k 'v'é'y,'y\iči-L' - f , JI "-'• Steffi® ZK $*§$ Z e v •1■ v : : : «: : "i. :. - MUZEJSKO BRUSIVO JESENICE IN MUZEJ JESENICE ♦ LETO VIII, Številka 2, Datum 2, april 1998, (Apni m maj 1998) BODOČI PLANINSKI MUZEJ V MOJSTRANI - LE ŽELJA ALI REALNOST Znano je, da so v preteklosti že bili poskusi, da bi Slovenci dobili svoj planinski muzej - v Planinskem vestniku iz leta 1936 si lahko preberemo članek o “bodočem Slovenskem alpinskem muzeju”. Ta prizadevanja so se še okrepila po II. svetovni vojni in nekatera so bila že precej blizu uresničitvi, npr. na Jesenicah, kjer so že imeli statut muzeja, žig z napisom “Slovenski planinski muzej lesenice” itd. Zaradi mnogih formalnih ovir pa so vsi dosedanji poskusi, žal, propadli. Pogoste so bile zlasti dileme in spon glede same lokacije bodočega muzeja. Mnogi so zagovarjali predlog, naj bo planinski muzej v Ljubljani kot upravnem, kulturnem, izobraževalnem itd središču. Zatikalo se je tudi pri pridobivanju ustreznih prostorov -nacionalni muzej pač ne moreta biti dve za silo pobeljeni sobici, ogrevani z gašperckom in polepljeni s planinskimi fotografijami. Menim, da danes vprašanje lokacije ne more več biti sporno; promet oziroma prometne povezave so razvite do te mere, da vožnja z enega konca Slovenije do drugega ne sme več predstavljati Erevelike ovire. Obenem mora biti kraj, jer muzej stoji, kar najtesneje povezan z njegovo vsebino - težko si je npr. predstavljati, da bi pomorski muzej stal sredi Maribora Enako velja za planinski muzej - Mojstrana je kraj, kjer je nemogoče spregledati tesno povezavo med njo ter gorami, planinstvom in alpinizmom. Reke planincev se ne stekajo v Ljubljano temveč v kraje pod gorami, ki so njihov cilj. In kako daleč smo v Mojstrani s prizadevanji za nov muzej? in Zahvaljujoč velikemu posluhu razumevanju občine Kranjska Gora, je bila v preteklem letu opravljena inventarizacija gradiva, razstavljenega m hranjenega v prostorih Triglavske muzejske zbirne v Mojstrani. Le-ta naj bi bila osnova, na katen se bo gradil bodoči muzej. Aljažev dora v Vratili VSEBINA - Eli Gradnik: BODOČI PLANINSKI MUZEJ V MOJSTRANI - LE ŽELJA ALI REALNOST - Dejavnost upravnega odbora Muzejskega društva 1 Muzejska večera 16. aprila in 21. maja 1998: - Ferdo Šerbelj: BOGASTVO UMETNIŠKIH DEL V MUZEJU JESENICE - jure Sinobad: RADOVLJIŠKA RAVNINA - DEŽELA 2 - Janez. Koželj: VRTNE ŽELEZNICE V SLOVENIJI * Na zalogi Muzejskega društva Jesenice - Program MUZEJSKEGA DRUŠTVA - Program MUZEJA JESENICE 3 - OD FUŽIN DO ŽELEZARNE (18. nadaljevanje) 4 Gradiva je veliko, mnog eksponati so izredno lepi in dragoceni, nekaj pa jih še nameravamo pndobiti z nakupi in -zaenkrat - predvsem z darili velikodušnih planincev. V sedanji zbirki pogrešamo zlasti najrazličnejša planinska oblačila. Dokaz, da se na tem področju resnično nekaj premika, le travnik v neposredni blizini sedanje zbirke, ki ga je občina Kranjska Gora odkupila z namenom, da se na njem postavi planinski muzej. Interes pa je pokazala tudi Planinska, zveza Slovenije, ki ustanavlja komisijo za kulturo, v katen bomo sodelovali tudi domačini s pnontetno nalogo in vizijo ustanoviti slovenski planinski muzej. Eli Gradnik DEJAVNOST UPRAVNEGA ODBORA MUZEJSKEGA DRUŠTVA Upravni odbor društva je na zadnji seji potrdil enotno letno članarino za člane 1000 tolarjev Vst člani lahko plačajo članarino v prostorih uprave Muzeja Jesenice v Ruardovi graščini, Prešernova 45 na Jesenicah, vsak četrtek od 14. do 16. ure, ko una društvo uradne ure. Lahko pa jo plačajo tudi na morejskih večerih, vsak tretji četrtek v Kosovi g-asemi. Tifova 64 na Jesenicah. (16. 4. ali 21. 5.) Letos bo društvo organiziralo osem mu2Ejsždh večerov, dve ali tri društvene ekskurzije (or! junija do septembra 19981 izdalo šest števil Muzejskega časopisa in obveščalo svoje člane o prireditvah na oglasni deski ria Kosovi graščini. Odbor je sprejel finančni prcgtam in poročilo za 1997. ko je društvo pàiovaio s pozitivnim saldom. Na zalogi je še vedno precej Jesenskih zbornikov (5,6 in 7) - 1000 in 2500 tolarjev - ter Čudovita slikanica Od fužin do železarne po 2500 tolanev. Upravni odbor se bo prizadeval za čimprejšnji odkup objekta, ki bi bil primeren za društveno dejavnost Sicer pa sta Muzej Jesenice in Muzejsko društvo Jesenice sklenila, da čtraprej sprejmeta dogovor o medsebojnem sodelovanju in skupnem financiranju Muzejskega časopisa. _____________________Tone Konobdj 4000 KRANJ Muzejski večer z umetnostnim zgodovinarjem FERDOM ŠBRBEUEM v četrtek, 16. ajmla 1998, ob 18 h BOGASTVO UMETNIŠKIH DEL V MUZEJU JESENICE Že kar nekaj let je preteklo od ^krat, ko je Tehniški muzej Železarne Jesenice in kasneje Muzej Jesenice začel sodelovati z Narodno galerijo. Z likovnimi deli iz muzejske zbirke smo sodelovali na različnih razstavah Narodne galerije (npr. Antona Karingerja, vedut slovenskih mest itd.). „ S prihodom kustosa FERDA SERBELJA, je to sodelovanje preraslo formalne okvire in plod tega sodelovanja je bila odmevna razstava treh oltarnih podob beneškega slikarja NICOLE GRASSIJA leta 1992 v Narodni galeriji in kasneje še v Kosovi graščini na Jesenicah. Pravzaprav je imela razstava še dodaten pomen, saj je Ferdo Serbelj dotedaj strokovni javnosti neznanim likovnim delom odkril avtorja, Nicola Grassija in to svoje odkritje objavil v prvem študijskem zvezku Knjižnice Narodne galerije. Sam je takrat v uvodu dokaj skromno zapisal: »Ob pregledu fototeke Muzeja na Jesenicah pred štirimi leti sem opazil troje kakovostnih slik, za katere se je izkazalo, da sodijo med dela beneškega slikarja Nicola Grassija ...« Seveda zadeva ni bila tako enostavna in je od »pregleda fototeke« in do pomembne objave bilo potrebno kar nekaj študijskega napora in potovanj. Spominjajo se navdušenja, ki ga je Ferdo Serbelj izražal ob najdbi Grassijevega osnutka za eno od treh slik (Manjino vnebovzetje) v fototeki Fondazione Giorgo Cini v Benetkah. S to skico je dokončno dobil potrdilo za vse tri oltarne slike, za katere je že od vsega začetka domneval, da jih je naslikal Nicola Grassi (1682-1748), kot sam pravi »slikar rokokojske izpovedi«. Ferdo Serbelj je ze pred tem, še bolj pa po tem pripravil nekaj pomembnih razstav v Narodni galeriji (npr. o Antonu Cebeju leta 1991 in Cebejevem Križevem potu v Ajdovščini leta 1994) in objavil svoja odkritja v obsežnih spremnih katalogih. Jeseničanom pa je kot odličen poznavalec del, ki jih hrani Narodna galerija, na muzejskih večerih v Kosovi graščini predstavil pomebne slovenske slikarje (npr. slikarje 19. stol., impresioniste, Ivano Kobilco itd.). Tokrat smo ga povabili z namenom, aa bi nam z barvnimi diapozitivi pokazal likovni fond Muzeja Jesenice, v katerem je še vedno veliko del (predvsem iz 18. stol), za katera ne poznamo avtorjev. Mea tistimi, ki jih bo Ferdo Semel) predstavil so tudi kar pomembni slovenski slikarji, kot na primer Janez Potočnik, Andrej Herrlein in Anton Karinger. Za Jeseničane ^gotovo izredno zanimiv muzejski večer bo v četrtek, 16. aprila ob 18. uri v dvorani (2. nadstropje) Kosove graščine, Titova 64 na Jesenicah. Tone Konobelj Muzejski večer . t zgodovinarjem JURETOM SINOBADOM v četrtek, 21 maja 1998ob 18 h RADOVLJIŠKA RAVNINA -DEŽELA Na muzejskem večeru 21. maja 1998 ob 18. uri se nam bo z barvnimi diapozitivi predstavil zgodovinar JURE SINOBAD iz Radovljice. Iz obširne raziskave, ki jo je avtor pripravil za magistrsko nalogo, objavljamo njen zaključek; »Radovljiška ravnina - Dežela je stara kulturna pokrajina. O neprekinjenem kulturnem razvoju m poseljenosti radovljiškega prostora lahko govorimo vsaj od bronaste dobe dalje, najnovejša arheološka odkritja pa pomikajo časovno mejo stalne naselitve se gjobje v prazgodovino. Radovljiška ravnina je Bila vseskozi kmetijska pokrajina m kot taka se kaže tudi v franciscejskih" katastrskih operatili in delovodnikih. Obravnavano ozemlje je bilo razdeljeno na 10 katastrskih občin, ki so spadale pod okrajno gospostvo Radovljica. Prebivalci so bili podložniki različnih zemljiških gospostev, od katerih so nekatera imela svoje sedeže izven obravnavanega območja. Najpomembnejša zemljiška gospostva so bila: gospostvo Radovljica, gospostvo Kamen, gospostvo Blea in gospostvo Podvin. Desetino sta večinoma pobirala gospostvo Radovljica (do 2/3) in proštija Radovljica (do 1/3). Sodstvo je izvajalo deželno sodišče v Ljubljani, uvodne preiskave pa je opravljala okrajna gosposka v Radovljici. Odvetništvo je izvajalo gospostvo Radovljica. Velikost zemljiške posesti je bila od cele hube do desetine hube. Približno tretjino celotnega števila kmetij so sestavljale cele kmetije, dobra desetina je bila tričetrtinskih, polovičnih in četrtinskih kmetij, največ (okoli 55 %) pa je bilo tretjinskih kmetov, kajžarjev in gostačev. Sicer zelo razdrobljena zemljiška posest je bila dede na prebivališče lastnikov oz. zakupnikov dokaj homogena, saj so imeli lastniki (zakupniki) s prebivališčem izven Radovljiške ravnine le slab odstotek vseh parcel na obravnavanem območju Navedbe v cenilnih operatili pn posameznih davčnih občinah posebej opozarjajo na zaokroženo (arondirano) zemljiško posest. Posest je büa najbolj zaokrožena v davčni občini Žirovnica, najmanj pa v davčni občim Radovljica V povprečju je bilo skoraj 93 % zemljiških parcel v davčnih občinah na Radovljiški ravnini v rokah lastnikov oz. zakupnikov s prebivališčem v krajih znotraj obravnavanih davčnih občin. Kmetijska deiavnost: je bila za tedanji čas zelo dobro razvita. Sestavljala franciscejskih cenilnih operatov so hvalili skrbno obdelanost polj, racionalno kmetovanje in marljivost kmetov v radovljiškem okrožju. Kmetje so gojili pšenico, rž, ajdo, ječmen, proso, krompir in deteljo za krmo. Krompir je bil vključen v kolobar v vseh davčnih občinah. Tudi koruza se je na Radovljiški ravnini dobro prijela, saj se okoli 1. 1830 pojavlja v kolobarju kar polovice davčnih občin na omenjenem območju. Po nasadu kakovostnega sadnega drevja sta slovela grajska vrtova v Begunjah m Podvinu, za razvoj sadjarstva med kmečkim prebivalstvom pa ima v 19. stol. velike zasluge brezniški župnik in umni sadjar Lovro Pintar. Izjemno razvito in priljubljeno je bilo čebelarstvo, saj so se kmetje zavedali, da za dober pndelek sadja in nekaterih poljščin, predvsem ajde, nujno potrebujejo čebele. Leta 1781 je bila pn cerkvi sv. Klemena na Rodinah ustanovljena čebelarska bratovščina, ki velja za prvo slovensko čebelarsko društvo. S poslikavanjem panjskih končnic so gorenjski čebelarji svojo ljubezen do čebelarjenja kot "poezije kmetijstva" dvignili na raven ljudske umetnosti. » MINISTER JOŽEF ŠKOLČ NA JESENICAH r/jc/t tJ6ee 2. marca 1998je Muzej Jesenice obiskal minister za kulturo RS JOŽEF SKOLC. Med drugim si je ogledal dela na trenutno največji kulturni investiciji »kasarni« Po ogledu železarske zbirke se je vpisal v vpisno knjigo. (Foto Silvo Kokalj) VRTNE ŽELEZNICE V SLOVENIJI V zadnjih letih se je več vlakoljubcev odločilo, da si napravijo pravo železnico, seveda pomanjšano. Večinoma so se pn tem odločili za takoimenovano nazivno velikost 7 1/4", to ie 184 mm time širine. V tej velikosti je S manjšava za modele normalnoomih tomotiv 1:5,5 za modele ozkotirnih lokomotiv pa 1:4. Do zdaj je bilo zgrajenih šest parnih lokomotivu: za širino 71/4" in ena za večjo širino. Le-to je zgradil Janez Ognnc in to je moda slavne Stephensonove "Rocket". Dizelskih lokomotiv je pet, od tega štin elektnčne na akumulator, ena pa je bencinsko hidravlična. Primož Ozvala pa je izdelal edini model elektrolokomotive, za vzor pa je vzel lokomotivo OE 1 jeseniške zelezame. Nekatere teh lokomotiv vozijo po stalnih progah, take so Debeljakova v Bohinjski Bistrici v bližini Ažmanovega doma. pa Đukanovičeva na Bledu in Jocifova v Preddvoru, drugim pa postarajo začasne tire ob kakšni prireditvi. Razen modela OE 1 je služila za yzomika še ena lokomotiva iz jeseniške Zelezame, to je parna lokomotiva O-IV, vendar pod oznako K 3, kakršno je nosila na Konjiški železnici, preden je phšla na Jesenice in kakršno nosi spet kot eksponat slovenskega železniškega muzeja. Kar dva modela sta narejena po njej; tovarna modelnih železnic , Heiscnmann iz Nuemberga pa izdeluje njen model v merilu 1:45 pod oznako "Magic Tram". Tudi po vzoru bosanskega ' diro ta" sta izdelam dve parni lokomotivi, Take lokomotive so spadal^ v serijo)Ž 97 m so vozile preko prelazov po tirih, opremljenih z zobato letvijo. Modeli zobniškega pogona seveda nimajo. Pn nas imajo pristaši teh železnic srečanje avgusta v Bohinjski Bistrici, v Nemčiji pa v Sinsheimu, približno 50 km od Stuttgarta. Tam je med drugimi nastopala tudi lokomotiva avstnjske senje (J, tako imenovane po kraju Unzmarkt na Štajerskem, kjer se začenja "Murtalbahn", to je ozkotimica po dolini Mure. Take lokomotive so vozile med cimam tudi na progi Trst-Poreč m ena od njih stoji kot spomenik pred koprsko železniško postajo. Na Murtalski železnici pa še vozi tudi sestrska lokomotiva naše K 3, imenovana "Stainz 2". Tudi model te lokomotive izdeluje torama Fleischmann. Janez Koželj PROGRAM MJli V KOSOVI GRAŠČINI NA JESENICAH (april in maj 1998) Četrtek. 16. apni 1998: MUZEJSKI VEČER Ob 18. un bo prof. FERDINAND ŠERBELJ z barvnimi diapozitivi predstavil BOGASTVO UMETNIŠKIH DEL V MUZEJU JESENICE Četrtek» 21, m.at42i& MUZEJSKI VEČER Ob 18. uri bo imel prof. JURE SINOBAD predavanje z barvnimi diapozitivi RADOVLJIŠKA RAVNINA -DEŽELA. PROGRAM MUZEJA JESENICE (apni in maj 1998) KOSOVA GRAŠČINA Titova 64, Jesenice Četrtek, Z april 1998: ob 18. un otvontev razstave oljnih platen akademskega slikarja MUTA PIRNATA mL CetriKk,2. 03aj l998: ob 18. un bo otvontev razstave Prirodoslovnega muzeja Slovenije ob 250 - letnici rojstva ŽIGE ZOISA. LIZNJEKOVA DOMAČIJA Botovška 63,Kranjska Gora otvontev razstave grafik FRANCETA BERČIČA-BERKA iz Škofje Loke. RUARDOVA GRAŠČINA Prešernova 45, Jesenice 1998 bo Muzej Jesenice pripravil; DNEVE ODPRTIH VRAT. Vljudno vabljeni! Izdalo: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE in MUZEJ JESENICE Urednik TONE KONOBELJ Naslov: Prešernova 45, 4270 JESENICE Žiro račun MDJ: GB 51530-678-50064 Naklada: 300 izvodov Cena: za člane MDJ brezplačno [.ani je Muzejsko društvo Jesenice izdalo knjigo OD FUŽIN DO ŽELEZARNEI Cena je 2500 tolarji Piše Aleksander Itjazanccv Riše Jaka Torkar INavzlie- pomanjkanju je kil) 1921 Irla p ml videla 2.1. >2. I I O. M , kron za ned« k r*rnc sla v Im- in inclusi i i j sko opremo. Družba je iskala nova tržišča doma in na lojem. \ glav nem mesi n Sloveni je*,v I .j uiti ja ni. |e I ti I I 92 I . lei a | ir v i \ elese jem. ki se ga je udeležila ludi železarna. I" je lula lepa priložnost. da se kil) meljavi v Jug« »s la v iji kot na j veé j a železa r-k a industrija. - svojimi po vojnimi izdedki. Po vsem s\ el n poznane /.realov me in le roma upi na ni molila ver razstavljali kol nekoé. par pa le jeklarske m livarske r/.del ke. Med k«-m >o bili >irer : jeni. kar pa novih lastnikov m molilo, Kmal.u je ile*l rentabilnost inveitil i) v jeklarski u .-šla iz ila lijaiiskih r« ,k liro ve. lei k, a i pome ni [ 'go, dni Ir eniltek je In lo na« i j- •ki Hill. Skupu«, , s •njs kem 1 .»28 hektar« asa Ila lij, Ulov - zanenii a r- ,e\\ est nov k>> ’licerli u V 1 liji in pr irci ra z ši r pi iti obrale. MUZEJSKI ČASOPIS (se nadaljnje)