideno, da se lahko do 49 % tega javnega podjetja, ki mu je, poleg gradnje avtocest, dodatno poverjeno tudi upravljanje, vzdrževanje in trženje avtocestnega sistema, olastnini oziroma privatizira, predvsem z izdajo obveznic. Družba bo te obveznice lahko plasirala na trg vrednostnih papirjev mimo pooblaščene nadzorne institucije, Agencije za trg vrednostnih papirjev. To pomeni, da za BS izdajo obveznic DARS ni potrebno neodvisno strokovno soglasje, ampak je zadostna že politična odločitev. Nadzor je torej obvezen samo za manjše sisteme, za velike državne sisteme pa je prepovedan. Jasno je, da bo prodaja obveznic Darsa potekala zelo politično nadzorovano in v hermetično zaprtih krogih. Družbi je z zakonom podeljena koncesija za najmanj 20 let, kolikor trenutno znaša doba odplačevanja kreditov. Vendar pa je realno pričakovati, da bo potrebno večji del kreditov reprogramirati oziroma jim bistveno podaljšati dobo odplačevanja, kar pomeni, da se bo za podaljšani čas odplačevanja obveznosti podaljšala tudi koncesija. Ta končni čas pa se bo lahko podaljšal še za 10 let, kar pomeni, da lahko računamo, da je koncesija podeljena za najmanj 50 let. Torej se bo omogočilo izjemno dolgo in zakonito prelivanje javnih sredstev na zasebne račune, pa čeprav zasebni kapital ni pri nas zgradil še niti kilometra avtoceste. Taka rešitev je za Evropo povsem neobičajna. V tujini so dolgoročne koncesije podeljene le tistim zasebnikom, ki so s svojimi finančnimi viri ceste tudi zgradili. Pri nas pa se bodo nekateri samo prisesali na že zgrajene avtoceste, za katere je zagotovila gotovinska sredstva ali prevzela poroštva država. Kaže, da obdobja Markovičevega lastninjenja nekateri še niso pozabili. DARS bo, kljub temu, da bo iz državnega proračuna dobil nakazanih še ogromno sredstev bencinskega tolarja, v naslednjih letih najel še za okrog 2,6 mlrd EUR kreditov z državnim poroštvom, za kar si bo zaračunaval provizijo. Višina provizije ni določena in se bo oblikovala sprotno. Prav tako bo DARS povsem samostojno določal tudi cestnine in jih bo prilagajal tekočim potrebam in ciljem, s čimer si bo oblikoval tudi sredstva, ki bodo potrebna za odplačevanje kreditov in za vzdrževanje cest. Z novelo zakona prevzema DARS tudi vzdrževanje avtocest in trženje ostale cestne infrastrukture (oddaja prostorov v najem za gostinske objekte, bencinske črpalke, optični kabli,...), kar pomeni, da bo družba pridobila precejšnja sredstva. Za vse te aktivnosti bodo družbi priznani vsi stroški, pripada pa jim tudi normalni donos na kapital. V primeru, da bo teh virov za zadovoljitev apetitov lastnikov premalo, jih bo zagotovila država. Reorganizacija DARS prinaša novim lastnikom pokritje vseh stroškov, ki jih bodo imeli z avtocestami, istočasno pa se bo v družbi iz treh virov (iz provizije od najema kreditov, iz priznanega normalnega donosa kapitala in od trženja obcestne infrastrukture) oblikoval dobiček, ki si ga bodo razdelili lastniki. Do sedaj seje, ker je bil DARS javno podjetje, ta 'dobiček' v celoti zadržal v avtocestnem programu in se uporabljal za gradnjo avtocest, olastninjeni DARS pa bo nadaljnjih 50 let prelival javno zbrana sredstva na zasebne račune. Ker bodo z novim zakonom ta sredstva izločena in ne bodo več neposredno namenjena za gradnjo, jih bo potrebno nadomestiti, če bomo želeli vsaj ohraniti obstoječi tempo gradnje. Državljani pa bomo izpuhtela (privatizirana) sredstva nadomeščali ali z višjimi cestninami ali s plačevanjem novih kreditov, s čimer se bo podražila tudi gradnja avtocest. Jože Tanko, poslanec DZ OR LETU, KI SE IZTEKA Neverjetno, zdi se, da je bilo včeraj, ko smo se pred letom dni pripravljali na praznike in začetek leta 2003! Vsako leto težje dojamem, kako hitro čas beži! Saj, čas je enako hiter, kot je bil vedno. Le mi ga ne znamo ujeti, ustaviti in ga čutiti. Vsako leto nam hitreje polzi iz rok. Morda zato, ker smo vsako leto starejši, ali pa zato, ker ne znamo več živeti s časom. Kot da smo se kar vdali v usodo in se sprijaznili s tem, da je čas naš gospodar. Vsi vemo, da bi moralo biti obratno. A kaj, ko nam ne uspe in ne uspe naučiti se biti gospodar. Vsaj nad časom. Ko izgubljamo bitko s časom, izgubljamo bitko še kje drugje. Postajamo nestrpni. Drug do drugega in do tistih, ki so drugačni od nas. Morda nisem prava oseba, da bi pisal o tem, saj sem vendarle 'ta' desni in krščansko usmerjen politik. Ali pač ravno zato. Ker sem kristjan, me motita nestrpnost in nesprejemanje drugačnih ljudi. Svoje krščanstvo skušam živeti široko, tako, kot si predstavljam, da je želel Učenik. Zato me je včasih skorajda sram, ko poslušam javne razprave. Kam smo zašli, ali bolje rečeno, kako razumemo svoje poslanstvo in mesto v slovenski družbi? Sam kot kristjan dojemam svoje življenje kot pot k cilju. Na tej poti želim biti komu luč. In vesel sem, če ob poti srečujem pozitivne ljudi. Vsak človek je po svoji naravi tudi dober in išče svoj smisel. Ne vem pa, če se lahko kdo imenuje po pravici kristjan ali pa pošten in velik človek, če ne sprejema tudi drugih poti. Razprave o postavitvi džamije v Ljubljani so pokazale, da naša družba ni imuna za nestrpnost. Ljudje pač preprosto imajo pravico do svojega verskega objekta. Tudi, če je to džamija, in tudi, če bo ta v Sloveniji. Tudi sveto mesto Rim ima številne džamije. Potrebe gospodarskega razvoja slovenske družbe so skozi zgodovino prinesle v našo domovino številne ljudi, ki so si pri nas našli boljše življenje. S svojim delom so, skupaj s Slovenci, prispevali k razvoju. Tukaj imajo svoje družine, njihovi potomci naši državi pravijo domovina. In prav je tako. Vsi ti ljudje imajo v večjem delu tudi slovensko državljanstvo. In, ker verujejo v Boga, ga želijo moliti na njim lasten način. .K eš e m To jim moramo dopustiti. Ker je to ena osnovnih človekovih pravic. Se posebej, če smo kristjani in če svoje krščanstvo razumemo prav. Seveda si želim, da nas je kristjanov čim več. In prav tako pričakujem, da je vsakdo, ki izhaja iz drugega kulturnega okolja, lojalen do tradicije in kulture slovenskega naroda. Ampak, če se mi zgražamo nad tem, da kristjani ne morejo postaviti cerkve v kateri od muslimanskih držav, ne moremo vračati z enakimi vatli. Ne vem, od kod ta nestrpnost. Krščanstva in tradicije v Sloveniji ne uničuje islam, pač pa ga uničujemo sami. Ker je preveč kristjanov le na papirju. Ali pa niti tega ne več. Ob nedeljah grem v cerkev. Če sem le doma. Ker sem tako vzgojen, predvsem pa zato, ker mi to nekaj pomeni. V cerkev naj bi hodili tisti, ki smo bili v prejšnjem režimu na "pravi", to je protikomunistični strani. Jaz sem bil ministrant. In moj stric župnik in dekan. Ampak, ali že ni čas, da takšen način razmišljanja pospravimo v staro šaro? Otroci in vnuki niso niti krivi niti zaslužni za dobra ali slaba dela svojih staršev. Seveda sem za to, da se v šoli otroci učijo drugačnih resnic, da se lahko zgodovina poda čimbolj kritično in ne tako, kot smo se je učili mi, še v času nekdanjega sistema. A ob tem sem za spravo. Vem, da bo tisti, ki je izgubil svoje v Rogu, ali pa na drugi strani, od okupatorja, ki je starejši, verjetno odšel na oni svet s svojo resnico. To je več kot samo razumljivo. Kri ni voda. Ampak novih generacij to pač ne more ločevati. Te morajo dihati s polnimi pljuči. Svet gre naprej. Dostojanstvo ljudem, ki je bilo odvzeto - to je treba povrniti. A mladi potomci domobrancev in partizanov lahko živijo edino le skupaj. Njih mora zanimati prihodnost. In potem včasih v nedeljo po maši slišim:" Njegovi so bili pa komunisti, zdaj pa so v cerkvi." Kako ozko razmišljanje. Hvala bogu, če kdo takjh pride. Cerkev je dovolj velika za vse. Če pa kakšen od opravljivcev ostane kdaj doma, pa ne bo nič hudega. Čas je, da razmišljamo široko. Ker se kličemo kristjani. Veste, meni se upira vsaka nestrpnost. Do pripadnika druge narodnosti, ker je lahko boljši človek, kot sem sam, do invalida, ker je to postal zaradi nesrečnih življenjskih usod, do narkomana, ker ta potrebuje našo pomoč, bolj kot pa obsodbo, ali pa do drugače spolno usmerjenih, ker se niso ustvarili sami takšne, kot so. Zato, ker sem kristjan in ker sem krščansko usmerjen politik. Morda me bo kdo od teh ali onih za moje razmišljanje okregal. Ampak je prav, da tudi v Sloveniji začenjamo razumeti politično opredelitev desne sredine po evropsko. Sam jo tako razumem. Kot nekaj, kar ima jasen program, ki jasno pove, katera je njena pot, kakšen je njen pogled. Ki tekmuje, ki hoče ponuditi več in v boljših programih, a hkrati lahko sprejme svet v vsej njegovi širini in ki je najbolj strpna od vseh. Kot kristjan in kot človek pa si želim oditi še dlje. In kot kristjanom in ljudem se nam mora upirati vsaka nestrpnost že dva tisoč let. Ker se nam je takrat rodil Bog, ki je Kristus in ki je Ljubezen. Ob letošnjem božiču želim še posebej razmišljati o tem. Morda bomo morali politiki, ki pravimo, da smo kristjani, narediti več in po pravih korakih, za več sprejemanja in za bolj strpen svet. &BŠETO Blagoslovljene božične praznike vam vsem želim! Pa v letu, ki prihaja, v mladem letu 2004, bodimo Ljudje! In hvala vam, da smo se lahko družili preko vseh mesecev leta, ki se izteka, s pomočjo Rešeta. Mag. Franc But Česa naj se oklenemo? Komu naj se izročimo? Kje smo... Srečujemo se s težavami v današnji družbi, za katero je značilna pestrost interesov, razmerij, ideologij, miselnosti. Močno je čutiti pomanjkanje smisla življenja v njej, kjer je edini zakon ekonomsko blagostanje in hrepenenje po njem. Slovenskega človeka označuje naraščajoči kult svobode, ki pa ni vedno povezan z načelom odgovornosti. Kdo bi si mislil, da bo Kocbekov diagnostični krik iz septembra 1938 tako aktualen še danes: "Česa naj se oklenemo? Komu naj se izročimo? Okrog nas ni nič življenjsko izrednega, nič človeško velikega, nič, kar bi nas krepilo in tolažilo v urah teme. Živimo v času, ki je eno samo tiho in nesmiselno propadanje." Ali je res tako? Je, če nočemo več verjeti v vrednote, ki so edino trdne, nespremenljive in večne. Kaj iščemo... V teh dneh hitimo po mestnih ulicah, kjer opazujemo morje migetajočih luči, oblikovanih v snežinke, zvezde in komete. Simpatično, vendar prazno. Ob vseh teh svetlikajočih se in mamljivih ponudbah ostajamo prazni in le na prvi pogled potešeni. Ko opazujem nakupovalce novoletnih daril in drobnih pozornosti, začutim njihovo iskanje nežnosti, sprejetosti, Luči, ki ne le sveti, ampak tudi greje in razsvetljuje, ki prinaša upanje in teši naše življenje. Vendar ta Luč se ne reklamira, nagovarja s tišino. Ta Luč je topla, ob njej lahko prižigamo svoje življenje. Ne pozna logike potrošništva, njena cena je vedno enako zahtevna. To je Luč ljubezni, ki ne išče sebe, ampak se izpolnjuje v odnosih do drugih ljudi. Ta Luč je ljubezen, zaradi katere se nam zdi drugi pomemben, celo pomembnejši od nas samih. Ta Luč je dragocenost, ki se nam izmika, pa se nam ob posebnih trenutkih spet pokaže, da nas vznemiri. Ne zadovolji se s polovičarstvom: ali je polna ali pa sploh ni Luč. Ne kupujte te Luči, ni naprodaj, ker prava Luč vedno priha- ja zastonj. Le odpreti ji moraš in ji dati malo prostora v svojem življenju. Bo šlo? Bomo zmogli? Napolniti praznino! Ustvariti domačnost in družino! Ob Luči ljubezni, nežnosti in miru. Kje so odgovori... Družina, zakon, otroci, prijatelji, pogovor, čas in nad vsemi temi je ljubezen. To so okolja, v katerih se poraja Luč, v katerih zaživi ljubezen. To so okolja, katerim se lahko izročimo in morejo biti smisel našega življenja. Bistvo našega življenja ni imeti, pač pa biti. Vse neuspehe človek prenese, vse zavrnitve in razočaranja lahko po moško prekorači in znova in znova začenja, če ve, kje je tista Luč, ki mu sveti na poti, kje je Luč, ki ga vedno pripelje domov. To so moje vrednote. To so moji oprimki v dneh negotovosti, v urah teme, času stisk in neuspehov. Zaradi tega verjamem, da ne živimo v času, ki bi bil eno samo tiho in nesmiselno propadanje. Pri svojem delu vidim mnogo nepravilnosti, krivic, zlaganosti, preračunljivosti, celo kriminala. Pogosto nimam moči, da bi, kljub želji in trudu, ki ga vložim, spremenil stvari. Največkrat lahko le opozarjam, če sem slišen, pa navadno ni odvisno od moje glasnosti, ampak od tistih, ki se delajo, da me poslušajo. Verjemite, prvi bi bil lahko, ki bi se pridružil Kocbekovi ugotovitvi. Upam si trditi, da so danes razmere še hujše kakor leta 1938. Vendar verjamem v vrednote, ki so bile, so in bodo ostale, in te so gonilo napredka, te ohranjajo zdrav narod, ki mu je omogočeno preživetje. Za te vrednote se je vredno truditi, je vredno vztrajati, je vredno tudi kdaj kaj potrpeti. 0 r H H Z * ■ S Mag. Janez Drobnič, vaš poslanec VOŠČIVA VAM... V dneh, ki prihajajo, vam želim, da bi našli te vrednote v vaših družinah, v vaših zakonih, v vaših otrocih in med prijatelji: Vzemite si čas za ljubeč odnos. Obnovite ljubezen, ki se je ohladila, ki je zamrla, ki jo je prekril prah, ki ostaja za nami, ko se borimo za vsakdanji kruh oz. za nikoli dovolj kruha. V prihodnjem letu pa novega zagona, vere in optimizma, da ni vse tako brez smisla, kakor se vidi na prvi pogled. Lepe, blagoslovljene in ljubezni polne božične praznike vam želim, naj Ljubezen, ki prihaja na svet, ogreje tudi vaša srca! Mag. Janez Drobnič, vaš poslanec Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se v prihajajočem letu vsem nam in vsakemu od nas uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Poslanec Jože Tanko Muzejski pregled leta Za polovico več muzejskih obiskovalcev "Vnuki nadaljujejo tradicijo" I z H 5 Ob koncu leta ljudje vedno radi pogledamo nazaj, kaj smo to leto naredili, po čem si ga bomo najbolj zapomnili, ali je bilo za nas uspešno in še mnogo vprašanj se nam poraja v "Veselem decembru". Ravno zadnjič sem razmišljala, kako čas beži. Kot včeraj se mi zdi, ko smo v Muzeju pripravljali oddajo "Ribniški običaji okrog božiča in novega leta", v resnici pa je od tega minilo že celo leto. Letošnje leto je bilo za Muzej zelo uspešno, veliko smo vložili v popularizacijo muzeja. Ena od takih potez je bila pripraviti obiskovalcem presenečenje s posebnimi vstopnicami za ogled muzeja, ki smo jih letos uvedli (kuhalnica in vizitka). Naš namen je bil, da z obiskovalci odide domov tudi delček muzeja in Ribniške doline in da jih ta delček vedno spomni na obisk v naših krajih. Obiskovalci so bili našega "darila" veseli, kar je znak, da smo na pravi poti. Ogled muzeja in kraja, ki so si ga ogledali, je pustil v obiskovalcih močan vtis. To lahko sklepamo po njihovih odzivih. Najbolj pogost komentar: 'Tega pa nismo vedeli, da imate tu toliko lepih stvari!" ali pa: "Tu je pa res lepo! Bomo še prišli!" Take besede ne pustijo nikogar hladnega. Navdušeno smo seštevali obiskovalce v našem muzeju in prišli do končnega rezultata, ki nam je povedal, da se je njihovo število povečalo več kot za polovico v primerjavi z lanskim letom. Prav gotovo sta k povečanemu obisku prispevali tudi dve novi razstavi, ki sta bile letos odprti. V juniju muzejska razstava "V fotografski objektiv ujeta Ribnica", ki zajema obdobje novejše zgodovine, čas od leta 1960 - 1990, in konec avgusta odprta razstava "Med kladivom in nakovalom", ki in situ predstavlja kovaštvo, eno od številnih obrti, ki so bile razvite na tem področju, danes pa tonejo v pozabo. S sodelovanjem na številnih sestankih, pri Skupnosti muzejev Slovenije in pri pedagoški sekciji Skupnosti muzejev Slovenije smo poskrbeli, da se glas o ribniškem muzeju in njegovem delu širi, hkrati pa smo pridobili vrsto idej in izkušenj od drugih. Te smo na "domačih tleh" znali dobro izkoristiti ali pa jih v prihodnje še bomo. Delo s šoloobveznimi otroki in seznanjanje z regionalno zgodovino, delom muzeja in identiteto kraja je naše glavno vodilo. Poskušali smo tudi s pedagoškimi ustvarjalnimi delavnicami: o pustu smo izdelovali burovže, poleti smo ožigali, spoznali delo lončarja in se sami preizkusili v oblikovanju gline, risali modne kreacije. Delovni in učni listi, ki so v pomoč otrokom ob razstavah, pa so že naša stalna praksa. Muzej je aktivno sodeloval pri oblikovanju smernic za priznanje geografskega porekla ribniške suhe robe. S pomočjo našega arhiva in terenskega dela so bile podane strokovne osnove in seznam pred- Ožiganje suhe robe metov , ki si "zaslužijo" geografsko zaščito. Poleg tega je svojo pot nadaljeval v letu 2002 začeti projekt "Snemanje suhorobarskih panog". Letos so bile posnete tri panoge: žličarstvo, zobotre-bčarstvo in orodjarstvo. S pomočjo snemanja delovnih postopkov želimo ohraniti različne načine izdelav za kasnejše rodove. Tako, da bo lahko nekdo po ogledu teh postopkov sam izdelal predmet na način, kot so ga izdelovali nekoč, tudi čez petdeset ali sto let. Zastavili smo projekt Muzejske trgovine, ki se bo v prihodnjem letu nadaljeval, in upamo, svoj epilog doživel v letu 2005 z odprtjem trgovine. Muzejska trgovina bo kraj, kjer bo lahko vsakdo kaj našel, hkrati pa se seznanil z zgodovino predmeta, obrti, kraja. Ne smem mimo izida zgoščenke ljudskih pesmi Ribniške doline "Od Ribnice do Rakitnice", ki je pred kratkim ugledal luč sveta. Pesmi so izbrskali sodelavci Glasbeno narodopisnega inštituta iz svojega arhiva, ki je zelo bogat z ribniškimi pesmimi, predvsem po zaslugi ribniške rijakinje Zmage Kumer, ki je že njihova dolgoletna sodelavka. Naj še omenim poseben projekt sedemnajstih življenjskih zgodb, ki jih je na terenu zbrala Majda Slabe, in bodo v knjižni izdaji izšle na začetku prihodnjega leta. Posebne pripovedi, dragoceni zakladi, da lažje razumemo in vidimo mogoče povsem vsakdanje stvari. In še in še bi lahko naštevala - od popisa muzejskih predmetov, ki so v naših skladiščih, do ureditve fototečne baze podatkov, raznih prireditev, predstavitev in predavanj. A za zdaj naj bo dovolj. Vsi v muzeju se zavedamo, kako je pomembna identiteta, predvsem v času, ki je pred nami, ko bomo stopili v družino narodov z različnimi identitetami. Znati ohraniti jo, je največje bogastvo. Zahvaljujem se vsem, ki nas pri tem podpirate, ki nas obiskujete, tistim, ki nam zaupate ter nam odprete svoja vrata in poskušate pomagati, da bi bolj razumeli čas in navade, ki jih več ni. Pripravila: Marina Gradišnik Fotografije: arhiv Muzeja Miklova hiša Včasih so lončarji prišli do gline tako, da so jo kopali na Brezju. Snemanje suhorobarskih panog na Lužarjih. Žličarstvo. .Rešeto JASLICE VNAŠAJO MIR V SPOROČILO < DRUŽINO BETLEHEMSKIH JASLIC Ko je Ana Češarek opazovala svoj novi lončarski izdelek, domače hišne jaslice, ki stojijo na njenem dvorišču, jih je prvič opazovala z zadovoljstvom. "To je res prvi izdelek, s katerim sem povsem zadovoljna in me ne mika, da bi karkoli na njem spremenila." Uspelo ji je narediti, kar si je zamislila. Vse njene jaslične figure izražajo popolno vdanost Bogu. Narejene so iz gline, zemlje, iz katere nas je tudi Bog ustvaril, je dejala Češarkova. "Jasličarstvo je ponižna umetnost, preko katere se ne moreš dokazovati. V vsak kipec moraš vložiti veliko truda, ne glede na njegovo velikost. Napraviti jim je treba takšne izraze, da te vsak obraz lahko nagovori." Oblikovalka Ana lahko to lažje stori na večjih figurah in če se glina zaradi svoje mehke sestave ne bi izsušila, potem bi bil Jožef velik kar 66 centimetrov, tako pa je obstal pri 58. Zdaj mora v jasli postaviti še angele, Jezuščka pa do božiča dati proč, kot je naročil p. Niko. Jaslice so za Ano Češarek nasploh dobrodošle, saj razume njihovo simboliko, da prinašajo mir in hkrati veselje v vsako družino. Postala je prava mojstrica v njihovem izdelovanju in njene jaslice iz barvaste gline so že drugo leto razstavljene v Rimu, "ker takega primerka še niso imeli". Njena velika želja pa je bila tudi, izdelati jaslice v enem kosu. Te so svoj prostor našle na potujoči svetovni razstavi jaslic, ki je na ogled do 15. februarja 2004 v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Med 250 razstavljavci je samo pet slovenskih, med njimi tudi gospa Ana, ki jo je v imenu Društva ljubiteljev jaslic Slovenije povabil njen predsednik p. Leopold Grčar. Društvo je zelo ponosno, —- da je letos gostitelj razstave mednarodnega betlehemskega muzeja, ki poteka pod pokroviteljstvom slovenske nacionalne komisije Unesco in v organizaciji omenjenega društva. Odprtju 14. novembra so prisotvovali tudi Borut Pahor, Danica Simšič in nadškof dr. Franc Rode. Morda to potrjuje Anine besede, da obdobje, v katerem živimo, lahko imenujemo preporod jasličarstva, saj se pri nas in po svetu bolj sproščeno odkriva Božjo bližino, ki naj bi prinašala mir in toplino v dom in družino. Tekst in foto A. Pahulje "SOŽITJE" spet skupaj na MIKLAVŽEV DAN Republiška obletnica 40 let in občinska 20 let društva SOŽITJE sta sovpadli in tako so lahko člani društva v Ribnici praznovali obe obletnici hkrati. Podana je bila zgodovina društva, ki zajema občine Ribnico, Kočevje in Loški Potok. Sedanjemu vodstvu društva Sožitje, ki združuje osebe z duševnimi motnjami in težje prizadete, je bilo podeljeno republiško priznanje Alojzu Lovšinu in mag. Majdi Vrh ter občinsko računovodkinji v društvu Anici Bolha, direktorici Vrtca Andreji Hojč ter direktorici VDC Nanči Mohar. Nagrado je prejela varovanka Mojca Pucelj za posebno sliko. Vsa priznanja so bila obrazložena in vsa so se nanašala na trud, delo, cilje, vizije, ki predvidevajo potrebe v prihodnosti za 'drugačne ljudi’, za prizadete ali kako drugače hudo bolne. Majda Vrh in Anica Bolha sta se zahvalili za priznanja in s toplimi in čutečimi besedami, tudi v obliki molitve, .Rešeto nagovorili starše prizadetih otrok, ki v svojih otrocih vidijo drugačno sonce in zaradi katerih marsikaj darujejo, se žrtvujejo in potrpijo. Te lepe misli in besede so segle v srce vseh prisotnih, orosilo se je marsikatero oko. Zal pa starši ob vseh teh nesebičnih pripravah ožjega vodstva za praznovanje obletnice in obdarovanje prizadetih članov društva (teh je iz vseh treh občin 66) nismo uspeli zbrati korajže in reči vsaj: "Hvala." Naj mi bo dovoljeno v glasilu Rešeto javno izreči zahvalo v imenu staršev vsem članom ožjega vodstva društva Sožitje. Krasijo jih glavne človeške kreposti: srčnost, zmernost, pravičnost, razumnost, predanost.. To so ljudje, ki ne znajo reči "NE" za prizadete člane društva in za varovance. Imajo pogum in jasno vizijo, da je človek, njihov bližnji, pomembnejši. Ljubeče pomagajo tistim, ki so v stiski. J Njihovo prostovoljno delo je pogum, da izberejo sredstva za velik namen. Hvala Stanka Httij Hočevar "Jaslice v kotu, praznično lepe, ve ste moj mili, čudežni svet! Kadar vas gledam, vse se odmakne... Sam sem - kot v sanje zlate ujet." Gotovo smo v tem božičnem verzu zaslutili veličino in smisel Jezusovega prihoda na svet. Po izvirnem grehu prvega človeka nas Bog ni pustil same, da bi tavali po naši zemlji brez cilja in tolažbe. Usmiljeni Bog je že Adamu in Evi takoj po njunem grehu razodel, da bo na svet poslal Odrešenika -svojega Sina Jezusa, ki bo strl glavo hudobnemu duhu. Bog, ki nas je ustvaril za večno srečo, ne želi, da bi nas hudobni duh uničeval s svojo zlobo, lažjo in nevoščljivostjo. Večno živi Bog nas namreč želi rešiti po svojem Sinu iz oklepa greha in smrti. Skoraj nerazumljivo je za našo človeško pamet, da je Bog dopustil to ponižanje svojega Sina, ki se je kot majhno Dete rodil iz Device Marije v revnih jaslih na betlehemskih poljanah. V revščini betlehemskega hlevčka in na križevem potu na Kalvarijo se nam je Odrešenik Jezus tudi kot človek najbolj približal. S svojim prihodom na zemljo je sprejel vse vesele in žalostne trenutke našega človeškega življenja. V Betlehemu se je Jezus rodil kot otrok v družini, da bi nam s svojim otroškim in mladostnim življenjem pokazal čudovit zgled, kako naj tudi mi rastemo v starosti, modrosti in milosti, da bi postali zares dobri ljudje in pristni kristjani. S svojim trpljenjem, ki je doseglo višek na Kalvariji, nam je Jezus najbližji v trenutkih, ko tudi sami zelo trpimo na svojem križevem potu. Kadar nam bo v življenju zelo hudo in morda ne bomo več videli nobene svetle točke, ampak samo temo, se spomnimo na Jezusa v betlehemski revščini in na trpečega Zveličarja, ki je sprejel vse bridkosti našega življenja na Kalvariji, kjer sta mu ostala popolnoma zvesta samo njegova mati Marija in ljubljeni učenec apostol Janez. S svojim prihodom na svet je Jezus postal brat vsakega izmed nas, postal je sopotnik in najzvestejši prijatelj v našem zemeljskem življenju. Če bomo bratu in prijatelju Jezusu odprli svoje srce, svojo dušo, bo prišel k nam in nas bo s svojo dobroto, usmiljenjem in ljubeznijo prenovil in napravil za resnične pričevalce luči, ki bo pregnala temo na poti našega življenja. Veselimo se torej prihajajočih božičnih praznikov in skupaj z Jezusovo materjo Marijo prepevajmo hvalo neizmerni božji Ljubezni, ki se je učlovečila v Nazaretu in prišla med nas ljudi v Betlehemu v sveti božični noči! V svojih hišah, ki ste jih z ljubeznijo in delavnostjo zgradili, postavite tudi letos lepe jaslice. Pri postavljanju naj sodeluje vsa družina, ker boste tudi preko domačih jaslic globlje doživeli skrivnost božiča. Obhajajte svete božične večere, ko boste skupaj pokropili in pokadili svoje domove in gospodarska poslopja ter ob jaslicah molili rožne vence in prepevali naše tako lepe božične pesmi. Krona vsega božičnega praznovanja bo polnočna maša, ki jo bomo v ribniški župnijski cerkvi obhajali ob 19.00 za otroke in starejše, ob 23.30 pa za vse, ki radi sredi noči pridete slaviti Jezusovo rojstvo. Tudi za letošnji božič bomo pri naših jaslicah v župnijski cerkvi imeli novo presenečenje z novim prizorom iz Jezusovega življenja. Kipar Drago Košir iz Jelovca je iz lesa tokrat upodobil sv. Jožefa pri tesarskem delu, kjer mu pomaga tudi Jezus. Zraven pa je Marija pri ročnem delu. Jaslice v naši župnijski cerkvi so gotovo med največjimi v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi. Razodevajo pa skupno delo ribniških mož in fantov, ki jih vsako leto z velikim veseljem in ljubeznijo postavljajo. Naj nam vsem letošnji božični prazniki pomagajo, da bi s ponižnim srcem sprejeli Jezusa kot brata in najboljšega prijatelja, ki nas nikoli v življenju ne bo razočaral, ampak nam bo vedno pomagal, da bomo postali velika družina prijateljev in dobrih ljudi, ki jih tako potrebuje naša župnija in tudi naša Slovenija! Maks Ipavec nuna i^iaiMJLainiOyvorw-Oixini^zroa an os ocs 0 Miklavž iz Hrovače napekel dovolj piškotov Tudi letošnje dogajanje v najbolj prazničnem mesecu se je pričelo v Hrovači. Pod staro vaško lipo se je zbrala množica otrok in njihovih spremljevalcev, ki so nestrpno pričakovali prvega decembrskega obdarovalca otrok. Ribniške je tako kot že vsa leta v Hrovači obdaroval Miklavž, ki ga je na dolgo potovanje z neba poslalo Vaško etnološko turistično društvo Hrovača.V velik oprtni koš so mu naložili drobnih, a sladkih darilc prav za vse otroke. Teh pa je bilo toliko, da je Miklavž kljub pomoči štirih angelčkov komaj opravil svoje poslanstvo. Tudi sv. Anton, zaščitnik domačih živali in priprošnik za dobro letino, je imel veliko dela. Pa se mu strašna grba kljub temu ni krivila od morebitne obilice darov; zatorej, Ribničani, drugo leto, kaže, da bo bolj malo teličkov, prašičkov, poljščin in vrtnin. Sv. Anton je jadikoval, da bodo tudi rožice bolj slabo rasle. Sušo v košu za nabirke in načeto samozavest so mu povrnili šele pomembni možje iz naše in sosednjih občin, ki so mu obilno darovali. Zato je na koncu razmišljal, da bodo morda kritično situacijo rešili "darovi" pomembnih ribniških gospodarstvenikov in njihovih poslovnih partnerjev ter župana, ki so se na ta večer zbrali v Lobajnčevi obori v Otavicah. Tudi te je na svoji poti nazaj v nebesa obiskal naš Miklavž in jih obdaroval z najrazličnejšimi praktičnimi pripomočki za dobro in uspešno poslovanje in županovanje. Parkeljni pa so bili, kot pač morajo biti parkeljni. Malce za strah, malce za pokoro. Vendar pa iz leta v leto postajajo bolj krotki, čeprav se je celo slišalo, da so se nekatere mladenke pritoževale nad njimi. No ja, najbrž so si že zaslužile, da so jih prijeli v roke in malce premikastili. Pa saj to so parkeljni počeli že od nekdaj. Punce so sicer cvilile in se otepale, pa bolj zaradi lepšega. In da to nima nobene zveze s kakšnim "spolnim nadlegovanjem", kot bi se lahko temu hitro reklo v današnjem času, je menda jasno. Tako je Miklavžev čas za nami. Pričakovanja, želje, hrepenenja pa romajo v nabiralnike želja Božičkov in dedkov Mrazov. Da bi se jih čimveč uresničilo, vam želijo člani Vaškega etnološkega društva. In vsaj tiste, ki vključujejo dobro voljo, prijateljstvo in druženje, se vam bodo izpolnile, če se nam boste pridružili v prihajajočem letu. Tekst in foto Barbara Prelesnik Kojak Miklavževanje v Brezah 5. decembra so otroci že nestrpno čakali sv. Miklavža. Ko seje stemnilo, se je ta ustavil tudi v Brežah. Prišel je skupaj z angelčki in s parklji. Njegovega prihoda so se vsi razveselili, predvsem pa otroci. Ker so bili otroci pridni, se niso bali parkljev, sv. Miklavžu pa so obljubili, da bodo tudi v prihodnje ubogali svoje starše. Le tako jih bo ta dobri mož prihodnje leto ponovno obiskal in obdaril. Jože Zidar Foto Ksenija Lesar 30 SKAVTI SMO VEDNO ZA AKCIJO! Ribniški skavti smo se odločili, da 22. novembra naredimo eko-skavtsko akcijo. Zbrali smo se že zjutraj pred župniščem v Dolenji vasi ter nato odšli na Hrib, pred kapelico sv. Terezije. Njena okolica je bila pravo smetišče, zato smo se odločili, da jo počistimo. V naše koše je romalo vse - od najmanjšega papirčka do traktorske gume. IZsem en vesel skavtski pozdrav! Ob koncu čistilne akcije smo bili zadovoljni nad opravljenim dobrim delom, saj nas notranje bogati in nam daje še več poleta za nadaljnje skavtsko delo. Anja Gorše, ‘hiperaktivni galeb' Foto Janko Frangeš OBISK LOVCEV V drugih razredih osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici smo 20. novembra v svojo sredino povabili dva lovca. Obiskala sta nas Janez Andoljšek in Miran Bartol. Slednji nam je pokazal diapozitive gozdnih živali in nam pri tem o vsaki živali povedal nekaj zanimivosti. Andoljšek je s seboj prinesel tudi nekaj lovskih trofej (zobe divjega prašiča, kožo jazbeca in lisjaka, rogove gamsa in srnjaka ter nagačeno močvirsko ptico), lovsko puško, rog za klicanje jelenov, piščalke za klicanje rac, srn, zajcev in drugih živali. Oba sta nas seznanila z ustreznim reagiranjem ob srečanju z velikimi zvermi (medvedom, volkom, divjim prašičem...), ki živijo v naših gozdovih. Učenci in učiteljice smo bili nad predstavitvijo navdušeni. Mnogo povedanega bomo lahko koristno uporabili. Lovcema se za obisk, plakate in zloženke lepo zahvaljujemo. Aktiv učiteljic 2. razreda: Danica Gorše, Darja Henigman, Marjana Osvald in Danica Pucelj .Rešeto GRČARICE BORILE VODOVOD Problem s pitno vodo je bil v Grčaricah pereč že vrsto let, saj je bila količina vode vedno odvisna od količine padavin, vedno pa je je bolj občutno primanjkovalo v sušnih poletnih mesecih. Podjetje Hydrovod Kočevje je z dovozom pitne vode skrbelo, da je ni manjkalo. Ob obilnejših padavinah pa je bila pitna voda motna in obarvana ter neustreznega vonja in okusa. Hidrološke in sanitarno-higien-ske ugotovitve ter analize vzorcev so vedno pokazale, da pitna voda ni zdravstveno ustrezna. Potrebni so bili stalna dezinfekcija in mehanska ter druga čiščenja zajetja. Vrtanje raziskovalno-kaptažnih vrtin na ožjem območju Grčaric je pokazalo, da se podzemna voda pretaka po kraških kanalih, tako da je navrtanje vodovodnih razpok lahko zgolj naključno. Opravljeni dve vrtini v globino 150 in 200 metrov nista dali želenih rezultatov. Tako je bila edina rešitev priključitev na glavni vodovodni sistem v Ribniški dolini. Ponovno je bilo treba dolgo čakati na finančna sredstva. Na objavljen razpis v Uradnem listu RS se je občina Ribnica prijavila s projektom in iz programa evropskega sklada Sapard prejela od bruto skupne vrednosti 115 milijonov SIT 69,750 milijonov SIT, kar predstavlja 85% za izgradnjo vodovoda v Grčaricah. Razliko je pokrila občina Ribnica iz svojega proračuna. Na razpis za izgradnjo vodovoda, ki meri 5838 m, se je prijavilo več interesentov iz različnih krajev, dela pa so bila zaupana Gradbenemu podjetju Tanko d.d. Ribnica in Hydrovodu Kočevje. V težkih terenskih razmerah so bila dela razmeroma hitro in strokovno opravljena. Tako ministru Franciju Butu kot Občini Ribnica in izvajalcem se zahvaljujem tudi v imenu krajanov Grčaric in Grčarskih Raven. Tudi za njihov vodovod v Ravnah je že narejen projekt in izdano gradbeno dovoljenje. Realiziran bo seveda takrat, ko bodo zagotovljena finančna sredstva. Tekst in foto Stane Lavrič "SOŽITJE" spet skupaj na MIKLAVŽEV DAN Republiška obletnica 40 let in občinska 20 let društva SOŽITJE sta sovpadli in tako so lahko člani društva v Ribnici praznovali obe obletnici hkrati. Podana je bila zgodovina društva, ki zajema občine Ribnico, Kočevje in Loški Potok. Sedanjemu vodstvu društva Sožitje, ki združuje osebe z duševnimi motnjami in težje prizadete, je bilo podeljeno republiško priznanje Alojzu Lovšinu in mag. Majdi Vrh ter občinsko računovodkinji v društvu Anici Bolha, direktorici Vrtca Andreji Hojč ter direktorici VDC Nanči Mohar. Nagrado je prejela varovanka Mojca Pucelj za posebno sliko. Vsa priznanja so bila obrazložena in vsa so se nanašala na trud, delo, cilje, vizije, ki predvidevajo potrebe v prihodnosti za 'drugačne ljudi1, za prizadete ali kako drugače hudo bolne. Majda Vrh in Anica Bolha sta se zahvalili za priznanja in s toplimi in čutečimi Rbšbto besedami, tudi v obliki molitve, nagovorili starše prizadetih otrok, ki v svojih otrocih vidijo drugačno sonce in zaradi katerih marsikaj darujejo, se žrtvujejo in potrpijo. Te lepe misli in besede so segle v srce vseh prisotnih, orosilo se je marsikatero oko. Žal pa starši ob vseh teh nesebičnih pripravah ožjega vodstva za praznovanje obletnice in obdarovanje prizadetih članov društva (teh je iz vseh treh občin 66) nismo uspeli zbrati korajže in reči vsaj: "Hvala." Naj mi bo dovoljeno v glasilu Rešeto javno izreči zahvalo v imenu staršev vsem članom ožjega vodstva društva Sožitje. Krasijo jih glavne človeške kreposti: srčnost, zmernost, pravičnost, razumnost, predanost... To so ljudje, ki ne znajo reči "NE" za prizadete člane društva in zavarovance. Imajo pogum in jasno vizijo, da je človek, njihov bližnji, pomembnejši. Ljubeče pomagajo tistim, ki so v stiski. Njihovo prostovoljno delo je pogum, da izberejo sredstva za velik namen. Hvala. Stanka Hitij Hočevar 0 NOVOLETNO VOŠČILO Ko se prižgejo praznične luči, sredi bele, mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine... Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi, us,e kurje lepo, naj raste in cveti, vse, kurje dobro, naj za vekomaj ostane, naj v miru sreča nežno vas objame! Spošfovai)e članice društva in ostali Krajani! Naj Van] in Vašint družinant vse fe drobne stvari prinesejo radost in npr v srca ter jiit napolnijo z rnilos|jo, upanjein in ntočjo za zdravo in uspešno lefo. Ki prihaja. Vani želita predsednic Društva podeželskih žena BJbnica. Marinka Vesel in Kniefijskp svetovalna služba Rjbnica. Mojca kenjic ČLANI VAŠEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA HROVAČA ŽELIMO VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE. PA SREČE. ZDRAVJA IN SOŽITJA V NOVEM LETU 2004 ! Ro se ijarava unjiri, Ro se življenje upočasni, Rer soijčija luč izsubi svojo njoč ir/ se v deželo ijaseli ofrpia oljronjelosj, se ljudje zafečenjo v (ople donjove, n)ed donjače ljudi. Vleče ijas tja, Kjer čutinjo. da srtjo donja. Turisjično društvo GRMADA želi vsenj svojini članoni, občanonj in prijateljeni Grnjade lepe božične prazniRe fer srečno in uspešno novo lefo 2004. Ob lepi. Ki se izfeka. se želin)o zahvaliti vsenp Ki sfe n a in polagali s svojini delont, nas vzpodbujali Jer nas finančno in ntaferialno podprli. Hvala! Člani društva “Joga v vsaRdanjen) življenju" vanf želijo obilo zdravja in novih spoznanj o sebi. Ki podpirajo vašo energijo. Veliko zadovoljstva na poti K zas-tavljenin) ciljen], harmonije in ljubezni... Darinka Suljevič 31 STVW OCl MSVvV M'ÜHHNI I ÜL Ol IlNIJL^JIO-dlS; < JOC^X V VSAIfl>AN,I]EM Zn^HHiXTU PIUDOBWANJE IN IZGUBUAN,re ENERGLIIH m Na dobro spanje vplivajo pravilno izbrana žimnica, blazina, odeja, posteljni-na.Vsak mora sam zase ugotoviti, kakšna trdota žimnice in višina blazine mu ustrezata zaradi hrbtenice in vratnega dela. Danes je izbira zelo pestra in lahko vsak dobi nekaj dobrega tudi zase, le potruditi se je treba, si vzeti čas, si prisluhniti. Najboljši so naravni materiali, ker dihajo; sintetični so manj zračni, lahko povzročajo znojenje in povečajo statično elektriko v telesu, ki ustvarja nelagodno počutje. Dojenčki so zelo občutljivi na sevanja in materiale, saj jih še močno zaznavajo.Včasih so rekli, da morajo do šestega tedna spati na ličkanju - je izolator sevanj. Spalnica je prostor, v katerem ohranjamo svojo zasebnost, se popolnoma sprostimo in najdemo mir. Zato ni vseeno, kako je opremljena. Pri vsem je najpomembneje, da deluje prijetno, harmonično, pomirjujoče, varno in nas odnese v globoko sproščeno spanje. Zato je dobro, da služi samo za počitek, ker tako ostaja prostor energijsko čist. Priporočljivo je le najnujnejše pohištvo z zaobljenimi robovi.Raznih okraskov naj ne bi bilo po sobi preveč.Tudi rož ne, ker ponoči uporabljajo kisik. Postelja naj ne stoji med vrati in oknom, ker je tam pretok energije največji, kar ovira mirno spanje. Police nad glavo lahko povzročajo glavobol. Zavese naj bodo zagrnjene, da ublažijo ta pretok. Veliko je slišati, da ogledala niso priporočljiva, kar je res, saj aktivirajo energijo in jo odbijajo v prostor ter tako rušijo dobro spanje, zato jih je bolje odstraniti ali preko noči prekriti. Dokaz za to: če z lučjo posvetimo v ogledalo, je za nas odbita svetloba bolj neprijetna, zaslepljujoča kot svetloba manjše žarnice. Barve energijo aktivirajo ali ublažijo. Zato močni odtenki barv za spalnico niso primerni, tudi veliki vzorci ne, čeprav je danes velika ponudba posteljnine s kričečimi barvami, vzorci. Primerni so svetli, nežni toni, ker učinkujejo sproščajoče. Sicer pa vsak zase čuti, katera barva mu ustreza. Kitajci imajo dobro izdelan sistem feng šui, po katerem se za vsakega posameznika izračunajo primerne barve in energijska ureditev prostora. V Indiji ureja to vastu. S pravilno izbranimi barvami je možno izboljšati lastno energijsko stanje (ga harmonizirati, aktivirati, umiriti) in počutje, kar Občni zbor ribniških plavalcev NA POL POTI DO REGIJSKEGA PLAVALNEGA SREDIŠČA Tri leta obstaja ribniški plavalni klub in že leta 2001 si je ob izvolitvi vodstva zastavil omembe vreden 5-letni projekt: v občini Ribnica razviti regijski plavalni center. "Sedaj smo nekje na pol poti," so rekli člani kluba 21. novembra na občnem zboru v Miklovi hiši. Projekt je vključen tudi v državni projekt panožnih športnih šol, ki so opredeljene v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji. Na ta način želi država zagotavljati kakovostno športno vzgojo mladih športnikov z mednarodno primerljivimi cilji, standardi in normativi. Iz naslova tega projekta se sofinancira tudi delo trenerja Dareta Petkoviča, ki je s svojo strokovnostjo uspel mlade ribniške tekmovalce popeljati v kratkem času in ob težkih pogojih, ko nekaj časa bazen celo ni bil na razpolago, v sam Nestor Mankoč pri prejemu naziva častni član plavalni vrh. Klubu je uspelo pritegniti v svoje vrste 120 otrok, ki so razporejeni v plavalne sekcije, šole in na tečaje plavanja, ter tako opravičuje svojo vlogo kot pomemben dejavnik za zdrav način življenja otrok. Kar je bila pred letom dni še želja, je letos postalo udejanjeno; klub je dobil tudi štartne bloke, ki pripomorejo h kvaliteti vadbe tekmovalnih selek-cij.Drago Marjanovič je izpostavil tudi dobro sodelovanje z ostalimi plavalnimi klubi, predvsem s Plavalnim klubom Ljubljana, ki je med zimskimi počitnicami v Ribnici izvedel tudi enotedenske priprave. Na plavalnih tečajih za šole in vrtce se je naučilo plavati preko 500 otrok iz celotne regije, tako da je tudi to eden izmed pokazateljev, da klubu uspeva iti v smeri regijskega športnega središča. Nestor Mankoč, prvi častni član kluba Komaj tri leta obstaja PK Ribnica, a so predsedstvo in člani kluba na občnem zboru presodili, da že lahko izvolijo svojega prvega častnega člana. To najvišje priznanje so podelili predsedniku Plavalnega kluba Ilirija in elanu izvršnega odbora Plavalne zveze Slovenije, kije "izjemno dober sodelavec mladega PK od njegovega začetka in mu je vedno priskočil na pomoč," je obrazložil predsednik domačega kluba Franc But. Zasluge sije Mankoč prislužil tudi zaradi dobre organizacije dela skupaj s trenerjem Daretom Petkovičem, je dodal But in mu je v znamenje pozornosti izročil ribniškega Krošnjarja. Načrti za leto 2004 so podobni kot tisti izpred treh let, saj mora klub slediti omenjenemu velikemu projektu, skrbeti za promocijo plavanja, iskati nove sponzorje in pritegniti v Ribnico še več klubov ter vadbenih skupin. Še vedno je prvotni cilj intenzivno opismenjevanje otrok, je dejal But, v tekmovalnem delu pa se želijo čim bolj približati slovenskemu plavalnemu vrhu. Najodmevnejša je bila doslej bronasta kolajna Keyle Andoljšek z državnega prvenstva deklic. "V naslednjem obdobju pričakujemo vsaj še eno medaljo, v približno 6 letih pa bi ta vrh lahko tudi dejansko že dosegli." Trener Darko Petkovič je poudaril, da bodo uspehe določali predvsem pogoji dela. Otroci se namreč zdaj vozijo v Ljubljano na Fakulteto za šport in na kopališče Ilirija in so prikrajšani za kakovostne treninge, saj se morajo zaradi ene ure vadbe odreči štirim uram svojega prostega časa. “Šele ko bo bazen v Ribnici spet pripravljen, se bomo lahko primerjali z ostalimi klubi. Trenutno pa so otroci pripravljeni tudi za prvenstva višjega ranga, ker veliko vlagajo v doseganje čim boljših rezultatov." Veliko odgovornost za kakovostno vadbo po Petkovičevem mnenju nosi Občina, ki bo določila, ali bo bazen lahko obratoval do konca letne sezone,...vsaj dokler ne bo Ribnica dobila še letnega bazena...But je dejal, daje slednji sanjski cilj kluba, uresničljiv le, če bo pomemben del sredstev prispevala Občina. Tekst in foto A. Pahulje Rešeto Datum: Kam: Izhodišče: Zahtevnost: Trajanje: PLANINSKA OBVESTILA in VABILA: DECEMBER SREDA, 31. 12. 2003 na SILVESTRSKI POHOD Z BAKLAMI K SV. ANI Ribnica LAHKA 3 ure JANUAR 2004 Planinsko društvo Ribnica obvešča vse ljudi dobre volje, da se bomo na Silvestrovo, 31.12. 2003, podali z baklami k Sv. Ani (predvidoma ob 21. uri izpred veterinarske postaje pri Riku, kjer boste lahko kupili tudi bakle), kjer bomo skupaj pričakali novo leto 2004. Pri Sv. Ani bo ob 23.20 tudi sveta maša. Potem ste vsi vabljeni še v kočo, kjer bomo skupaj nazdravili in šli novim izzivom naproti! Podrobnejše informacije spremljajte preko plakatov PD Ribnica. Datum: Kam: Izhodišče: Zahtevnost: Trajanje: SOBOTA - NEDEUA, 10.-11.1.2004 na 25. pohod v Dražgoše -tradicionalni pohod PD Škofja Loka Pasja Ravan ZAHTEVNA (predvsem kondicijsko) 10-12 ur Vodja pohoda: Janez Centa Datum: Kam: Izodišče: Zahtevnost: Trajanje: SOBOTA, 17. 1. 2004 na NOČNI POHOD Z BAKLAMI K SV. ANI (MO PD Ribnica) Ribnica, tradicionalni pohod LAHKA 3 ure Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). - MLADINSKI ODSEK PD Ribnica vabi vse mlade (tudi tiste po srcu) v soboto, 17. januarja 2004 na tradicionalni pohod z baklami k Sv. Ani. Bakle boste dobili za simbolično ceno na zbornem mestu. Dobimo se pri veterinarski postaji (pri Riku) ob 17.30! "Pa vendar je lepo, ko pride čas in se dotaknemo sanj..." Vsem ljubiteljem narave, gora in dobre volje želimo vesele božične praznike, v novem letu 2004 pa obilo uspehov, radosti, čimveč jasnih razgledov in varnih korakov ter lepih in doživetij polnih trenutkov v naravi! Še veliko srečnih, varnih in uspešnih navez tako v življenju kot v gorah! Srečno! Ob letu, ki se izteka, se želimo tudi zahvaliti. Vsem, članom in drugim, ki ste nam pomagali pri našem delovanju, bodisi pri organizaciji in pripravi raznih projektov, pohodov, z vodenjem, dežuranjem v koči bodisi z vzpodbujanjem in z udeležbo na naših akcijah, izletih, krožkih... ali pa ste nam priskočili na pomoč celo finančno in materialno, hvala! PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA Plavanje Plavalci na prvih tekmah do prvih kolajn Plavalci Plavalnega kluba Ribnice so tekmovalno sezono začeli s Pokalom mesta Celja, kjer je Katarini Rajh na 50m hrbtno uspelo priplavati bronasto kolajno. Te smo še toliko bolj veseli, ker naši plavalci že tri mesece trenirajo v Ljubljani in jim že sama vožnja predstavlja dodaten vsakodnevni napor. Nekoliko manj uspešni smo bili na Miklavževem mitingu v Ljubljani, čeprav smo se gladko uvrstili med prvih deset tekmovalcev. Za Ribnico so nastopali: Toni Valčič, Rok Polajžar, Nejc Lovšin, Blaž Oražem, Nik Zobec, Sebastjan Kočevar, Ajda Dejak, Keyla Andoljšek, Rebeka Babnik, Sara Oražem, Katarina Rajh, Anja Topolovec, Nika Zobec, Janja Starc in Petra Polajžar. Pet naših plavalcev je nastopilo še na Božičevem memorialu v Mariboru, žal pa do zaključka redakcije rezultatov še nismo dobili. Katarina Rajh JOCA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU vpliva na kvaliteto življenja. Dr. Anton Trstenjak v knjigi Človek in barve razčlenjuje barve iz različnih vidikov in navaja njihove vplive na človeka, kar je precej adekvatno energijski analizi barv. Oblikovalka Tanja Karnjec pri ustvarjanju novih blagovnih znamk, celostnih podob, proizvodov svetuje, katere barve naj bi uporabili za večjo učinkovitost. V intervjuju za prilogo Ona je povedala takole: “Uskladila sem želje ljubljanske porodnišnice in svojo vizijo, temelječo na tem, kako barve vplivajo na počutje, in nastal je zelo lep projekt. Vsaka porodna soba ima svojo barvo, hodniki, ki objemajo celoto, so rumeni, klistirnice so v močnejših vibracijskih barvah: šokantno roza, močni oranžni." "Prebarvali ste tudi sobo za očete." 'V umirjajočo modro - vijolično, saj so navadno zelo razburjeni pa dolgo morajo čakati na porod ali obisk partnerice. Izbrala sem barvo, ki bi nanje vplivala blago." (Vir: Ona, str. 21 - 22, Delo, Ljubljana, 1. nov. 2003) Vzrokov za slabo spanje in jutranjo utrujenost je veliko. Nekaj jih je bilo možno razbrati že v tem prispevku. Zdravstveno stanje je tudi možen vzrok: prenizek pritisk, zaradi katerega možgani niso dobro prekrvavljeni. V jogi obstaja ogromno vaj za izboljšanje. Preveč odvajalnih sredstev tudi lahko zmanjša krvni pritisk. Pomanjkanje železa povzroča utrujenost. Zato je dobro občasno kontrolirati svoje zdravstveno stanje pri zdravniku. Preobremenjen in nepravilno centriran nevtralni nivo energije v avri je mnogokrat vzrok za slabo spanje. Tega vam izboljša bioenergetik, ki obvlada nivoje človekove avre. Možnosti za izboljšanje spanja je veliko. Naj jih naštejem le nekaj: - Pojdite spat umirjeni, ne glejte prej razburljivih filmov. Bodite miselno pozitivno naravnani, ne programirajte se že prej negativno, z bojaznijo za slabo spanje. - Ne jejte pozno, pred spanjem. - Pomagajte si z jogo, dihalnimi vajami, meditacijo. - Morda vam ustreza tek, ki prediha vaše telo in ga utrudi, telovadba, gibanje na svežem zraku. - Štejte od 100 nazaj in to ponavljajte. - Knjiga - raje naj bo dolgočasna, da vas bo uspavala. - Kopel (topla ali mlačna voda) pred spanjem z eteričnimi olji. - Kozarec mleka z medom - skodelica čaja z zelišči za boljše spanje. - S tabletami za spanje pričnite, če ste že pred tem poskusili z mnogimi načini, ki vam niso pomagali. Menim, da pregovor Rana ura, zlata ura za večino kar drži - če lahko vstajamo, pomeni, da se dobro počutimo. Ker že prvi del dneva opravimo del obveznosti, se zadovoljstvo še poveča. Če za vas ta pregovor ne velja, se vprašajte, zakaj ne. Če vam še kaj ni jasno zaradi slabega spanja, pokličite Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica, zjutraj od 8.00 - 10.00, na telefon 01 / 8369 - 900. 0 5 2 m c 4 X Darinka Suljevič Rešeto Drago Marjanovič 33 INIKH F^ODLHSnrElC NIŽJA GIMNAZIJA v AIBNICI (1941) 1945 DO 1958 Iz šolskega leta 1951... Sredi marca je bila v Ribnici epidemija gripe, ki je zajela tudi šolo, posledica je bila, da se je šola zaprla za nekaj dni. V aprilu je bila I. redovalna konferenca v drugem polletju; uspeh je bil s I a b , k o m a j Piše mag. Brane Kozina 39,50%. Sledilo je jurjevanje in s tem povezani izleti.V maju so bili izleti v Ljubljano, Celje, Mursko Soboto. Zaradi slabega vremena je odpadlo pogozdovanje v Jelenovem Žlebu in proslava ob 400-letnici slovenske knjige-Od Trubarja do danes (recitacije, pesmi, dramski prizori, nastop pevskega zbora). Dne 31. maja je bil zaključek pouka. Uspeh je bil kar 82%, sledila je proslava. Prvi trije razredi so sicer še nadaljevali pouk za utrjevanje snovi, predpisane za sprejemni izpit. Na izletu na Bled je Ivana Gačnika pri kopanju zadela kap. Učenci in učitelji so se udeležili pogreba. V aprilu je bil organiziran sistematični zdravniški pregled, ki je bil načrtovan že dolgo. Dijaki so bili cepljeni proti tifusu. Ves maj je bil posvečen proslavam ob obletnicah NOB-predavanja, štafeta, dan mladosti... Sledile so šolske ekskurzije. Šolsko leto je bilo zaključeno 12. junija z redovalno konferenco. Uspeh je bil 69,5%. Dne 26. junija je bila zaključna konferenca; dijaki so prejeli spričevala. Med počitnicami so bili prebeljeni šolski prostori, telovadnica, kuhinja in prostori hišnika. Šolsko leto 1952/53 Prve dni so potekali zaključni izpiti. Rezultati so bili dobri, saj so presegli šolski uspeh prejšnjega šolskega leta (83,7%). V tem letu je bil vpis velik. V prvem razredu so bili trije oddelki s 123 dijaki, drugi razred je imel 103 dijake v dveh oddelkih, tretji 63 dijakov v dveh oddelkih in četrti v dveh oddelkih 92 dijakov. Zelo močna sta bila torej 2. in 4. razred. Prva konferenca učiteljskega zbora 9. septembra je potrdila personalne spremembe ter predmetnik. Ravnatelj Vaničje predstavil učiteljski kolektiv: Zlatka Albert, Dušan Lavrič, Blagica Medič, Dora Novak, Mara Stojkovič, Dragutin Skuta, Katarina Skuta, Milena Vobič, Leopold Ambrožič, Dušan Smola in Anton Petje. Bolezensko sta bila odsotna Vesna Lavrič in prof. Modrijan.V tem letu se je poučevala ruščina že v IV. razredu, v ostalih pa nemščina. Od osvoboditve do ukinitve nižje gimnazije leta 1958, V. del Šolsko leto 1951/52 "Sleherno jutro vzhaja sonce, sleherni večer zaide za gorami, sleherni dan se pojavljajo isti prirodni pojavi, pa vendar dan ni enak dnevu. Tako je vsako jesen, ko se začno zbirati lastovke na cerkvenem zvoniku, ko kmet koplje krompir, ko je posušil zadnjo otavo, zopet pa se odpro vrata šole in učilnic, in vendar leto ni enako letu. Vsako prinese nekaj novega, zato so upravičene tudi kronike"... Prejšnje leto nam je vzelo dijaka. Šolsko leto seje pričelo 1. septembra s popravnimi izpiti, 10. septembra pa se je pričel pouk. Sledile so nekatere kadrovske spremembe. V šoli je bil ukinjen pouk francoskega jezika, uvedena je nemščina. Skupaj je bilo vpisanih 327 dijakov (161 m. in 166 ž.) v osmih oddelkih. Zopet se je pokazal občuten upad dijakov. Na šolo sta prišla zakonca Lavrič. Dne 29. nov. je bila proslava, predavanja ob 22. decembru, ter novoletna zabava. Ob polletni konferenci je bil uspeh 65,33%. 6 dijakov je prijavilo prestop na nižjo gimnazijo v Sodražici. Od 16. do 31. januarja so bile počitnice, za njimi pa kulturni praznik. Zaradi visokega snega je bil prekinjen pouk sredi februarja. Sneg je onemogočil tudi železniški promet. Pouk se je uradno pričel 9. septembra, dejansko pa, zaradi zamude pri obnovi šolskega poslopja, šele 15. septembra. V oktobru je bila prva redna mesečna konferenca, ki je obravnavala ideološka vprašanja učiteljskega kadra, pa tudi preobremenjenost učencev. Govorilo se je tudi o kriterijih pri ocenjevanju dijakov. V šolo je prišla nova moč-Ludovik Zajec, s porodniškega dopusta se je vrnila Vesna Lavrič. V novembru je bila prva redovalna konferenca. Uspeh je bil slab (59% v četrtem in 23,9% v prvem letniku). Vzrok so učitelji iskali v jesenskem delu dijakov na kmetijah, pri nekaterih dijakih pa so ugotovili lenobo in pomanjkanje čuta odgovornosti. Na decembrski seji učiteljskega zbora je bil sprejet sklep o uvedbi novega predmeta-pouk družbene in moralne vzgoje, ki ga je prej že sprejel Svet vlade RS za prosveto in kulturo. Predmet se je poučeval eno uro tedensko, a se ni ocenjeval. Krajevni ljudski odbori so se preimenovali v občinske ljudske odbore. Sledile so volitve. Nekaj KLO-jev se je vključilo v občinski LO. Tako je ribniški občinski odbor vključil še KLO Jurjeviča, Bukovica in Goriča vas. Nadaljevanje prihodnjič 5V Eešbto OD KOVAČIJE DO TOVARNE TELOVADNEGA ORODJA JOR n. Miloš Petelin je oktobra diplomiral na Fakulteti za šport z diplomsko nalogo OD KOVAČIJE DO TOVARNE TELOVADNEGA ORODJA JOR. Na 52 straneh je orisal pot Jakoba Oražma, lastnika podjetja JOR, ki je med obema vojnama postalo najmočnejši proizvajalec telovadnega orodja in drugih športnih pripomočkov v takratnem jugoslovanskem prostoru. JAKOB ORAŽEM (nadaljevanje) Jakob je šel v uk v Hrovačo k mojstru Kersniču, ki so mu rekli "Šlosar". To je bila. takrat manjša delavnica, kjer so opravljali predvsem kovaška in ključavničarska dela. Za ključavničarja oziroma kovača se je tam izučil v letih 1876 - 1878. Po končanem šolanju je Oražem ostal v delavnici še dobri dve leti in je delal kot pomočnik mojstra. V času šolanja se je povezal s sodelavcem Franzem llgnerjem iz mesta Labesva v Prusiji, Ta se je skupaj z Jakobom šolal v Šlosarjevi delavnici. Ilgnerja so v Ribnici klicali kar Prajs. Nosil je klobuk z malo širšimi krajci in spredaj stisnjeno štulo, v delavnici in pri delu pa je nosil kapo s šildkom. Hodil je preudarno In v zmernem tempu ter rahlo sklonjen naprej. Med hojo je venomer nekaj brundal, kakor bi se s kom pogovarjal in ponavljal: "Čas je zlato! Čas je zlato!" Pri tem je stiskal pesti in to tako, da je palec stisnil pod prste. Kadar se je razjezil, je rad zarobantil: "Na! Hargot - nahamol!" in spet nervozno stiskal pesti." JAKOB ORAŽEM IN RIBNIŠKI SOKOL Kaj zaeno veselje je bilo takrat. Vse hiše v Ribnici so bile ovite s krancelnji iz bršljina in smrečja. Že leta 1907 smo šli v Prago. Vožnja je bila jako poceni, 20 kron, 50 vinjarjev tja in nazaj. Za nakup orodja se je pobiral denar. Dali so, kolikor je kdo hotel dati iz proste volje. Farovški gospodje so dali tudi vsaki po deset kron. Orodje, bradljo, konja ter 20 kom. palic so kupili pri tvrdki Vindyš V Pragi. (50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini, 26). V knjigi 50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini beremo tudi: Leto 1913 je bilo za ribniško sokolsko društvo zelo pomembno, saj mu je bila v znak priznanja poverjena organizacija IV. župnega zleta Sokolske župe Ljubljana. I. dan zleta je bil določen na 20. junij. Vršile so se velike priprave. Na občinskem prostoru na Mlaki, ki je že vsa leta služil kot provizorno letno telovadišče za nastope, so bila v teku velika dela za ta zlet. Poleg telovadišča so zgradili veliko leseno stopničasto tribuno, ki je bila okrašena s palmami in drugim zelenjem. Tribuna je imela sedežev za 200 ljudi. Zgrajeni pa so bili tudi šotori za veselico in ples. Ob pisanju naloge o JOR-u in Jakobu Oražmu ne moremo mimo ribniškega Sokola. V knjigi 50 let telesne vzgoje v Ribnici je večkrat omenjen Jakob Oražem in njegovi dnevniški izvlečki. Tako v enem izmed izvlečkov piše: Leta 1899 je bilo osnovano Kolesarsko društvo v Ribnici. Imenovalo se je Klub slovenskih biciklistov Ribniške doline. Obstanek kluba na podlagi predstoječih pravil je potrdila visoka c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 16. maja 1900 št. 1931. Ena izmed šolskih telovadnic, opremljenih z JOR-ovimi izdelki POD USTEK Ta je bil po pripovedovanjih Jakobovega vnuka Dušana Oražma potujoči ključavničar, ki je v tistem času potoval po svetu in iskal delo. Bil je Jakobov strokovni delavec in mu je veliko pomagal pri razvoju delavnice. Skupaj sta leta 1881 ustanovila sprva kovačnico, ki je čez čas prerasla v eno izmed najmočnejših podjetij od Ljubljane do Reke. Sprva je bila to le majhna kovačija, ki se je kasneje preimenovala v JOR, kar je kratica za Jakob Oražem Ribnica. Na začetku so v Jakobovi delavnici izvajali različna ključavničarska popravila. Po pripovedovanjih vnukinje Vide mu je njegov prijatelj Franz zelo veliko pomagal in vedno stal ob strani, kadar je bila v podjetju kriza. V najinem pogovoru je večkrat poudarila, da ga je Franz "gor vzdignil in držal pokonci". Jakob je svojo delavnico postavil na noge s svojo pridnostjo, marljivostjo, disciplino in predvsem s svojo izvirnostjo ter smislom za umetnost. Gospod Anton Petek se Jakoba Oražma dobro spominja in pravi o njem: "Jakoba Oražma -Jergca - se spominjam kot srednje visokega moža s šilastim nosom, ostrega pogleda, bolj ozkega obraza in s koničasto predivasto bradico. Rbšbto Članov kluba je bilo do 41. "Prirejali smo izlete ob nedeljah v Ortnek, Velike Lašče, k Sveti Trojici, v Sodražico in drugam, kjer smo se dostikrat imenitno imeli. Prirejali smo jour fixe, kolesarske veselice in različne zabave. Ako je kak član umrl, je dobil venec od kluba. Ko se je pa leta 1906 ustanovilo Sokolsko društvo, se je klubovo premoženje uporabilo za nakup telovadnega orodja. Potem se je klub, kolesarjev razpustil." Torej je bil ta kolesarski klub nekak predhodnik Sokola in njegovo premoženje prva baza za nakup telovadnega orodja novega društva. (50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini, 20) Morda je Jakob preko sokolskega društva pričel z izdelavo telovadnega orodja, druga možnost pa je lahko, da so bili pobudniki njegovi sinovi kot vneti zagovorniki sokolske ideje in so spodbudili Jakoba k izdelovanju telovadnega orodja. Jakob Oražem starejši je bil eden izmed ustanovnih članov Ribniškega Sokola in je bil hkrati tudi v oddelku starejših članov (nad 40 let), ki so se z vnemo udeleževali vadbe. O ustanovitvenih dogodkih Ribniškega Sokola Jakob Oražem starejši v svojem dnevniku piše: Leta 1906 se je ustanovilo Sokolsko društvo. Garderobe za telovadce so bile pripravljene v delavnicah telovadnega orodja Oražma Jakoba. V svojem dnevniku je za ta dan zapisal: Razsvetljavo in vso električno inštalacijo za zletni prostor smo uredili mi zastonj in je gorelo takrat 300 žarnic, tako da so rekli Ljubljančani, da oni bi si ne mogli privoščiti kaj tacega (str. 39,40). Iz tega zapisa je moč razbrati, kaj je Jakobu takrat pomenil Ribniški Sokol. Svoje navdušenje zanj je prenesel tudi na svoje sinove, ki so bili takrat aktivni člani in tekmovalci Ribniškega Sokola. Lahko rečemo, daje bil Jakob neke vrste sponzor Sokola in z njim povezanih prireditev. Iz tega lahko sklepamo, da se je Jakob navdušil za izdelovanje telovadnega orodja ravno pri Ribniškem Sokolu in je prav slednji pripeljal Jakobove izdelke na trg. Na vsesplošnem zletu v Pragi so Sokoli prikazovali svoje prvine prav na Jakobovem orodju. Dokaz za to, da so se izdelki prodajali na trgu in bili oglaševani, je tudi na prvi strani Jugoslovanskega Sokolskega kalendarja iz leta 1930, kjer je reklama za podjetje JOR. V reklami je zapisano: “Najmodernejše orodje za telovadbo, vsi pripomočki za lahko in težko atletiko. Oprema vadbišč, društvenih domov, šol, vojske in mornarice, letnih vadbišč in kopališč. Naprave za domačo (hišno) gimnastiko, gugalnice in naprave za telesno vzgojo otrok. Obnova starih naprav. Izdelava stabilna in solidna. Cene najdostopn-ješe. Najboljša reklama. Ilustriran katalog brezplačno.” (Jugoslovanski sokolski koledar 1929,1930). Nadaljevanje prihodnjič 35 >* 51JLS1 Tl <■<>«* eh k:p .%** !«i‘j;k > > # f 3,% j »"j,;«: # E W‘ -«■ ^ P- •«k ^ 1. ^ Ä ' * > # -S -« ™ Ä . - _ ,v_ * ft. 'Ii-* •#■ „.,% .i • t * (i; ;•#/ * 1 i „ e> ^ .‘>;V p< 1 « ffm > < * i, •••• ® • * giipi ^ * 1 a “ a * * -hJ-l y ■* r f š> m & *'-• >,.fVk . . sle ^ dB»" ? * i ‘ « •‘j», »*- '# ■ '.1‘' M * " J I J , Ä « * ^ ^ | « n , «:fc 1 " . * P el # ' * * #' ♦ P ® ► . i * « $ ^ 4‘* F^;S »v ,♦ pr4lh;-< >• . i T S > #, 1 > ' f . I' e / * ■ -■ •'*■' '* * * At čP s w , j* ‘ 4 ^^-1^ ’ S A 1^1 -■•. i le* v * *. * ► 0 * 4» & * # ^ <& . 1* * F«^ «> <-l f#„ ;«V ♦ dj& h|j i ' < ''^i i ^ S h , 4F» * i. 2>^y l ;*. *** j y ' I f Vi.. 1 ’ i '■ «*: P f: I <. » flrs't* v-: "F .>: vv **- f* ' - *■> e*k *V' ~ * ■ «'% k vV i i rUn 1 ti * i V 'i 'i'-tk1i,‘.'.v4S7‘V.i , t % v • i1 _ />* V eX \V „ r; „ < Z, .F I v% %v v iT > -5 - v» #h * ■ AV * > *2 •' A •*. A V v >*v Xx>X *- 'V * \ * «MF ** ^ *' ^jF'jP ^ , "» , »'ir ■41'* rt- j» *