Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za NemCIjo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tujo države 5 K). — Posamezno številke se prodajajo ——— po 10 vinarjev. ——— S prilogami: Naš kmečki dom, Diuštvenik, Naša gospodinja Spisi in dopisi se pošiljajo i OredniStvu ..Domoljuba«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, vekiamacije ln In-serati pa: Upravniftvu „Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Stev. 46. V Ljubljani, dne 17. novembra 1910 Leto XXIII. bčinski posredovalni uradi. Na prvem slovenskem katoliškem •hodu leta 1893 je bila sklenjena resolucija (nasvet), ki se glasi: Skrbeti je ea to, da se vsa javna uprava, sodnij-Bka in politiška, tako uredi, da ne bo Vedraga in da se je bode ljudstvo lah-o posluževalo; osobito je želeti, da se vedejo občinska mirovna sodišča. Kar se je tu pred 17 leti predlagalo, 0 jc izvršil kranjski deželni zbor v avnokar dovršenem zasedanju. Dne 8. oktobra je sprejel deželni zbor od eželnega odbornika dr. Pegana izde-fini načrt zakona, s katerim se usta-ovi, kadar to sklene občinski odbor, vsako občino posredovalni urad ali irovno sodišče. Kakšno nalogo bodo imeli občinski srcdovalni uradi? Občinski posredo-lni uradi bodo skušali z lepo porav-ti občane, ki so si prišli navskriž ra-denarnih terjatev, radi mejnikov, rkdi služnosti na zemljišču ali pri stanovanju. Poravnave pri prepirih ra-'di zemljišča se bodo naznanile zemlje- iBttercu in pristojnemu sodišču, da se Jtamkaj uradno zaznamujejo. Strankam bode na prosto voljo da-o, če se hočejo obrniti na posredoval- 1 urad ali ne. Vendar če bode ena tranka prosila v svoji zadevi pomoči isredovalnega urada, bode nasprotnik toral se povabilu k obravnavi odzvati li vsaj naznaniti, da ne bode prišel k Obravnavi, ako celo tega ne bode storil; mu bode posredovalni urad naložil Jcftzen od pol krone do petih kron. ' S silo se nikogar pred posredovalni urad ne bode tiralo. Ako se bode po-rftečilo pregovoriti stranki, da se porav-jfftti, se bode sklenjena poravnava vpi-Mla v posebno knjigo, ki se bode pri posredovalnem uradu hranila. Prepis o sklenjeni poravnavi se bode strankam na zahtevo izdal. Poravnave, sklenjene v občinskem posredovalnem uradu, bodo imele popolnoma veljavo sodnih poravnav. Posebno važnost bodo imeli občinski posredovalni uradi v zadevah r a z ž a -ljenja časti. Potem ko bode dobil zakon o občinskih posredovalnih uradih najvišje po-trjenje, ne bode nobeno sodišče sprejelo kake tožbe radi razžaljenja časti, ako se ne bode dokazalo, da je posredovalni urad poizkusil spravo, a je bilo brezuspešno. Sprava bode obstojala ali iz častne izjave pred posredovalnim uradom, ali v tem, da se obdolženec zaveže dati javno častno izjavo ali pa v denarni globi v prid ubožnega zaklada ali kakega drugega občekoristnega namena. Kdo vodi občinski posredovalni urad? Posredovalni uradi bodo obstali iz treh zaupnikov in enega namestnika. Zaupnike bode volil občinski zaston izmed občanov. Vendar ni nihče dolžan sprejeti izvolitve. Zaupniki se volijo na tri leta. Njihova služba je častna, torej brezplačna, dobivali bodo pa odškodnino za dejanske izdatke. Občina bode morala poskrbeti za primeren prostor, kjer bode občinski posredovalni urad ob gotovih določenih urah posloval. Od strank se ne bode smelo zahtevati pocl nikako pretvezo kakšnih pristojbin, izvzemši pristojbino za porav-navni kolek, morebitne stroške' za ogled na licu mesta ali pa za vročitve. Sodišča bodo smela nadzorovati in pregledovati delovanje občinskih r posredovalnih uradov. ' To so glavna določila zakona o občinskih'-posredovalnih uradih. Na Francoskem, v Švici, na Nemi škem taki posredovalni uradi, ki jih imenujejo tudi mirovna sodišča, že da« lje časa blagodejno delujejo. Marsikateri prepir poravnajo, marsikatero tožbo pred sodnijo zabranijo in tako preprečijo, da ne nastane med sosedi, ki so si prišli v navskriž, dolgotrajno sovra-: štvo. Star pregovor veli: kratka sprava je boljši, nego dolga pravda. In tako kratko spravo omogočiti in dolge drage pravde preprečiti, to bode lepa naloga naših občinskih *posredovalnih uradov. Naj bi se le dobilo v vsaki občini zadostno število požrtvovalnih, nesebičnih mož, kateri bi bili splošno spošto« vani in bi sc za to zavzeli, potem bode ta nova uredba v veliko srečo našega ljudstva! Dažolni zbor kranjski. Davek na izvrševanje lovske pravice. Tak davek imajo že na Koroškem in Štajerskem. Kdor si privošči lov in ima denar za puško in druge lovske polrebščine, bo imel še nekaj grošev, da bo plačal nekaj davka od te prijetne zabave. Računa se, da bo neslo deželni blagajni na leto približno 25.000 kron. Davek bo odrajtoval od zakupljenih lovov zakupnik, oziroma podza-kupnik, od samosvojih, t. j. veleposestniških lovov posestnik lovske pravice in od .tistih občinskih lovov, katere izvršuje občina sama po izvedencih, do-tična občina na račun posestnikov lovskega ozemlja. Vsakoletni davek bo znašal od zakupljenih lovov eno desetino letne zakupnine, pri samosvojih lovih v lastni upravi po 5 K za vsakih celih 50 ha {en j oh) površine. Davek bo odmerjal li ! deželni odbor na podlagi seznamkov, ki jih bo preskrbela politična oblast. Inejitelji samosvojih lovov, kateri bi navedli nepravilne podatke, bodo kaznovani do 200 k globe, ako ne . bodo opravičili pomote. Od občinskih lovov, katerih zakupnina ne bo presegala 50 kron, sc davek ne bo odrajtoval. — Zakonski načrt je sprejela zbornica soglasno. Občinski posredovalni uradi. (Mirovna sodišča.) O tem beri današnji uvodni članek. Poslanec Hladnik je zanimivo utemeljil potrebo posredovalnih uradov. Poslanec Bartol je predlagal nekatere izpremembe. Nato je zbornica soglasno odobrila načrt zakona. Zaklad za podpore v sili. Ustanovitev takega zaklada priporoča zlasti poslanec dr. Z i t n i k in jc vsekako treba ustanoviti ga. Vprašanje pa ni še dozorelo, ampak finančni odsek predlaga, da deželni odbor študira to vprašanje in sc z deželno vlado dogovori zaradi regulativa. Vsekako pa naj v prihodnjem zasedanju pride na dan s svojimi nasveti. Nova deželna hiša je zelo potrebna. Treba bo prostorov za deželno banko, nadzorništvo deželne naklade je v zasebni hiši, imamo trgovsko šolo, obrtno-pospeševalni urad itd. Zato je deželni zbor naročil dež. odboru, da izdela do prihodnjega zasedanja načrte in proračun. Poleg tega se mu je naročilo, da vodi pogajanja zaradi Auerspergovega zemljišča in pa prodaje »lontovža«. Uporaba vodnih sil. (Poročilo deželnega odbora o uspehu Študij in osnovnih del glede električnih central.) Naši poslanci so pooblastili deželni odbor že v zadnjem zasedanju, da študira, na kak način bi se najbolje izrabile vodne sile naše dežele v prid dežele in prebivalstva in mu naročil, da vrši priprave za zgradbo električnih central. Deželni odbor je o svojem delu v tej meri podal obširno poročilo, iz katerega posnamemo, da je deželni odbor v zvezi z železniškim ministrstvom izvršil mnogo študij ob Savi in Završ-nici, da je pa tudi kot razumen podjetnik zasigural si uspeh in koristi dragih študij s tem, da si je nakupil potrebni 3vet in nekatere vodne pravice, da mu jih kaki špekulantje ne izpulijo izpred nosa, ki bi kasneje s pretiranimi cenami lahko preprečili zgradbo električnih naprav. Deželni odbor jc nakupil šest mlinov med Mavčičami - Zbiljami-Mošo in Smlednikom za 190.000 K. V tem delu teče Sava v globokem koritu in tu bi se dala vodna moč izvrstno izkoristiti, tudi zato, ker je blizu Ljubljane, ki bo nekako največji odjemalec za električno moč. Ako dežela ne bo gradila svojih naprav, bo lahko te mline prodala drugemu, ki bo potem izkoristil vodno moč Save. Deželni odbor ima napravljena dva načrta, in sicer za izrabo Završnice pri Žirovnici, 2« in za izrabo Save pred Radovljico in Globokem. Sava pri Globokem ima, 5000 konjskih sil rabljive moči in Završnica pa 670 konjskih sil, oziroma 1320. Zgradba pri Globokem bi veljala okrog 5 milijonov kron, na Završnici pa 1 milijon kron. Koncesijo pri Završnici ima neki Tobell z Dunaja. Vsi posestniki, ki bi prišli v poštev pri zgradbi na Globokem, so se zavezali, da odstopijo svoj svet proti primerni odškodnini deželi. Predno pa bo mogel deželni odbor predlagati gradnjo kake naprave, se mora prej temeljito preveriti o prednostih, ki bi jih imel dotični načrt pred vsemi drugimi. Zaradi tega bo moral še nadalje projektirati in meriti, kar bo še precej stalo. Finančni odsek predlaga: 1. Nakup mlinov ob Savi se odobri. 2. Za nadaljevanje poizvedb in napravo načrtov v svrho izrabe vodnih sil na Kranjskem se deželnemu odboru dovoli za leto 1911. 50.000 K. 3. Naroči se deželnemu odboru, da z vso energijo nadaljuje to akcijo in vse ukrene, kar more, da bo dežela čim-preje uporabljala vodne sile. Dr. Lampe je z veliko lahkoto in jasnostjo podal poročilo in potem nadaljeval ob veliki pozornosti vse zbornice: Vprašanje izrabe vodnih sil je v največjem interesu dežele in vsega njenega prebivalstva. Alpske dežele sc v industriji niso mogle razviti, ker je nedostajalo premoga, kateri je pa tudi vedno dražji, ker je v rokah špekulantov. Ustvariti moramo trdno podlago za ekonomično izkoriščanje vodnih sil. Vodne sile je treba znanstveno proučavati in napraviti natančen kataster. To sedaj izdelujemo. Imamo najboljše tehnične sile, ker nam pomaga tudi ministrstvo. Najtežje je pravno vprašanje. Ker dežela ne more razlastiti, si moramo dobiti lastninsko pravico do gruntov, ondi koder nameravamo projekte izvršiti. Tako si ustvarimo trdno pravno podlago. Ljudje komaj čakajo, da se stvar izvrši. (Klici: Res je!) 150 ljudi smo pripravili, da so odstopili svoje posestvo v par urah in nekateri so dali posestva celo zastonj. (Vskliki odobravanja.) Neki mlinar je rekel: Nikomur ni na prodaj moj mlin, a deželi ga prodam, ker vem, da bo napravila nekaj koristnega. Gotovo je, da bo načrt za deželo velikanske koristi. Doslej se je oglasilo za 7000 konjskih sil odjemalcev. Korist bodo imele tudi občine, ker namerava dežela občinam prepustiti delež za električni tok. In ko bo napravljena deželna elektrarna, ne bo treba veliki obrti vtakniti milijonov v vodne zgradbe. Ni naš namen oškodovati velike obrti, nasprotno, dati ji hočemo na razpolaganje cenene gonilne sile. Ume se, da se naš mali obrtnik silno zanimlje za deželno električno centralo. Smelo trdim, da je denar, ki smo ga izdali za pripravljavna dela, tako plodonosno naložen, kakor more- biti noben drug denar, ki smo ga izdali, (Živahno odobravanje.) Prav vneto podpira predloge finančnega odseka 1 baron Apfaltrern, ki pravi, da je načeloma sicer nasprot-nik industrijalnih podjetij dežele, a ker je prepričan, da bo načrt silno blago-nosen za deželo, želi iz vsega srca, da bi se deželi veliki načrt posrečil. Dežela rabi novih virov dohodkov, in če se ji posreči načrt izrabljenja vodnih sil, bo-do novi viri v izobilji tu. 120.000 K smo že izdali, 50.000 K moramo še dovolili, kar tudi stori, ker je prepričan, da zasleduje deželni odbor zgolj blagor in korist dežele brez političnih, strankarskih in drugih namenov. (Ploskanje.; f Dr. Triller ima pa nekaj pomislekov, kakor vselej i kadar je treba kaj pametnega narediti 1 Kako kunšten je, se vidi iz predloga, ki ga je stavil, da deželni odbor ne sir,-: kupiti nobene vodne sile več brez dovoljenja deželnega zbora. Se vidi, da še pojma nima, kako se sklepajo kupčijo. Predno bi bil deželni zbor sklican, d a bi potrdil kako kupčijo, bi zasebni kulantje že desetkrat pokupili vodne sile, ki bi bile na prodaj. Zato se za njegovo modrost niti vsi njegovi tovariši niso zmenili. Samo baron Born je imel podobne pomisleke in pa boji >e, kako se bo podjetje vodilo, če bo dovolj trgovskega duha. Dr. šusteršič se izjavi o tej stvari: Na srečni prihodnjosti naše dežele so vse stranke enako interesirane. Dežela stori velik korak, če se loti tega načrta. Baron Born in i dr. Triler imata pomisleke. Deželni odbor je res prekoračil po zakonu mu določene meje, toda gre se za to: ali hočemo dobiti vodopravne koncesije ali ne. Če hočemo, tedaj moramo v tem vprašanju postopati, kakor postopa trg o-v e c, če ne, ne bo nič iz našega na- j črta. Kam pa pridemo, če bi čakali sklepa deželnega zbora? Kje bi potoni bili mlini? (Odobravanje.) Ko gre za korist domovine, ne gre loviti se po praznih formalnostih. To, kar je nas deželni odbor storil, je bilo nujno potrebno. Strokovnjaki sami so to priznali, da je odbor postopal pametno ni premišljeno. Zato deželnemu odboru zaupamo tudi za prihodnjič. (Vzkli'ji odobravanja.) Tudi v bodoče naj deželni odbor zagrabi pri prvi prilik/, konjunkturo je treba takoj izrabm. : (Pritrjevanje.) Če hočemo priti do cilja, moramo tudi v bodoče delati tako. kakor je deželni odbor delal doslej. 0 o strani. Oče jo jo siccr prisrčno ljubil, toda bil jo resen mož, z besedo nič manj skop kakor z denarjem. In (o ne pomeni malo, kajti v celi okolici ni bilo varčnejšega gospodarja kakor on. Dolgo sta se mladenki pogovarjali ob bolnikovi postelji. Govorili sta precej tiho, dasi nikogar ni bilo blizu. Pogovor se je vsekakor sukal okoli Mici-kinih razmer, kajti njena lica so postajala rdeča in njene ustne je obdajal lahek smehljaj, ki pa je imel v sebi nekaj bolestnega. — Naenkrat jc naglo obstala in odšla iz sobe. Zunaj si jc obrisala z velikim višnjevim robcem rosno oči ter se napotila proti domu. Ne daleč od Innichena izvira reka Drava. Na njenem levem bregu se dviga proti nebu prijazno gorovje srednje velikosti, na katerem je posejano vse polno kmetiških posestev in poslopij. Silvestrova kmetija, Micikin dom, je bila takrat ena izmed najlepših na celem hribu. V sredi rodovitnega polja se je bliščalo nad dolino prijazno poslopje, do katerega ni segal posvetni duh. Urne noge je moral imeti, kdor je hotel priti iz trga do Silvestrovili v eni uri. Zamišljeno se je pomikala Micika nekaj časa po strmi poti, kar je zaslišala za seboj človeške korake. Obrnila se je in zagledala onega mladeniča, ki jo je opazoval pri cerkvenih vratih. »Oprosti, Kandid. danes se mi nekoliko mudi,« se je vljudno opravičeni vala Micika ter lahkih nog hitela naprej. »Ah, ne boj sel Ne bom te zadrževal,« ji je prijazno odgovoril Kandid, pospešil korake in jo kmalu dohitel. »Meniš, da se meni ne mudi? — Dolgo sem te čakal, najprej v cerkvi, potem pa še pri bolnišnici.« »Kdo ti je pa velel, da čakaj?« mu je odgovorila Micika nekoliko manj prijazno. »Kaj bi se! Ne bodi tako razdraž-ljiva,« jo je prosil mladenič. »Nobene prijazne besede ne slišim več iz tvojih ust, v bolnišnico pa vedno hodiš obiskat Miha, ki se ti še ne zahvali ne za to.« »Verjemi mi, da se mi Miha zolo smili,« jc hitro odvrnilo dekle; »res pa je: naj ga obiščem ali ne, mu je često pač vseeno. Drugače bi bilo seveda, ako bi mu mogla prinesti kaj dobrega; obnaša sc kakor otrok. Danes sem videla na trgu Laha s polnim košem hrušek, prav poceni jili je prodajal; toda, veš, nisem imela v žepu krajcarja. Jed in obleko imam, drugega pa prav nič. Očeta si ne upam prositi, za strica že celo ne; saj že tako vedno tarnajo, da Miha noče umreti. Mladenič je potegnil iz žepa svileno mošnjo, v katero so bili vpleteni stekleni biseri, in rekel nekako boječe: »Micika, če bi prihodnjo nedeljo zopet videla kakega Laha . . .« »Ne drzni se!« je viknila deklica žalostno. Mladenič je globoko vzdihnil; a ni so mogel odločiti, da bi vtaknil mošnjo zopet v žep. Bridko so mu je storilo in rekel je užaljeno: »Torej ne maraš vzeti od svojega soseda niti najmanjšega daru? Dobro, pa tudi jaz ne maram ničesar od svoje sosede. Tu imaš mošnjiček, le vzemi ga nazaj. Ali ne veš več, kdo mi ga je spletel? Ali se ne spominjaš?« Miciki jc šinila na lice sumljiva rdcčica. Pred šestimi 1; ti je bilo. Cer-kovnica doli v trgu jo je naučila plesti take denarne mošnjičke. Dala ji je tudi nekaj svile, iz katere jc naredila dva. Enega je podarila očetu, drugega pa je obdržala zase. Ne dolgo potem jc prišel iz trga sosedov sin Kandid, ki se je že nekaj let pri mojstru Potočniku učil mizarstva. Pravil ji je, da ni več učenec, ampak pomočnik, mojster mu je tudi že obljubil plačo. To je Miciki tako globoko seglo v srce, da je brez vsakega pomisleka šla po mošnjiček ter mu ga stisnila v roke rekoč: »Vzemi tole, Kandid, da ne izgubiš denarja.« In pri teh besedah je oba izpreletela rdečica. Micika sc je spomnila vsega tega, kakor da se je pripetilo včeraj. Oči so ji zarosile; a kmalu se je premagala. »Daj mi ga!« je rekla jezno in iztrgala svojemu spremljevalcu predmet spora iz rok. — »Bog ti povrni namesto bolnega strica!« je še pristavila nekoliko prijaznejše ter hitro vtaknila mošnjiček pod predpasnik. »Saj skoraj nič ni v njem, le borih deset krajcarjev . . .« Glasu, s katerim je Kandid izg0, 3 voril te besede, se jc poznala žalost, f kajti dobro je vedel, zakaj si. je Micika i tako hitro premislila. Mošnjička, toga edinega darilca, ni več hotela pustiti v njegovih rokah. Po kratkem molku je Kandid zopet vzdihnil: »V božjem imenu! Že vidim, da me več ne maraš.« Micika pa se je takoj obrnila proti njemu ter mu prijateljsko polo/iij roko na rame, rekoč: »Ne misli, Kandid, da imam kaj j zoper te. Ampak vem, kaj želiš; tega pa ne morem — ne morem.« Kandid je zmajal z glavo: »Pa res -nc vem, kaj ti vendar je. Že nekaj časa sem nisi več taka, kakor si bila poprej; včasih se mi pa zdiš popolnoma zmc. S šana.« »Cc je tako, potem me pa pusti pri 4 miru,« ga je zavrnila ona občutno; »prj 1 zmešanein človeku menda ni prijetna biti.« »Pri tebi se mi zdi vedno prijetno,« | je odgovoril Kandid odkritosrčno. Dekle pa je povzdignilo sklonjeni | roki ter prosilo s tresočim glaso.n: »Pojdi proč, Kandid, lopo tc pro- 1 sim, pojdi!« Mladenič je naposled umel, da ji ;e njegova navzočnost mučna, zalo je ni hotel dalje nadlegovati. »Z Bogom!« se je naglo posl vil ter odhitel navzdol. I »No, vendar enkrat prideš! •• vpj- r la starejša Silvestrova hči Školasti/ai J pred hišnimi vrati svoji sestri, ki jc 1 ravno prihajala proti domu. »Gostil- M ničar »Pri roži« sedi že precej dolgo v I sobi. Pravi, da bi rad govoril s teboj « »Naj še nekoliko potrpi, da sc pre- j oblccem,« jo odgovorila Micika. »Takemu gostu se vendar pokažeš v praznični obleki!« Micika se je zaničljivo namrdnila, j Nemara bi bila tudi sama odgovorila s j slično opazko, da ni v istem hipu sto- f pil na prag visok mož modrih las ter jo I prijazno pozdravil: »O Mici, kako so 1 vam kaj godi?« To vsakdanje vprašanje je sprcnu ljal tako izzivajoč pogled, da jc Miciki kar ostrmela. Toda kmalu se je za ved/a' ter poučila predrzneža, češ na j jo ' imenuje Miciko, ker po njenih žilah so ne pretaka gosposka kri. . <4 »Ne razburjajte se tako hitro,« jo Jc jjg? miril krčmar. »Želim vam le dobro. Sa- -if< mo zaradi vas sem namreč prišel sera ^ gor, ko imam vendar doma dela več ko |g preveč. Pri meni je letos res kakor v j večnosti. Od vseh strani prihajajo gostje, tako da mi včasih kar šumi po glavi. In ravno zdaj mi je zbolela Zefka, ki streže v gosposki sobi. Prišlo mi J« na misel, da bi bila Silvestrova Micika za tak posel kakor nalašč, ker je posko- >i čna. Verjemite mi, plača ne bo slaba. ; poleg tega pa še napitnina . . .« (Dalje prihodnjič ) 11 m rcl VT/I RHZGLED PO DOmOVINI 1 iM m Prihodnjo nedeljo, 20. t. m. v veliko dvorano »Uniona«! Židovski rimski Sžupan Natan jc nesramno razžalil sve-iteja očeta. Ves katoliški svet se dviga, da da zadoščenje kruto žaljenemu sve-Itcn.u očetu. V Avstriji je prvi izprego-,/vonl cesarski Dunaj. Na tisoče in tisoče katoliških mož je v dunajski mestni 'dvorani povzdignilo svoj glas za sve-jtega. očeta. Tudi mi v Ljubljani hočemo prihodnjo nedeljo, 20. t. m., na ves glas Izpregovoriti, da ne dopustimo, da bi se s katoliško potrpežljivostjo delale pri nas portugalske razmere! — Odbor katoliških mož in žena priredi prihodnjo nedeljo ob <£. uri popoldne v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani veliko manifestacij sko zborovanje z dnevnim , redom: Natan in Portugal. Govori na-I Zelnik Slovenske Ljudske Stranke, ['državni in deželni poslanec dr. Ivan ['šusteršič. Agitirajtc v Ljubljani in okolici najživahnejše med seboj za naj-obilnejšo udeležbo! Prihitite na to zborovanje vsi, ki ste in hočete ostati (verni Slovenci! — V nedeljo vsi v »Union«! .'Kmetijska družba v rokah našega * kmeta I Kmetijska družba kmetom! Temu dolgoletnemu klicu po pravičnosti, so ,v ponedeljek Čete S. L. S. priborile sijajno zmago. Nič ni liberalcem pomagala strastna agitacija na volišču. Zmagala ije lista, ki jo je priporočal na tiskanih listkih odbor naših kmetov. Zanimivo Jje bilo opazovati vrvenje na volišču. Ob !cleveti uri so že zasedle naše čete dvorano. Vedno več je prihajalo naših. Na Čast mnogim ljubljanskim članom, ki so doslej vedno volili liberalno listo, bo-: Jdi povedano, da jih velika večina ni »rišla na volišče. Upajmo, da so uvide-i,. da je tudi glede Kmetijske družbe pravilno stališče S. L. S. Občni zbor je otvoril predsednik, poslanec Fr. Povše, ki je pozdravil številno zbrane zborovalce, nato pa takoj otvoril volitve v odbor. Volilo se je pri treh volivnih komi-i Bljah do 11. ure dopoludne. Vseh veljavno oddanih glasov je bilo 795. Izvoljeni so bili: Za eno leto: Rohrmann Vi-lljem, ravnatelj na Grmu, 795 glasov. — fea dve leti pa ti-le: baron Apfaltrern Oton, veleposestnik v Križu pri Kamniku, 585 glasov; Dimnik Mihael, deželni poslanec v Jaršah ob Savi, 582 glasov; Jan Jakob, župan v Gorjah, 584 glasov; J(alan Andrej, prelat v Ljubljani, 778 jglasov. — Za tri leta: Hladnik Janez, flež. poslanec v Trebelnem, 577 glasov; Kosler Josip ml., posestnik v Ljubljani, 582 glasov; dr, Lampe Evgen, dež. od- bornik v Ljubljani, 577 glasov; Piber Janez, dež. poslanec v Boh. Bistrici, 584 glasov. Liberalci so volili zadnjič izstopiv-še kandidate, a je njihova lista propadla. Dobili so: Josip Lenarčič 212, dr. Maks pl. Wurzbach 208, Janko Zlrov-nik 217, Franc Gombač 209, Henrik baron Lazarini 208, Josip Pogačnik 200. Drugi glasovi so bili razcepljeni. Predsednik Povše je s proglasom izida volitev, ki so ga zborovalci pozdravljali z burnimi živio-klici, zaključil dopoldansko zborovanje. Ob 2. uri se je občni zbor nadaljeval. Zaupnikom S. L. 3. novomeškega okraja. V ponedeljek dne 5. decembra bo v Kandiji v dvorani Windischerje-ve gostilne shod zaupnikov S. L. S. Na shodu bodo poročali: državni poslanec E. Jarc in dež. poslanca Matjašič in Dular. Zaupniki dobe vsi posebna vabila in se prosijo, da pridejo prav gotovo! Občni zbor Kmečke zveze za novomeški okraj se bo vršil tudi v pondeljek dne 5. decembra. Čas, kraj in spored se še sporoči. Shod zaupnikov S. L. S. črnomaljskega okraja bo v Črnomlju v nedeljo dne 18. decembra. Natančneje poročilo še sledi, danes pa že opozarjamo vse zaupnike, ki bodo povabljeni, da pridejo gotovo na ta velevažni shod! Mladeniški tečaj se vrši v prostorih slovenske krščansko socialne zveze v Ljubljani. Tečaj, ki se je pričel v ponedeljek, traja 14 dni in sicer prvi teden za prvi oddelek, drugi teden za drugi. Tečaj obeta biti velezanimiv, ker so govorniki pravi strokovnjaki. Po končanem tečaju se vrši dne 27. oktobra občni zbor Orlov, kjer bomo že mogli videti pri javni telovadbi uspehe telovadnih vaj iz tečaja. Odlikovanje Postojnske jame v lovski razstavi na Dunaju. C. kr. ministrstvo za javna dela je podelilo jamski komisiji v Postojni za razstavljene predmete veliko srebrno kolajno. Posvečenje zvonov. Mil. g. gen. vikar J. Flis je posvetil v sredo v Sama-sovi tovarni 10 zvonov, in sicer za Bosno 2, za Hercegovino 1, za Hrvaško 2, za Kranjsko 2, za Slavonijo 1 in za Štajersko 1. Največji tehta 857 kg, najmanjši pa 76 kg. Za travniškega mojstra za deželo je imenoval deželni odbor Ludovika Rupelja, ki je bil doslej travniški mojster pri društvu za osuševanje barja. Duhovniška vest. Č. gosp. Engelbcrt Rakovec je nastavljen kot kaplan v Kranju. Umrl je v petek" dne 11. t. m. v Ljubljani v hiralnici č. g. Jožef Klemen-čič, c. kr. katehet v pokoju. Dočakal jo visoko starost blizu 87 let. Svoje premoženje je zapustil sirotišnici »Marija-nišče«. N. v m. p.l Iz deželne bolnice. Deželni odbor je sklenil deliti v bolnišnici kirurgični oddelek v dva dela. Septične slučaje prevzame primarij dr. Derganc, aseptične pa primarij dr. Šlajmer. K tej delitvi je dala povod nepričakovana smrt dr. Fridricha. — G. ordinarija dr. Franca Derganca je deželni odbor imenoval za kirurgičnega primarija. Vsled tega se bo dr. Derganc odpovedal službi pri okrajni bolniški blagajni. Deželna blaznica na Studencu. Dosedanji vodja deželne blaznice dr. Gosti je deželnemu odboru odpovedal svojo službo, ker je imenovan za primarija goriške blaznice. Na njegovo mesto je imenoval deželni odbor dr. Štefana Divjaka ter mu priclelil v pomoč posebnega sekundarija. Odlikovanje. Gospod Ivan Strgar, čebelar in trgovec s čebelami v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, je dobil na I. mednarodni lovski razstavi na Dunaju za razstavljene čebelne panje in nekaj čebelarskih priprav lastnega izdelka častno kolajno c. kr. dunajske kmetijske družbe. Čast! Pomladanska vojaška izučba in orožne vaje c. kr. domobranskega pešpolka Ljubljana št. 27 v letu 1911. Vsi dosedaj vojaško neizvežbani novinci in nadomestni rezervisti bodo na dan 6. sušca 1911 poklicani v Ljubljano in imajo nadomestni rezervisti po dokončani vojaški izučbi tudi prvo orožno vajo opraviti. Za one, ko ji imajo v prihodnjem letu opraviti orožno vajo, so določene štiri orožne vaje, in sicer se prične prva dne 1. majnika, druga dne 1. junija, tretja 20. julija. Dan poklica k zadnji jesenski orožni vaji se naznani pozneje, Razglas. Na podstavi deželnega' . zakona z dne 18. februarja 1885 (dež. zak. št. 13)) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebpev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spu-; ščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1910 pri političnem okrajnem oblastvu, v. čigar okolišu se nahaja, stajališče žrebčevo. Gospodarska zveza v Ljubljani je preselila svojo pisarno v svojo lastnt hišo »Bavarski dvor« nasproti Zadruž ne zveze. . Poklaja sesamovih tropin. Vsled pomanjkanja lanenega semena, so la-nene tropine (preše) težko dobiti in tudi cene so zelo visoke. Kakor splošno znano, so »Sesamove tropine« vsled obilne maščobe izborno krmilo. Mnenje naših kmetovalcev je, da sesamove tropine 5» živina nerada povživa, vzrok (emu pa je, da se jili premalo poklada in jih ni vajena. Skušnja pa uči, da živina sesamo ve tropine (preše) po dva do trikratni pokladbi rada zavživa in so ji najizvrstnejše nadomestilo za lanene preše. Ako sc še vpošteva, da jc razlika v ceni med lanenimi in sesamovimi prešami dokaj velika, so slednje za po-klajo vsekakor priporočati. Sesamove tropine se dobivajo pri Gospodarski zvezi v Ljubljani po najnižji ceni in so cventuelna naročila na njo nasloviti. Novo šolsko leto na Kmetijski šoli na Grmu so je pričelo v četrtek dne 3. novembra t. 1. V šolo je sprejetih 48 učencev in sicer 36 v zimsko šolo, 12 v letno šolo. Prosilcev za sprejem v šolo je bilo 55. Prošnja. 15 let stari, ubožni in nekoliko šepavi dečko, ki nima staršev, bi so rad učil krojaštva. Prosi so, če bi se ga hotel kak krojač usmiliti in ga krojaštva učiti. Na deželo bi šel še raje. — Ponudbo sprejema Helena Bavdekova, posestnica v Ljubljani, Zaloška c. 16. Vič - Glince. V dnevih od 19. do 23. novembra nas čaka duhovno veselje, ko bomo obhajali ponovljenje sv. misijona. Dal Bog, da bi tudi letošnji sv. misijon obrodil v župniji tolikanj duhovnih koristi kakor lansko leto. Kletarski tečaji. Sedaj, ko je narasla potreba, da vino izvažamo, jo nujno potrebno, da se ndši vinogradniki po-primejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker jc drugače nemogoče s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkmii'hti. Da imajo ukaželjni priliko se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalick.v pri državni vzorni kleti v Rudolfovcm, tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. — Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj sc takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se jo, komur jc na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bode v tečaj sprejet, bo o tem potoni posebnega vabila vsaj en teden pred pri-čotkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko. Prošnja. O sv. Treh Kraljih leta 1907., prišel je k Jakobu Rauch iz Ber-stovca hšt. 8 berač z dvema otrokoma. — Ker jc bila huda zima je prosil mož Jakoba Rauch, da naj vzame mlajšega otroka, triletno deklico čez zimo v svojo oskrbo, ker je ne more za sabo voditi. Rauch jc to storil iz usmiljenja do deklico. Pozneje še istega leta se je dotični mož pri Skcdlju šo enkrat oglasil, a ker so je deklica branila iti ž njim, jo je Rauch obdržal. Pozneje dotičnega moža ni bilo več. Mož je rekel, da se piše Mihael Skedel iz občine Šmihcl-Stopičc ter da jc bila njegova žena Vlahinja, ki je pa nekaj poprej umrla, deklici pa da je ime Alojzija in je krščena nokjc pri Metliki. Komur je znano, odkod jc ta deklica in kdo so njeni starši, se prosi, da to blagovoli 6» naznaniti c. kr. okrajnemu sodišču v Črnomlju. — C. kr. okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek I., dne 7. novem bra 1910. Vič - Glince. V sredi prijazne žup nije je v teku treh mesecev vzrastla prijazna stavba: »Dom« tuk. kat. slov izobr. društva. Če jo bil »Dom« kje potreben, bil je tukaj. Za razne prireditve smo sc potikali in iskali prostora po vr-tih in gostilnah. To gotovo ni moglo pospeševati društvenega delovanja. Sila nas jc primorala, da smo se lotili težkega dela. Dobri, resni volji društvenega odbora se je zahvaliti, da že letos stoji prepotrebni Dom, ki bo skupno ognjišče društvenega delovanja. Komaj so razni mojstri dovršili razna dela, že so naši diletantje pokazali na novem odru svoje zmožnosti. 31. oktobra in 6. novembra so v od občinstva napolnjeni dvorani, zlasti drugič, nad vse izvrstno vprizorili igro »Mlinar in njegova hči«. Prihodnjo nedeljo 13. novembra ob 4. uri popoludne bodo pa članice tukajšnje dekliške Marijine družbe igralo: »Sv. Elizabeta, grofinja Turinška«. Za lepo nabožno igro jc veliko zanimanja. Čisti dohodek tc igre bodo članico poklonile novemu »Domu« na oltar, da tudi one dejansko pokažejo svojo vnemo za društveno delovanje. Miklavž bo tu J Le še malo dni nas loči od onega godu, ki po stari lepi šegi napravi toliko veselja mladim in starim, do sv. Miklavža. Med darili dobe posebno gospodarji in gospodinje tudi letos našo »Družinsko pratiko«, ker jim . e lani napravila dokaj veselja. Seveda .o bo z zanimanjem prebirala tudi mla-dež, ker je v njej za vsakega nekaj, Svetujemo torej Miklavžu, naj pri obdarovanju z našo »Pratiko« ne dela prav nobene izjeme! Vsaka hiša naj jo dobi. Cena 24 vinarjev za komad je tako nizka, da radi tega izdatka ne pride do nikakega prepira mod Miklavžem in njegovim finančnim ministrom. nnanaaaaoaacjnnnnn Gorenjske novice nuuaaaaanaaanru-ir-n g Iz Železnikov. Neka gospa menda nima druzega dela, kot opazovati in obirati ljudi. Dolgo smo trpeli, a sedaj ne moremo več, Z mojstrsko natančnostjo ona prerešetava naraščaj v našem trgu. Kot nezmotljiva, skušena ženska ona natančno ve, kje bo kaj novega in silno je užaljena, če bi ji kdo upal ugovarjati. Ker je pa le Bog nezmotljiv, se je prebrisani škodoželjni glavici primerilo samo v teku enega leta kar pet takih slučajev, kar ji vsak dan lahko dokažemo, za katere osebe se je morala ugrizniti v preostri jeziček. A vse to ^e še ni spametovalo. Zopet je začela ogledovati neko dobro, nepokvarjeno deklico iz Marijine družbe, ki je komaj šoli odrasla in sodba je padla. — če ona misli, da bomo tudi mi tako prizanesljivi, kot liberalci, nje- ni pristaši, se silno moti. Za danes va samo tem potoni svarimo, da malo ho)! brzdate svoje hitre obsodbe. Sicer 1J mo napeli druge struno. g Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiču naznanja, da se prične delo n preizkušnjo v ponedeljek dne 28. listo, pada, skušnja se bode pa vršila v no. deljo dne 4. grudna. Pojasnila se dobe pri gospodu Lovro Pogačarju, zadružnem načelniku. g Ribno pri Bledu. »Gorenjčevt p0. ročevalec sc jc v št. 43 spravil na g0. stilničarja v Ribnem. Iz tega dopisa se kaže umljivo sovraštvo liberalnega dopisnikarja do odločnega in vplivne, ga moža S. L. S. Mi njegovi soniišljcni* ki in sosedje odločno ugovarjamo zoper neutemeljene napade ter ne pustimo, da bi se liberalci, na katere ima mlaida luna mogočen vpliv, brisali ob poštenost vaškega gostilničarja. Ako no bo miru, spravili bomo na dan zadevo, katera se nanaša na kruto žal jen je č, g. duhovnega svetnika in župnika na Bledu, in katera v pravi luči po kaže umazan značaj onemoglih naprednja-kov. Imamo na razpolago popolnoma zanesljive priče, ki so pripravljena svojo izjavo potrditi s prisego. g Gorje. Bralno društvo ponovi v nedeljo dne 20. novembra krasno i^ro »Vestalka«. Komur je mar poštene zabave, naj se potrudi ta dan v Gorje, Začetek ob pol 4. uri popoldne. g Naklo nad Kranjem. Ker jc ze ravno v zadnji številki poročilo o ustanovitvi požarne brambe, naj pripomnim; sledeče: Ker si nekateri umišljujejo in domišljujejo, da člani telovadnega odseka Orel ne morejo biti obenem člani požarne brambe, bodi poveda;w vsem, da so ti z isto pravico lahko fla-ni kakor drugi. Neumno bi bilo na va način zaiiašati različne spore, ampak vsak naj pomaga pri tej tako potrebni napravi — kot je ravno požarna hramba, z vsemi svojimi močmi. g Moravče. V nedeljo, 20. t. m. priredi kat. slovensko izobraževalno društvo v Moravčah veselico z zanimivim sporedom: Petje, dve igri, šc nikjer, igrani. Prosimo, da bi nas občinstvo po-setilo z obilnim obiskom. Vabimo sosedna društva. — Odbor kat. slov. obraževalnega društva. g Na Črnučah je umrla Ivana Dre-šar iz Marijine družbe po dolgotrajni, večletni bolezni. Družba jo je polno" številno spremila na zadnji poti. kleta so ji zapela ginljive žalostinke v. slovo. Naj v miru počiva! — Naša hranilnica lepo napreduje. V desetih mesecih svojega obstoja je imela ž® nad 230 tisoč denarnega prometa. Ljudje so se je veselo oklenili. V novem letu pristopijo, tako upamo, tudi še tisti, ki so doslej svoje prihranke nosili v Ljubljano liberalnim posojilnicam. Zakaj bi dobičke naklanjali našim sovražnikom, rajši naj bodo domači občini v prid! Zato, kdor je naš, kdor ljubi naso občino, le k nam, le k nam! Tukajšnja hranilnica daje iste obresti, kakor ljubljanske, posojilo pa se pri nas reliko ceneje nego v Ljubljani. — Izobraževalno društvo nam je copet priredilo veselo igro. Igralci so jo Pidobro pogodili. To je bilo smehu! Slišimo, da se bo predstava ponovila v nedeljo dne 20. t. m. Sosedje z Ježicc in drugod povabljeni. Iz št. Vida nad Ljubljano. V Drav-Ijah je ondotno kat. slov. izobraževalno društvo preteklo nedeljo priredilo zelo dobro obiskano gospodarsko predavanje. Predavala sta župnik Zabret in župan Belec. Prvi je govoril splošno o položaju kmetskega stanu in o potrebi organizacije, g. župan pa je zelo poljudno razpravljal o zasnovi in o delokrogu kmetijskih strojnih zadrug. Sad teh predavanj je bil, da se je takoj izvolil odbor, ki ima poskrbeti, da se nabirajo člani in da zadruga začne čim-preje delovati. Liberalni kričači, ki so na lepo zborovanje hoteli zanesti kreg in razdor, nas s svojimi lažmi sploh žaliti ne morejo, zato se z njihovimi »pripombami« baviti ne moremo. — Igra »Mlinar in njegova hči« se bo ponavljala v nedeljo popoldne po službi t božji. Iz Železnikov. Naša župna cerkev ' jo dobila pretekli teden novo okrasje, ^lamreč dvoje nad pet metrov visokih fclikanih oken in štiri manjša tudi slikana okna v podobi zvezde v štirih malih stranskih kapelah. Delo je izvršil gospod umetni steklar Maks Tušek iz 'Ljubljane. Na enem oknu v veliki ptranski kapeli je naslikano Jezusovo !Srce, na drugem oknu velike stranske s ikapele pa. Marijino Srce. Podobi sta visoki nad dva metra. Vse barve pa so tako žive in prav nič kričeče in tako naravne. Vse je tako jasno in veselo, kot bi se smejalo. Vsak, kdor vidi delo, hvali mojstra. Ali naj ga priporočamo? Ne, ni potreba, priporoča se sam s svojimi deli. Prijatelj, pridi in poglej, in videl boš, da mu smeš zaupati vsako delo, spadajoče v njegovo stroko. Obe okni sta od dveh dobrotnih rok, ki pa nočeta biti imenovani. Naj jima dobrotni Bog vse to bogato povrne! Kranjskagora. Dne 18. novembra bo preteklo 35 let, odkar je bil č. g. Jo-tef Pečar, duhovnik v p. zadet od mr-tvouda. Služboval je tedaj kot kaplan na Štajerskem. Koliko je ta gospod v /teku petintridesetih let pretrpel, si lahko mislimo, ker ves ta čas ne enkrat ni mogel sam jesti in se obrniti na poste-iji. V resnici je v svoji dolgi bolezni du-hovnik-mučenik. Nikdar ne toži o svoji • ibolezni, dasiravno veliko trpi. Gotovo, Ida dobri gospod tako mirno trpi, ker ju p a od Gospoda večnega plačila — nebes, kjer neha za vedno vsa bridkost in trpljenje. Iz Radovljice, 13. novembra. Sani o u m o r. V četrtek, dne 10. t. m., popoludne ob pol 4. uri si je z nožem prerezal vrat Josip Teran, zidarski mojster in hišni posestnik v Predtrgu. j Ivo je okrog 3. ure popoludne žena od-Jšla iz sobe in seboj vzela svojega petletnega otroka, zaklene mož za njo vrata in kmalu nato izvrši samoumor. Deček hoče iti v sobo po klobuk, najde vrata zaprta in pokliče mater. Na klic žene mož še sam odpre vrata in ko ga vidi s prerezanim vratom vsega okrvavljenega, na njeno obupno vprašanje, kaj si je storil, odgovori sam: »nič«, se nasloni na posteljo in nato v nekaj minutah umre vsled izkrvavljenja. Vzrok nesrečne smrti je bila gotovo neozdravljiva vratna bolezen, na kateri je dolgo časa bolehal in ga je posebno zadnje dni zelo mučila in dušila. Iskal je zdravja v bolnišnici v Kandiji in v Ljubljani, odkoder se je pred kratkim vrnil domov. Truplo njegovo so prenesli v mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija, ki je dokazala omračenje duha. V soboto popoludne je bil cerkveno pokopan. — Star je bil okrog 40 let, doma iz Bele pri Križu. Bil je pred boleznijo vesten in marljiv zidarski mojster in splošno priljubljen in spoštovan. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka. Bog mu bodi milostljiv! g Tržiške novice. Pretekli teden se jc ustanovilo za tržiški sodni okraj prepotrebno društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb. Veliko je otrok v okraju, sosebno v našem trgu, za katere se bo moralo novo društvo zavzeti. Otroci, prepuščeni samim sebi in brez nadzorstva, ne morejo postati koristni udje človeške družbe. — Umrla je na Kilerci posestnica Marija Urh, sestra g. župnika v Podgrajah in teta gg. župnikov Oblak z Bleda in Krope. Naj počiva v miru! — Prihodnjo nedeljo, 20. t. m. v društvo sv. Jožefa! Tam bo vele-zanimivo javno predavanje ob 4. popoldne o zgodovini Tržiča. Predaval bo zgodovinar in profesor bogoslovja vlč. g. dr. Gruden. Ker je predavanje javno, je vstop dovoljen vsem, ki se zanimajo za zgodovino fare tržiške. — Nedeljska predstava »Mlinar in njegova hči«, katero jc uprizorilo društvo sv. Jožefa ob prenapolnjeni dvorani pri »Bastelju«, je dosegla popolen uspeh. Igralke, kakor tudi igralci so tako izborno nastopali, da smo mislili, da se nahajamo na ljubljanskem gledališkem odru. Vsa čast jim! Tudi godba na lok ter zelo pomnožena moški in ženski zbor so se odlikovali. Le tako naprej! S Trate v Poljanski dolini. Katol. slovensko bralno in izobraževalno društvo na Trati jc priredilo dne 6. novembra čarobno igro »Rcpoštev, duh v Krkonoških gorah«. Igra se je nepričakovano prav dobro igrala. Ne pretiravamo, ako rečemo, da so vsi igralci vloge prav izvrstno izvršili. Veliko smeha napravili so dolgobradati, rdeče oblečeni gorski duhovi in Šolnova žena. Če se pomisli, da so vsi igralci takorekoč samouki in zaradi malega prostora lc majhen oder, je dokaz, da bi naši igralci na primernem odru še vse kaj boljšega napravili. O napravi novega »Društvenega doma« treba bo resno misliti; par dobrih src s precejšno podporo se je že oglasilo. Lc tako naprej in šlo bo. Za zimsko razvedrilo nabavi društvo več novih knjig in z novim letom prične še z bolj marljivim delovanje. 'Zatorej, fantje, dekleta in možje, vsi se zapišite v društvo in da tudi stari člani pridno zahajate v društvo ter z rednim plačevanjem letnino pomagate še boljši društveni bodoč* nosti. d V št. Rupertu bode dne 20. t. m., to je v nedeljo teden ljudsko predava* ; nje o uporu in umorih na Portugalk skem. Marsikaterega prijatelja opozo« rite na to!— Javno vprašanje: Kdo je župan v Št. Rupertu? d Šmartno pri Litiji. Z ozirom na dopis od istotam v številki 39. »Domoljuba« se nam piše: 1. Ni res, da bi bil jaz ekssokol, res pa je, da sem član' sokola v Trbovljah, kjer sedaj bivam. 2. Ni res, da bi jaz vedel, kdo izmed so-t kolov je v Šmartnem na.pesku skupine delal, nasprotno je pa res, da jaz o tem ničesar ne vem. Ignacij Mandelj, vul-. go Račk. d Krka. Naš višji liberalec, podo-: mače liberalni Kapelj, ki jc čutil potrebo nedavno iti v Belgrad klečeplazit pred srbskega kralja Petra, za katerega je vos navdušen, jo žc začel agiti-rati za predsloječe volitve. To je tisti človek, ki pravi, da duhovnov in cerkve nič treba ni in ki je ob zadnji vojni nevarnosti silno želel, 4.a..bi bili Srbi prikorakali k nam, ker pa: niso., je on korakal v Belgrad. Ta potuhnjeni sovražnik Avstrije in katoliške cerkve si torej drzne ljudi nagovarjati, naj njega volijo. Ne dolgo od tega je bil na Kitenvrhu in.milo prosil, naj mu dajo svoje glasove, češ, da ni. takega kot je on, četudi je splošno znano, da se na kmečke reči toliko razume kot zajec na boben. Baha se, koliko je občini koristil. Vprašamo, s čim pa? Ali s svojo šnopsarijo? Ko je bil od vlade na ponudbo denar za občinska pota,, ki so ga sosedne občine tudi dobile, je on v imenu župana odgovoril, da ni nič takih potov v občini. Kaj ne, to jc gospodarstvo. Resnica je nasprotno, da je že veliko zapravdal občinskega denarja, s katerim futra liberalnega dohtarja Trilarja. Resnica je tudi, da je šolski denar, ki se je nabiral za muljavsko šolo in se je zdaj dobil nazaj, približno 1400 K, namesto za šolske potrebščine, na katerih je šolska občina dolžna, med drugim obrnil tudi v poplačilo zadolženega gasilnega društva. Seveda ta stvar še ni končana. Ta liberalna smet tudi prav po cigansko laže, da bodo zaradi farovža grunti prodani in če njega volijo, ne bo nikdar fajovža, ki je v resnici tak, da jc sramota za vso faro, ko vendar vsi volivci dobro vemo, da če bo kak grunt prodan, bo le zavoljo njegove šnopsarije. Res žalostno bi bilo, ko bi bilo na kakem plesnjivem liberalcu ležeče, kaj se bo delalo v fari ali ne. Kdaj jc še kak liberalcc delal kmetu v 71 korist ? Ali se je morda liberalec spomnil kmeta", ki je ječal pod težo oderuških obrestij, z ustanovitvijo posojilnice? Ali liberalec kmetu preskrbuje najcenejša umetna gnojila? Kdo kvari z liberalnimi protiverskimi časopisi našo mladino? Ali ne liberalec? Za kmeta brezverski liberalec ne bo nikdar nič storil, ker njegov namen je ščuvati ljudi zoper vero, Cerkev in duhovščino ter sedeti v šnopsariji in čakati, kdaj mu bodo trapasti ljudje prinesli svoje težko prislužene groše za pijačo, da bi zlahka živel. Za take ljudi je prostor na Portugalskem, kjer cerkve po-žigajo in duhovne more, ne pa v katoliški občini. Kdor ima kaj moštva v sebi in katoliške zavednosti, bo liberalcu pokazal vrata in mu ne bo dal glasu. Krški volivci. d Iz Ribnice. Društvo za mladinsko o s k r b in varstvo otrok v Ribnici je priredilo dne 29. in 30. oktobra t. 1. predstavo »Mlinar in njegova hči«. Prireditev je bila povsem zadovoljiva in vredna vse hvale. — O r i b n i -ških-Lahih je »Domoljub« poročal že v eni zadnjih številk. Za danes moramo pribiti še eno dejstvo, ki stavi v zelo čudno luč naše glavarstvo v Kočevju in deželno vlado v Ljubljani. — Zgodilo se je, da je prosil dobro izučen zidar za koncesijo pri glavarstvu v Kočevju. Fant je pristojen v okraj in je praktično in teoretično dobro v svoji stroki izobražen. Delal je že v Ljubljani, potem v Ameriki kot zidar in je slednjič obiskoval dva tečaja na obrt-nostrokoVM'šoli ' v Ljubljani. Svojo prošnjo je "Utemeljeval s 7 prilogami. Glavarstvo pa je njegovo prošnjo enostavno odbilo. Svoj odlok utemeljuje, s tem, »ker ni nikake krajevno potrebščine«. Isto je napravila tudi deželna vlada v Ljubljani, kar je gotovo največji škandal za naše razmero. — Krajevne potrebščine ni ?!? Zakaj prihaja k nam vsako pomlad vedno več in več Lahov, ki odnesejo toliko lepega denarja v tujo deželo polentarjev? Kdo daje tem ljudem pravico izvrševati obrt v tujem kraju? Kdo odganja domačine, avstrijske državljane, od obrti, da se morajo ti potem seliti v Ameriko? Ali je to skrb za domače ljudstvo?! — Ribniška dolina bo kmalu še bolj znana po celem svetu zaradi svojih cest. Takih grap, ki jih nekateri pri nas hočejo imenovati deželno cesto, gotovo ni nikjer več pod božjim solncem. Skrajni čas bi že bil, da se našemu slabemu stanju odpomoro na ta ali oni način. Vzrok, da je tako, je slabo gospodarstvo. Če ima deželna cesta take gospodarje, kot so bili do sedaj, se temu ni čuditi. Kaj je bilo graščaku Rudeschu mar za cesto? Kot načelnik je nosil le čast, skrbi nikakih, a plačilo je užival njegov oskrbnik Fischer. Z Rudeschem ljudje splošno niso bili zadovoljni. Moral je kot cestni načelnik odstopiti svoje mesto Fr. licu iz Gorenje vasi. Ljudje so mislili, da se je dobro prebralo, — pa so se zmotili. Njega so morali Ribničanje — liberalci V — navezati nase — prestopil je iz našega tabora kot uskok v liberalnega. In sedaj gospodari ta in prigoriški Nace mu pomaga. Za ceste se ne brigata, ker imata čez glavo drugih skrbi. Kaj njima mar blato na cesti, kaj celi potoki vode, — onadva se itak nobel vozita, kmet pa naj le gazi do kolen blato! Kadar si bo začela živina na cesti lomiti noge in se bodo vozovi prevračali, — to se.bo godilo prav kmalu, — bosta pa doma ostala, dokler ljubo solnce zopet ne uniči blata in ga ne izpremeni v kupe smradljivega prahu! Zakaj se ne napravijo ob cestah ročaji"? Čakate zopet na nezgode?! Zakaj ne nastavite več cestarjev, če ti za sedaj ne morejo zmagovati dela, ali zakaj teh ne odpravite, če ne izvršujejo svoje dolžnosti?! — Čez ribniške »Orle« je hotel zabavljati »Slovenski Narod« in vsiljivi »Slovenski Dom«. Prav! Mi nimamo prav nič proti temu, povemo pa le, da bomo tudi mi obračunali z obrekljivci, kakor zaslužijo. Kar delajo naši bivši člani, to nas presneto malo skrbi in za njihova dejanja nc bomo odgovorni mi. Če hočete iti na to široko polje, da boste obrekovali organizacijo, v kateri je morda kdo prej bil, a je potem že po izstopu ali izključitvi kaj kaznjivega napravil, bi vam tudi mi lahko sledili. Poglejte, kaj vam uganjajo vaši dejanski in razni podporni člani! Par ribniških lokalov v6 povedati toliko lepega, da si boste mašili ušesa! Torej le lepo tiho! Z maslom na glavi ne hodi na solnce! d Krka. Naš liberalni prerok z Vidma se nekaj zadira v našega gospoda župnika, češ, da ni pustil zvoniti z velikim zvonom znanemu liberalnemu šnopsarju. Poizvedeli smo, da je žena zahtevala srednji pogreb in za srednji pogreb se zvoni s tremi zvonovi in to je, menimo, dovolj časti tudi liberalcem. Kajne, Jožek, kako lepo bi bilo, ko bi ti komandiral katoliško cerkev. To bi bilo življenje! — Tudi to mu ni všeč, pravi, ker je župnišče zaprto in noben berač ne dobi nobenega daru. Vidiš, Jožek, tukaj pa namenoma govoriš neresnico. Znano je, da v župnišču dobe svoj dar celo tisti, ki ga niso vredni in ga takoj nesejo iz župnišča k tebi za šnops. Povemo ti tudi, da bi bil gotovo naš gospod župnik pripravljen na lastne stroške sezidati ne samo župnišče, ko bi imel 10.000 K dohodkov na leto, kar sam veš, da je grda laž, ampak podrl bi tudi tvojo šnopsarijo in ti napravil lepo hišo. Pa čez pridige se zopet nekaj vsajaš. Prav jih je treba razumeti, kakor jih drugi razumemo, pa ti jih nalašč nečeš in zato nalašč pišeš take neumnosti, češ, da jc gospod župnik več kakor angeli, Marija itd. Vidiš, Jožek, ti si se nasrkal iz liberalnih listov lažnjivosti, ker pa se z lažmi nikamor ne pride, zato tudi ti ne boš zmagal. Praviš, da je naš farovž palača, toda kakšna, to vd ne samo komisija, ampak ljudje daleč naokoli, zato ti povemo odkrito: zgago lahko delaš, ampak dosegel ne boš nič, ker število I zaslepijencev, ki bi ti verjeli in imeli -d kako zaupanje v tvojo moč, je padlo na ničlo. Zdrav bodi in mirno počivaj, ljuba liberalna duša — tvoj up je Sk| po vodi, tega prepričanja smo tudi mi — zavedni krški možje. n Iz Črnega Vrha nad Idrijo. Naš Orel je trn v peti našim liberalcem; no, vsod zabavljajo čezenj: pred cerkvijo, v cerkvi, po gostilnah in. doma. Zadnji) čas so se oglasili celo v »Slovenskimi domu«. Ni naš namen, da bi odgovar-i jali na neumne in lažnjive čenče »Slov, doma«, pač pa svetujemo zlobnemu do« pisunu: v prihodnjič posveti najpno v svoje vrste! Poduči tiste mlečnozob« »paglavčke liberalčke«, da se v cerkev, ne hodi zato, da bi se tam ljudi napa« dalo s »Čuki«! In da cerkev ni za to. da bi se v njej cerkveni govori kritizirali/ Pometaj pred svojim pragom, kjer jo dovolj smeti! Iz Slavine. Tukajšnje kat. slov. iz< obraževalno društvo priredi v nedeljo, 20. t. m. veselico z deklamacijo. petjem in igro: »Jeza nad petelinom in kes«; Vstopnina: Sedeži- 80 v, stojišča 40 v, Preplačila se radi naprave novega odra hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. n Postojna. Zadnja prireditev našega katoliškega izobraževalnega drvi. štva je pokazala, da je vedno več življenja v njem. Vsi, ki nočejo biti pod' mernikom, obiskujejo izobraževalno društvo, kjer se bere, predava, p oje, tambura in zabava, da je veselje. Fantje so hoteli Orla in ustanovili so ga zadnjo nedeljo. Iz Ljubljane je pri« hitel predsednik Orlov, g. dr. L. Pogačnik, ki je s prepričevalno besedo navdušil za našo organizacijo tudi tisio fante okoličane, ki nimajo še svojega izobraževalnega društva. Naši fantje so g. predsedniku iz srca hvaležni za njc-t gov trud. Pristopilo je k telovadnei.ni odseku 46 fantov; radi razdalje in slabega pota se je ustanovil pododsek za' Zagončane. V odbor so bili voljeni t Kapš Rudolf, kaplan, predsednik; Ant.' Mekinda, podpredsednik; Rado Star« man, načelnik; Fr. Smrekar, tajnik; Jože Starman, blagajnik. Za zabavo so poskrbeli tamburaši in pa otroški pevci; lepa hvala za ves trud, posebno br. Rado Starmanu. Zaključili smo ve« selico z igro: »Tri sestre«; kdor je videl sigurni nastop naših igralk in igralcev; bo v nedeljo zopet rad prišel, ko pono-. virno igro. Fantje, zdaj pa na delo. n Od Pivke. P r e m o v a n j e goveje živine za Notranjsko vršilo se bo v soboto, dne 26. novembra na' sejmišču v Št. Petru na Krasu. Razdelilo se bo 8 premij za bike, 10 premij v.a. krave in 10 za junice. Kmetovalci, pripeljite k premovanju svojo živino. Kraj jc prav primerno izbran, da se lahko v prav obilnem številu udeležite. Premo-,vanje priredi slavni deželni odbor [kranjski. — Prireditev izobraževalnega društva v Št. P e -litru v nedeljo, 6. novembra, je prav .'dobro izpadla. Pevci so prav dobro zapeli več pesmi. Ugajala sta zelo s svo-Ijim nastopom vneta abstinenta J. Bela-ivec in L. Česnik. Igro »Tri sestre« pa so naši Orli in dekleta ženskega odseka prav dovršeno predstavljali. Dopadlo se nam je, ker se je vsak svoje uloge jprav dobro naučil in tudi v svojo ulogo fcamislil. Le tako naprej! Katoliško izobraževalno društvo naj pokaže, kakor Ije že doslej pokazalo, da hoče v izobraževanju svojih članov vedno napredovati. — Da bi se nam kmalu vresničila zelja, da razširimo svoj »Dom«! Potem hočemo šele pokazati, kaj da znamo! — Hranilnica in posojilnica v 'Št. Petru deluje vedno bolje, kar Jkaže, da ima pri ljudeh veliko zaupanje. Delo se je tako pomnožilo, da je bilo treba misliti na novo moč. Hranilnica jc radi tega poslala enega mlade-i niča v zadružni tečaj v Ljubljano, da i se izobrazi za posojilničnega tajnika. liPo novem letu bodo zanaprej uradni Tdnevi vsak dan, kar bo gotovo ustreženo marsikomu. n Iz Spodnje Idrije. Dragi »Domoljub«! Danes te povabim na kratek izlet po naši obširni župniji, morda boš kaj zanimivega videl. V Idriji, v mestu se ne bova ustavljala. Tam ima glavno besedo poslanec Gangl, ki ga drugje pikjer ne marajo. Le kadar kdo kake podpore potrebuje, sta dobra gospod »dekan in gospod katehet. Ob Idrijci naju lepa pot pripelje do Fare, ki se iividi kakor kaka trdnjava zavoljo moč-fnih nasipov ob Idrijci. Brž, ko prideva ['do vasi, bereva na deski: »Katoliško ' 'slovensko izobraževalno društvo«. Vstaji piva malo! Na mizi je lepo število slovenskih časnikov. Stene kinčajo: kip ^cesarjev, podoba Vodnika in sv. Jožefa, udi harmonij ima svoj prostor. V dru-i sobi pa vidiva dve veliki omari polni nji g. Upava, da bodo sedaj v jesenskem in zimskem času možje in fantje ivečkrat prihajali v te prijazne prostore. Pojdiva, da se preveč ne zamudiva! Prijazno petje zaslišiva z ulice. iV sosednji hiši so se zbrale dekleta »Dekliške zveze« v svoji sobi, kjer klekljajo in prepevajo. Poglejva še k njim! Polno jih je okrog mize, ki klekljajo in repevajo. Na mizi so lepo v redu razni asopisi, ob strani je omara za knjige, i obsega tudi lepo število knjig. Izveva di, da se pripravljajo dekleta na ve-lico in da jim je igra »Sveta Neža« rav všeč. Dekleta, le naučite se jo in de prihajajte v »Dekliško zvezo«! — S""esel, dragi »Domoljub«, ker si se v veh izobraževalnih sobah videl na mizi, niti ne vidiš, da jo bova sedaj ubrala po velikih stopnjicah v cerkev. Zvonik ti že od daleč dopade. Ne veš , da bi se bil kmalu eden zvrnil z nje-, ko je hotel iti po strelovod, da bi se pbpravil. »Se že ni dobro držal,« praviš. »Dobro, toda alkohol ga je vlekel k materi zemlji.« Oj ti nesrečni alkohol! Dobro, da jih je že precej v družbi treznosti! Vstopiva v cerkev! Lepa božje-potna cerkev Matere božje v nebesa vzete je! Posebno glavni altar in rožni-venski krasita cerkev. Trona pri obeh sta bila prenovljena, eden od Marijine družbe, ki tudi skrbi za cvetlice v cerkvi. Lepo je to, da se dela za čast božjo! In sedaj se dela, da bi bil tudi lesen pod v cerkvi. Prijatelji »Domoljubovi«, le prispevajte kaj zraven, če se gre za cerkev, pa raje malo manj prispevajte za gostilne! — Obrniva se nazaj v vas! Že od daleč se nama vidi nasproti napis: »Cesarja Jožefa jubilejna šola«. Krasno je to poslopje, odločeno mladini! Še notri poglejva! Najinega starega znanca g. nadučitelja Bajca ni več tu, pač pa naju veselo sprejme prijazen novi g. nadučitelj. Ko si ogledujemo lepe učne sobe, izveva tudi, da je tu predaval dne 13. t. m. g. katehet Osvvald o svojem popotovanju v Sveto deželo. Vsi želimo, da bi bilo pri predavanju polno poslušalcev. Toda mudi se! Še en pogled na župnijski vrt, kjer je v poletnem času telovadnica Orlov, in potem dalje po vasi, ki je vsled svoje snažnosti in lepote hiš podobna kakemu trgu. — Onstran mostu je socialno-demokratično konsumno društvo, v katerem se menda kujejo tisti lažnjivi dopisi zoper našega g. župnega upravitelja in g. kape-lana, ki se pošiljajo po raznih liberalnih in mokraških listih. Pa le naj se, kdo se briga, če osel riga! Ena želja se nama je pa le vzbudila, ko hodiva tukaj mimo: da bi bilo dobro in potrebno, če bi ustanovili mi tudi svojo posojilnico in svoj konsum. Pomislite o tem, prijatelji »Domoljubovi«! — Pot naju je pripeljala na Pustoto. Nekoliko si ogledava telovadnico Orlov, za katero bi bilo tudi več prostora potrebno, potem se pa še spomniva nedavno umrlega rudarja Fr. Strgulec. V 48. letu ga je odtrgala smrt njegovi rodovini. Zapustil je šest nepreskrbljenih in joka-jočih. Bil je priden gospodar, zvest delavec in rad je šel v cerkev. Ubogemu trpinu naj Bog da svoje plačilo, otroke naj pa varuje tudi On, ki na nobenega ne pozabi! — Ali greva še v Kanomljo, dragi moj »Domoljub«? Prehuda je pot v tem deževju, ali pravzaprav še poti ni nobene. Toda počakajva, da se popravi. Tudi ti, prijatelj naš, lahko malo potožiš in prosiš, da bi se nam kaj zboljšala ta cesta. Gotovo je ni na Kranjskem poti, ki bi se štela za vožnjo pot in bi bila tako slaba kot je ta. Za spomlad pričakujemo izvedenca in inženirja od deželnega odbora, da se bo pregledala potreba poprave kanomeljske cestc. Naš pridni in delavni državni poslanec Gostinčar jo pozna dobro in zato se zanašamo nanj, da bo še komu na uho povedal: naj se popravi kanomeljska cesta. Prihodnjič bo pa najina pot bolj strma, dragi »Domoljub«! n S Topola pri Blokah. Dne 5. novembra je zatisnil oči možak-poštenjak Anton Šraj v hiši svojega sina Karoja v Topolu v 83. letu starosti. Pokojnik je bil več let naročnik »Domoljuba«, v svojih mladih letih se je bavil z raznimi kupčijami do Trsta. Večkrat je pripovedoval, kak trud je bil še takrat prevažati blago, ker ni bilo še železnic, pozneje se je lotil tudi kupčije z živino ter hodil po bližnjih in daljnih sejmih, zato ga je vse daleč naokrog poznalo. Bil je mnogo let cerkveni ključar po« družne cerkvice sv. Petra na Studencu ter je daroval mnogo za cerkev tudi iz svojega lastnega žepa. Upamo, da mu je sveti Peter odprl nebeška vrata. Časten mu spomin! n Iz Preserja pri Borovnici. Kako živahno je moralo biti versko življenje v naši župniji pred dvesto leti! V eni župniji so nastale kar tri božje poti. Komu ni znana Žalostna gora, ki se vzdiguje tik nad postajo Preserje? Na drugem vrhu zagledaš c.rkev sv. Jožefa in na tretjem cerkev sv. Ane. Ali imate še kje kaj takega? Pa tudi naša župna cerkev ni zadnja. Zidana je v slogu, kakor so na Kranjskem radi zidali pred dvesto leti, kot središčna stavba, da se ladja in svetišče končujeta v kupoli. Podobne so cerkve: na Šmarni gori, na Dobrovi, križanska v Ljubljani, na Homcu, v Skaručini, v Grobljah itd. Prostor v teh kupolah je kakor nalašče za slikanje. In res je bila kupola v ladji naše župne cerkve slikana že izdavna. Te slike so pa bile slabe, že vse pokvarjene in nevidne. Ohraniti jih ni bilo več mogoče, ampak so le strop kazile. Zato jih je bilo treba nadomestiti. V svetišču, ki ga je preslikal Štefan Šubic- leta 1867., so pa slike ostale neizpremenje-ne, samo umiti jih je bilo treba. Kupola v svetišču nam kaže devet slik. V sredi stoji Kristus kot sodnik, v osmerih izrezkih ali polah pa so podobe iz Kristusovega življenja, in sicer štiri iz njegovega trpljenja in štiri iz njegove slave, namreč: Kristus moli na Oljski gori, Kristusa vjamejo, bičajo, s trnjem kronajo; pastirci ga molijo, modri se mu klanjajo, njegovo izpremenjenje na gori in njegovo vstajenje. Poleg teh slik v kupoli so še ob stenah slike sv. Mohorja in Fortunata, sv. Cirila in Metoda, sv. Petra in sv. Andreja. Tudi v ladji jc Štefan Šubic naslikal na steno med okni štiri slike: Darovanje v templu, Jezus, prijatelj otrok, sv. Elizabeta deli miloščino in sv. Štefana kamenjajo. Vse te slike so dobro ohranjene. V kupoli, ki je bila prej tako temna, ki je pa sedaj tako prijazno svetla, sta pa naslikala slikarja Marko-vič in Trpin z lahnimi, prijetnimi barvami štiri evangeliste in štiri angelske glavice, ob slavoloku pa dva angela, držeča napis: Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Spodnje stene so poslikane v obliki rdečkaste preproge tako, da se barve od tal kvišku stopnjujejo v lepih, vedno lahkejših različicah. Cerkev je ornamentalno prebarval mojster Petek iz Ljubljane. Zlate črte ob okrajkih poživljajo stene; ves poglecl napravlja ugoden in prijeten vtisk. V kratkem osnažimo še lepe kamenite oltarje in naposled prejmemo J še nove orgle. Pred dvesto leti so zidali našo cerkev — s kvadri pozidani zvonik nosi letnico 1711, — čez dvesto let .srno jo pa okrasili in pomladili. Ilvala Bogu, da se je delo tako posrečilo; čast prečast. gosp. župniku za ves trud, čast pa tudi vsem dobrotnikom, ki so za te naprave in poprave kaj prispevali, ali pa šele bodo. Lepa cerkev je vedno lepo spričevalo za župljane. Nova cerkev v Žireli bo v nedeljo, 20. t. m. blagoslovljena. Z največjo težavo so jo zidali štiri leta. Načrte je napravil Vašica, ki se je za cerkev prav posebno zanimal. Zidal jo je Peter Bevk iz Cerknega. Da smo Zirovci zdaj res lahko ponosni na novo cerkev, ki ga nima para daleč naokoli, kdo se je za to največ trudil? Ali ne 73-lctni starček, župnik žirovski, g. Vidmar! Naj bi ponosna stavba nove cerkve Zirovce zopet združila! Blagemu starčku, župniku pa naj bo nova cerkev, skoraj bi rekel kol večen spomin med Zirovci! — To nedeljo na dan blagoslovijenja ho ženski odsek našega društva prire-lil v »Domui; veselico v korist cerkvi. \"aj bi tudi druga žirovska društva -torila enako! Na blagoslovljenje so povabljeni tudi iz sosednjih fara. D^iT jr-jt -n—int—>nr « n-ir-n—Ii-^r-in Zlata doba --------»Alkohol greje.« Meseca januarja je sedemdeset-.etni delavec ponoči, ko jc pijan ležal na cesti, zmrznil, dasi ni bilo hudega mraza. Alkohol ga je menda tako pre-grei, da je zmrznil. Resen odgovor na lahkomiselno vprašanje je dal nekoč slavni amerikanski govornik John B. Gough, ko je bil povabljen k pojedini. Soproga gostiteljeva mu je ponudila, da naj pije vino. Toda ta je ponudbo odklonil. Tedaj ga vpraša sarkastično: »Zakaj ne, mr. Gough? Mislim, da bi vi celo sir odklonili-, če bi ga Vam ponudila, ne res?« »Da, milostna,« odgovori Gough živahno, »prav gotovo bi tudi sir odklonil, ako bi sir povzročil toliko umorov in samoumorov, skrbi in žalosti, in toliko družin nesrečnih naredil, — da, o tem bodite prepričani, potem bi jaz tudi sir odklonil.« Dobro ga je dal. V nekem znanem amerikanskem mestu je občinska postava, po kateri morejo vsi meščani, ki imajo volivno pravico, glasovati, ali se naj dovolijo nove gostilne ali naj se izmed onih, ki so že obstojale, katera zapre. Imelo se je ravno vršiti novo glasovanje meščanov. Med gostilničarjem Benniejem in njegovim najboljšim gostom Johnom se je razvil pogovor, ki ga tu navajamo: ji John: »Da, Bennie, vsekakor mislim jaz za to glasovati, da bomo enkrat »suhi«.« Bennie: »Toda, John, mislim da se šališ. Ti si moj prevelik prijatelj, da bi me mogel želeti ob kruh spraviti. Pomisli le to: Jaz sem tu že 20 let in ves denar, ki sem ga zaslužil, sem zopet vtaknil v svojo obrt. Kako naj dobim svoj denar nazaj, ako se bo sklenilo, da moram tudi jaz zapreti svojo gostilno?« John: »Dobro, Bennie, tudi jaz ti hočem nekaj reči: Jaz sem tudi tukaj že 20 let in ves denar, ki sem ga zaslužil, sem vtaknil v tvojo obrt. Ali mi hočeš povedati, kaj naj storim, da dobim zopet svoj denar iz tvoje obrti?« Res je. Uboga žena je bila navzoča, ko so obsodili njenega moža, ker se je v pijanosti pregrešil. Žalostni obraz žene gane sodnika, da reče: »Zelo mi je žal, da moram vašega moža zapreti.« Zena mu pa odgovori: »O, gospod sodnik, ali ne bi bilo bolje zame in moje otroke, da bi zaprli gostilne, mojega moža pa k delu spustili?« □EEBEEEaaEaEaoEEi D □ 0 Drobfine □ □ □ naaanuucjnaaaacaaan Trgovina Bosne in Hercegovine leta 1909. Izvoz govedi je znašal 85.394, uvoz 18.148; ovac je bilo izvoženih 89:308. Prešičev se je izvozilo 26.118 živih in 44.611 zaklanih. Kož se je izvozilo 12.306, uvozilo 7720. Največji izvoz odpade v Bosni na les, ki se ga je izvozilo 7 milijonov meterskih stotov. Potem 'pridejo suhe slive, ki se jih je lani vsled slabe letine izvozilo le 4,490.693 meterskih stotov. Raznega drugega blagfi se je izvozilo 10,796.580, a uvozilo 8,173.418 meterskih stotov. Ves izvoz znaša 122 milijonov 979.368 kron, uvoz pa 139 milijonov 539.540 kron, deficit v trgovini torej 16,559.172 kron, ki ga pa je v prvi vrsti povzročila slaba letina sliv. Moderni veliki parniki. V 19. stoletju proti koncu petdsetih let se je zgradilo parnik »Great liaštern«, ki je bil dolg 207 m, širok 25-2 m ter je imel 27.500 ton. Od tega časa do zadnjih let se še ni zgradilo tako velike ladje. Leta 1899. zgrajeni angleški parnik »Ocea-nic« je bil sicer nekoliko daljše (209 m), toda za 4 2 m ožji ter je imel tudi manj ton. Šele v 20. stoletju so začeli graditi večje ladje, in sicer je bila ena prvih parnik »Celtic«, zgrajen 1. 1901, ki jc mogel nositi čistih 20.908 ton. Prvi nemški parnik, ki je presegel v velikosti »Great Easterna«, je bil Viljem II„ zgrajen leta 1902, ki je bil dolg 215"3 m, ter je imel prostora za 19.361 ton. Precej večja sta oba parnika »Lusitania« in »Mauretania«, ki sla last Cunardove linije in katerih ima vsak 32.000 čistih ton. Oba ta dva parnika presegata največji nemški parnik »Gcorge Washing-ton«, lasi severonemškeKa »Lloycla«, za 6000 ton. V teku novembra pa bodo spustili v ladjedelnici podjetja Hnr-land & Wolf v Bclfastu parnik »01ym-pic« v morje, ki bo last družbe Withe Star Line in bo eden največjih, kar so jih je kdaj zgradilo. Dolg bo 259 m, Si-rok 28 m ter bo mogel nositi 45.0000 ton. Ilamburg-Amerika-Linic pa je pred kratkim naročila ladjo, ki bo sicer šele 1913 dodelana, a bo gotovo največja na svetu. Dolga bo 268 m, široka 29 25 m, ter bo mogla nositi 50.000 ton, a zavzeti v vodi prostornine za 60.000 ton. Torej bo še enkrat večja kot »Great Eastern«. Tudi braziljska vojna ladja »Rio de Janeiro«, največja, kar se bojnih ladij tiče, ki bo zavzela v vodi prostornine za 32.000 ton, bo poleg omenjen nega parnika prav majhna. Kazni v francoski vojski. Francoska ima v Afriki takozvane kazenjske stotnije, to je kaznjence, ki morajo v francoskih kolonijah služiti kot vojaki, Ti jetniki, ki jih pošiljajo v najbolj ne-, zdrave kraje in ki jih decimira mrzlica ter skrajno naporna služba, žive življenje podobno počasnemu in mučnemu umiranju. Za najmanjši prestopek se jih kaznuje s trpinčenjem. Najmanjša kazen je, ako se zapre kaznovalna v platnen šotor, ki je ves zadelan in pred katerim stoji straža. V takem hernietič-no zaprtem prostoru kaže dostikrat po-dnevu termometer 50 stopinj Celzija. Ako je bil kaznjenec izmed te stotnije že večkrat kaznovan, ga zapro v poseben šotor, ki se imenuje vsled svoje grozote zelo značilno, namreč — grob. Še strašnejša kazen pa jc, ako zapro kaznjenca za več ur v jamo, ki je spodaj v zemlji razširjena, zgoraj proli vrhu pa se zožuje, tako da je podobna lijaku. Kaznjenec mora splezati v (o luknjo po lestvi, ki jo potem potegnejo seveda venkaj. Kakšen mora biti zrak v taki jami, si lahko mislimo, nesrečnež je skoro živ pokopan. Dostikrat zapro za kazen več jetnikov v tako luknjo in zgodi se, da se vsled okuženega zraka notri poduše, kar ni nič nenavadnega. Za malenkostne prestopke se kaznuje vojake mnogokrat s tem, da se jim poveže roke in noge z vrvmi, namočenimi v vodo ter jih izpostavi čez noS v puščavi. Divje zveri, zlasti šakali, zavohajo že od daleč mokroto, zbero se okrog jetnika in dostikrat dobe zjutraj samo še kosti izpostavljenca. Kuliji kot lokomotive. Potnik po vzhodni Aziji, ki pride na svojem potovanju v deželi črešnjevega cvetja tudi v obsežno pokrajino Altame in Odava-re, se more voziti tamkaj z najbolj čudovito železnico na svetu, kajti ta železnica vozi brez lokomotiv in brez mehanične gonilne sile. Namesto lokomotive opravljajo svoj posel rumenka; sti kuliji. Mala železnica je dolga okoli 30 km ter jc izpeljana po valoviti obrežni pokrajini iz Altame v Odavaro. Iz; rabilo se je obliko zemlje: kjer vozi železnica navzdol, tečejo železniški vozovi sami, kjer vodi pa navzgor, pograbijo mišičasti kuliji, ki čakajo na prihajajoči vlak, za vozove ter jih poriva- Jo do prihodnje strmine, kjer sc začno kolesa zopet sama premikati. Slabe [Živce seveda ne sme imeti, kdor se J vozi s to železnico. Nima se ravno prijetnih občutkov, ako drvi mali vlak v divjem diru po dolgi strmini navzdol, popolnoma sam sebi prepuščen ter leti po ostrih ovinkih čez mostove v strme kotline. D ________ nac3c3c3c3c3c3acac3at-jc-jc3c3n aaaacaacinaaaiziaacia Q Dobre knjige »Robinzon starši.« »Katoliška Bukvama« je založila kaj lepo knjižico s podobami za otroke z mikavno sliko na naslovni strani in kaj živimi in pestrimi, otroški domišljiji primernimi barvnimi slikami med tekstom. Barvne slike so celostranske. Povest o Robinzonu stopa tu pred otroško dušo z vso svojo J mičnostjo in prikupljivostjo. Povest je I za mladino skrajšana, v lahkem in pra- 1! vilnem jeziku, tako podomače in zanimivo, kakor treba za mladino. Večjega veselja ukaželjnemu živahnemu otroku ,ne boš mogel napraviti z nobeno stvarjo, kakor če mu omisliš tako knjižico s .slikami. S kolikim napetim zanimanjem, s koliko srčno radostjo bo dečko sledil življenju in nezgodam Robinzo-novim na samotnem otoku! Kako si je Robinzon stesal hišico, kako delal iz Zverjili kož obleko, kako mlel zrna za kruh, kako hoclil na lov, udomačil divje bivali in rešil dečka-divjaka sovražnikov ter ga izobrazil in izpreobrnil k na-fei veri, to vse bo otroška duša srkala ffrase z velikim pridom in si krajšala Fčas na najprimernejši način. Kdor hoče zdaj ob Miklavžu in Božiču svojim otrokom podariti kaj resnično vrednega, naj kupi »Robinzona staršega«. Stane 1 K 40 v in se dobi v »Katoliški Bu-Jtvarni«. »V zverinjaku.« Kolikokrat naletiš ,V slovenskih hišah na nemške knjižice s podobami za otroke! To pač ni prav, ker saj prvi vtisi in prvi pouk mora pri Otroku pač biti v mili materinščini. Zlasti podobe iz živalskega življenja imajo otroci radi in če je zraven besedilo, ima to še večji poučni namen in je tembolj koristno za otroka. »Katoliška Bukvama« je založila tako knjižico »V sverinjaku«, kjer so črez dve celi notranji strani velike barvane podobe najrazličnejših divjih, oziroma tujih fcivali, zraven pa mično in zelo poučno pesedilo v verzih. Slike so jako nazorne, žive in lepo izvedene, tako da iz-ibrazujejo tudi lepočutje. Na trdem tartonu zelo trpežno vezano v platnu, ttane ta knjiga, ki je kakor nalašč za Miklavža ali Božič za otročiče, 1 K 50 v, :golj broširana pa 90 v. Dobi se v »Ka-oliški Bukvami« v Ljubljani. Slovenski ABC v podobah; ta knjiga je izšla ravnotam in ima veliko korist za one, ki se učijo brati. Otrok se nauči čitanja igraje in zasleduje z velikim zanimanjem živobarvane slike poleg črk. Cena 80 vinarjev, trdo vezani knjigi 1 K. Hitra vožnja po železnici; knjiga s podobami za otroke. Cena 1 K 60 vin. — Tudi ta knjiga je kaj izvrstna za prvi nazorni nauk otrokom. Lepe večbarvne slike so otrokom v veliko zabavo. nnanananagncjEagag Smešnice naaaaaaEsaanaacaanp Pretenak glas. Zeio jezična ženska zasliši nov zvon in pravi,' cla ima pretanek glas. »Zvon je še mlad,« odgovori njen mož, — »počakaj, da bo toliko star, kot si ti, potlej bo pa tudi bučal, kakor ti!« Pred koncem. Oče sinu: »Denar je za pravljen, kredita ni več — in sedaj se je treba odločiti. Eden naju se mora oženiti!« Iz otročjih ust. Oče: »O, dober dan gospa! Prosim sčdite! Moja žena bo prav vesela, da Vas zopet vidi! Bo kmalu tukaj.« — (Proti svoji hčerki): »Anica, ali si že povedala mami, da je teta tukaj? — Kaj je rekla?« — Anica: »Mama je dejala: Ali je ta stara klepetulja zopet tukaj?!« Otroci, kateri hujšajo najdejo v Scott-ovi emulziji go tovo pomoč. V nasprotju z navadnim ribjim oljem zavžijejo otroci Scott-ovo emulzijo vedno s posebno slastjo, in pri tem je tudi celo lažje prebavna kot mleko. Razentega je pa tudi bolj učinkujoča in uspeh se po navadi pokaže že po dvakratnem zavžitju, tako izborne in močne so njene sestavine. Scott-ova emulzija se ponaša s 34 letnim dobrim slovesom kot najboljše sredstvo, ki daje slabotnim otrokom nove moči in novo zdravje. Cena Izvirni steklenici 2 K 50 vin, Dobiva se v vseh lekarnah. Pristna le sto znamko — ribičem — liot garancijskim znakom SCOTT-ovega ravnanjal 3111 Dober pridatek za kavo — dober zavretek! Če nam jutranja kava ne diši, smo mnenja, da moramo radi tega pred vsem obdolžiti trgovca, češ da nam je dal slabo zrnato kavo. Temu pa ni tako! Ponajvečkrat se gre tu za vpo-rabo manj dobrega pridatka za kavo in zato je tudi treba polagati posebno važnost na izbero kavinih pridatkov. Najboljše je ravno dovolj dobro za nas in naših želodce. Med kavnimi pridatki zasluži pravi »Franck« z kavnim mlinčkom iz zagrebške tovarne naše najtoplejše priporočilo. 3222 Mnenje gosp. I. Scharf-a, zdravnika v zdravilišču Karlovi Vari. Gospod J. Serravallo! Trst. Naznanjam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že več let Vaše Serravallovo Kina vino z železom proti o s 1 a b 1 j e n j u vsled slabe hrane in proti vsakemu z a-i drževanju krvne t v o r i t v e ter da Vaš izdelek zaseda trajno mesto v razporedu mojih ordinacij. Karlove Vari, 10. maja 1909, D r. S c h a r f. Svarilo! Kakor vse dobro, skuša se tudi „La« xigen" istovetiti z manjvrednimi po-narejanji, ki pridejo pod podobno donečimi imeni v trgovino. Kdor hoče kupiti zdravniško priporočeno dobro dišeče odvajalno sredstvo naj pazi v lekarnah na to, da dobi pristen „La-xigen" v izvirnih škatljicah iz pločevine z 20 tabletami za K 1-30 in> naj zavrne odločno takozvane „ravnotako dobre" izdelke. Glavna zaloga: C. Brady, lekarna pri »kralju ogerskem" na Dunaju I., Fleischmarkt, vogal Rothenturmstrasse. j.__'_2540 Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas Tliymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. Infliienco in nje posledice, kakor 75 pljučne bolezni, oslovski kašelj, dolgotrajne katare dihalnih organov 44 se odvrne po pravočasni vporabi s SIROLM »Roche ki je zdravniško priznan nad 10 let. Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah SIROLIN izvirni zavoj „Rodie" po 4 K"— steklenico in zavrnite odločno ponarejanja. (Zdravniški predpis.) SIROLIN „Roche" je dobrega in prijetnega okusa in se ga lahko zavžije. F. Hoffmann-La Rodie & Co., Basel (Švica), Grenzach (Baden). LOTERIJSKE ŠTEVILKE. . Brno, 9. novembra: 75, 90, 49, 45, 20. Dunaj, 12. novembra: 52, 39, 40, 23, 38, G r a d e c, 12. novembra: 32, 21, 3, 81, 2?,, /ase zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko „Elsafluid". Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko). 2894 62 DOBI SE V VSEH LEKARNAH! Herbabny-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup Ta je ie 41 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, porail(u|e kafel| In vzbuja slast. Pospešuje prebavo iu reditev in je izborno sredstvo in ivorilev 2>i36 krvi in kosit. Cena steklenici K 2'50, po pošti 40 vinarjev več za zavilek. Edino izdelovanje in glavna razpošiljatev: V zalogi je Se pri Varstveno zavarovan. - PURJODAL. Jod aarsanarllta Izdelek (Isti kri, pospešuje prebavo, lajia krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se jod aH sarsaparilla Izdelek predpisuje, se uporablja z najboljšim uspehom. Cena steklenici K 2 20, po pošli 40 vinarjev več za zavitek. Jur SarierzijM" (Herbabny-jev nasledi). KaSJ^, lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Žt, Vidu. Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volžperku, 3206 Svetujemo Vam revmatične, pro-linske bolezni, bodljaje, bolezni v križu in bolezni v členku ne zanemarjati. Tucat za poskušnjo Feller-jevega fluida z znamko »Elsafluid« stane samo & K. Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krog-l.jico z znamko »Elsa-krogljiee«, šest škatljic franko 4 K. Dobi se od E. V. F e 11 e r v Stubici, E 1 s a t r g 51 e v. IG (Hrvaško). Tržne cene Gospodarske Zveze za 100 kg. Ljubljana V Ljubljani, dne 15. novembra 1910. Deželni pridelki Pšenica...... Rž ......... Ajda........ Ječmen ..... . Oves....... Proso belo.... Proso rurtieno .' Koruza stara . . Koruza nova . . Leča........ Grah....... Larcno seme . . Grašica...... DomaČa detelja Gorenjska repa Fižol Rluničan . Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula ..... Krompir...... Zelje vveže . . Zelje kislo brez sod n ...... . Repa sveža . . . Repa kisla brez soda....... Brinje ...... Kumna...... Orehi....... Gobe suhe .... Ježice ....... Želod ....... Smrekovi storil. Seno........1 Slama....... Stelja.......| K v . I' 52 50 10 40 .1 IS 110 . III . 411 . IV SO ..li 1« I »S ' 00 10 €0 IS 25 40 20 Sli 13 C0 20 _ 125 — R0 - 25 50 27 00 •JI _ 10 50 7 70 2 40 !> — 11 so 70 — 510 i _ 12 ! - r, - 80 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta teika . Teleta mala . . Prašiči .... Koštruni Kuretninain drugo: Maslo kuhano i,d K 200"— do . . Maslo surovo od K 2liO — do . . . Slanina svela (špeh)...... Slanina preka- jena ....... Mast svinjska. . Lo]......... Jajca 100 kom. Pltiancl...... Golobi....... Raca........ Gos......... Kolonijalno blago na debelo Rti Rangon od K 25' - do . . . . Kava Santos od K 2.15 — do Sladkor ...... Petrolej...... | Cena , K v SO 115 _ 1110 — 1211 — lun f 2?0 _ ! 280 - ltll — 171 _ 174 — 04 — 10 — 1 80 .— 80 3 80 0 31 240 _ 75 50 Perilo Pišite po cenike od perila za gospode, dame in otroke, preprog in po vzorce od platnenega blaga na tkalnico in to* varno perila Osvold Lellek, Toplice Belohrad (Češko). dobite iste s povratno poŠto Zastonj! Leposlovni mesečnik „Dom In M" stane za celo leto K I0-- Naroča se t Ljubljani. G belih po 2 m i K 10- rjnh, zelo debele K 14-, po 2 Vi ni .. __ iz domačega lanenega platna po 2 m K 18-- po .2 Vi m K 20-- razpošilja franko po celi Avstriji narodna veletrgovska Ima umueiu. Kamnoseške učence sr tvrdka Feliks Toman mestni kamnoseški mojster, Ljubljana, Resljeva Gesta 30. 3294___ Pes-čuvaj kakoršne koli pasme, strog in čuječ, navajen na verigo, se kupi pri graščinskem o skrbništvu, Hmeljnik, pošta Novo mesto. 3347 3 krojaške pomočnike sprejme takoj v trajno delo Gašper Cukjati, krojaški mojster, Blodnik p. Trojana. Benzin motor 8 P S in kompletna žaga (Venecijanka) s cfrku-larko je ceno na prodaj na graščini Raka pri KrSkem. Natančneja pojasnila daje oskrbništvo graščine tamkaj 3137 f* _ f _ debel vrat l3fll\flbc>z9avke Vtfltfll se odstrani naglo in temeljito z vpo-rabo Hollerdauer-bal-zama proti golSi. 3165 Dvojna steklenica K 4'— a Hm 25 Bavarsko. priporočil za nakup vporabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst vsebuje moj Klavni cenik 7 nad .-iOOO slikami, ki se na zahtevo pošlje vsakomur zastoni in poštnine prosto. C. in kr. dvorni založnik Jan Konrad Most 1406 (češko). Samo naravnost od naše tovarne kupijo zasebniki blago za gospode In dame najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah. Zahte.ajte vzorce! Prva JI ez.razpoiilj.tonar.blaga „SUOETM" Krnov (JSgerndorf) St. I 8173 Avstr,- Šlezija, Ju/i/Jfeinl l/sfa/iOP^'e/7o l/voz kave te/ežga/nica jfcave