icto lun. Min ni
V lHAQltf. I ((Mik 11. ftnfflftl 19Z4.
Ceno Din 1*58.
-—
Iskal« vsak daa popoldan IsvmoU! soiolfo Is praatke. — laaaiaU s do 30 petit i 2 D. do 100 vnt
£2 D 50 p, večji inserati petit rrtU 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici besed« 2 D. — Popust po dogovoru — Inseratni davek posebej. — „91ovtftlll Karot" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 300 D
i
ttstvo: Saaflova alles tre v. S, pritličja. — Telefon ste*. 304. Vi*aal*t¥o: IdiHoti aUoa it 9, L aadatropje. — Telefon stev. 34.
■V     Poštnina platana v gotovini.
Tuje sodbe in vzgledi.
Pred tednom smo citirali izjavo de. lavskega voditelja o razmerju delavstva do države in do gospodarskega razvoja v Angliji. Mnenje nam je bilo zato dragoceno, ker je prihajalo ravno iz Anglije, torej iz države najbolj prosvit* Ifenega delavskega pokreta in najna* prednejše socijalne zakonodaje. K tej iijavi bi bili že takrat lahko pristavili Macdonaldovo trditev, ki jo je izrekel kmalu po angleških volitvah, da je namreč pravkar zlomljeno moč angle* škega delavstva ubil komunizem in da yc treba radi tega komunizem pobijati z vsemi močmi. Tako je dejal Macdo* nalc. ki je priznan delavski voditelj in ki torej ve preceniti, kaj koristi delav* stvu in kaj rte!
Angleška voditelja dobro pojmujeta potežkoce novega gospodarstva: po doTgoletnem boju proti zasebnemu go* spodarskemu procesu uvidevata, da raz* redni boj uničuje razvoj industrije in ttgovine in da torej škoduje tudi gospodarstvu zaposlenemu delavstvu, ker je z dobrobitjo zasebnega gos*-»o* darstva v bistvu združena dobrobit de* lavstva samega. Mesto slepega razrednega boja priporočata solidarizem, to je soglasje med vsemi činitelji gospodar* slcega napredka in pa samovzgojo de la\*stva.
Danes lahko citiramo novo izjavo, drugega delavskega voditelja, bivšega socialističnega prvaka in francoskega ministra, sedaj generalnega ravnatelja mednarodnega biroja dela v ženevi, ki jc te dni poseti! Jugoslavijo in si zlasti v Zagrebu ogledal naše tamošnje veTike socijalne institucije, predvsem osrednji zavod za delavsko zavarovanje. Albert T h o m a s se je po ogledu zelo laskavo izjavil o naši socijalni zakonodaji in socijalnih institucijah, ki da so ga po svoii modernosti in popolnosti iznena* dile!
Tudi to priznanje je dragoceno. PrU znanje izhaja iz kompetentnih ust in nam lahko potrjuje naše mnenie, da se v Jugoslaviji, kar se tiče socijalne zako» nodaje, ne smemo sramovati niti pred najnaprednejšimi državami sveta. VprU čo te moderne in od mednarodne avfo* riiete priznane socijalne politike v naši državi pa je zanimivo konstatirati, da xe je vse to razvilo pravzaprav v dirrkU nem boju proti komunističnim zablodam našega delavstva in da je ravno delavstvo pod pritiskom sovjetskih za-peljav odklanjalo našo napredno socijalno zakonodajo. Delavstvo je naspro* tovalo zakonodajnemu deTu v narodni skupščini, boikotiralo je državno oblast vsevprek in dolži'o vlado mesto prizna* nja, z vsemi mogočimi reakcijonarnimi očitki. Kako pa bi izgTeda!o v Jugosla« viji. da ni bilo dalekovidnosti tedanjih socijalnih ministrov, si lahko mislimo danes, ko je delavstvo vsled svojih no* " tranjih razprtij na tleh in ko samo ne ve, kaj naj pravzaprav hoče.
Zakaj moramo take resnice vedno in vedno povdarjati? Ker se pač nahas jamo pred dobo zdravega političnega razvoja naše države po novih volitvah in ker hočemo, da nam to politično zdravo dobo ne kalijo neresnosti eks? tremnih delavskih voditeljev in da nam ne zapeljujejo delavstva v nespametne pokrete in v nemogoče socijalne utopije. Po vzoru velikih izkustev zapadnega delavstva se tudi naše delavstvo lahko prepriča, da je najpametnejša tista soci* jalna politika, ki deluje praktično in uspešno in ki se zadovoljuje v okviru možnosti produkcije in zaslužka s pri* raernim gmotnim in socijalnim napred* kom.
yjaša država je tudi v socijalnem pogledu moderna država, ki stopa vzpo* redno s socijalnim razvojem zapadnega sveta. Žalostno pa bi bilo. ako bi se našli ravno še v Jugoslaviji lahko van ljivi delavci in sel jaki. ki bi prisegali na slepomišenja delavskih in zemljoradnu ških tribunov ter verovali v to, kar niso mogi storiti delavski pokreti še mnogo večjih narodov, kakor pa smo mi tu v Jugoslaviji.
Po s\>etu se kažejo obrisi novega produkcijskega solidarizma: Delavstvo mora tudi pri nas spoznati, da je njegov spas v tesnem stiku in soglasju z našimi
m   1910 i     |fTt*iy»»»«V    **m*    V.ttiK a#
Rešitev sporov med Italijo in Jugoslavijo.
Sestanek zunanjega ministra drja. Ninčića v Benetkah. — Sporazum še ni povsem dosežen.
— Trst, T0. decembra. (Izv.) Znanji minister di. M. Ninčić se je na svo jem potu v Rim ustavil tudi v Benetkah, kjer zbori je italijansko-iusoslo-venska komi5ha. Včeraj dopoldne in pope ione je ime1 dalje razgovore z načelnikom jugoslavenske delegacije dr Ry-bnff-m in načHnikom italijanske senatorjem Ouartierijem. Razgovori ?o t'speli tako daleč, da je mogoče v kratkem časa doseč> sporazum. Informirani krosi trde. da popom sporazum slede vseh sporov še n! dosežen, razlike med obema delefracuama so zelo malenkostne. ? prav lahke* premagljive. !z Rima dalje javliaio. da prihod zunaniega ni.>e -t dr. Ninčića ni v zvezi z zborom svtta Društ-'a narodov, juposlovenski
zunanji minister prihaja v Rim samo zato, da se sestane z ministrskim predsednikom MussoHn-jem In tako oaiogoČi
sporazumno rešitev vseh ie obstoječih
spuinib vprašani.
— Rim, 10. decembra. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčić je danes ob 8. zjutraj prispel iz Benetk, kjer je včeraj Gstal do 21., v Rim. Kakor jc vaS dopis* nik informiran, razpravljata dr. Ninčić in i^us^o'ini na sestanku ta4e glavna vprašanja:
1. izplačilo obojestranskih dolgov na Reki;
2. razmejitev v Stoveniji in ž njo združena %rprcšanja;
3. vprašanje konzorcija za ekspto: ataci jo bt-zena Thaon de Re\'d na Reki;
4. izpfač'lo odškodnine, povzročene Jngoslovenom od strani fašistov v Trstu;
5. vprašanje zniZanja jadranskega tarifa:
6. konvencija o medsebojni arbitra: 7\ je odložena.   • i
Volilna borba.
Koimaktncst nacijonolnega bloka. — Klerikalni knndid^ti. — Samostojni kmetici postavijo kandidate izven Slovence.
— Beograd, 10. decembra.   (Izv.)   vođini sitrj^c^L d*» «e oVnes v I jubilant Opozicijonalni    tipk.   tudi   slovenski, j sestane vodsivo klerfk?l»**   srro,^e. v dnevno navaja izmišljene informacije o nesporazumu med samostourmi demokrati in radikali. Namen takih vesti je prozoren. Onozir^a skuša z vsemi sredstvi zrahljati prijateljske in tc^ne vezi med vod'tHu samost^""no-demokrat°ke in radikalne stranke. Sloga v vodstvih obeh strank je popolna. Strankarske organ:zacije so dobile   naiprej nal^to frlavnim odborom svojih strank predložiti situacijska poročila in podati stvar, ne predloge o skupnem sodelovanju pri volitvah.  (Pavna odbora obeh strank bosta na podlagi teh poročil defnrtivno sklepala o nadaljni skrnni volilni taktiki za posamna okrožja in okraje.
Za včeraj napovedana seja odbora samostojno-demokratskih in radikalu ministrov je določena za danes ob 17. Včeraj se je vršila dabša konferenra Paš:ć-Pribičević-Ljuba Jovpnović. ki je razpravljala o volilni situaciji. V Davi-dovičevi stranki se nadaljuje razkroje-valni nroces. Nastale so težkoče v nekaterih volilnih okrožjih, ki jih bo terko prebroditi in izravnati. Najbolj značilen pojav je opažati v beosrradskem volilnem okrožju, kjer vodja demokratov Acimović nastopa proti oficijelnemu glavnemu odboru. Za 21. t. m. je sklicana večja konferenca Davidovičevih zaupnikov, ki ima vse poskusiti, da pride do končnega sporazuma.
Po poročnu iz Banjaluke je konferenca radikalne stranke soglasno izvolila Nikolo P?š?fo za nosilca radikalne liste v tem okrožju.
Današnja »Politikac omenja v svoji
č^tHefc P. t. m. r*> se vrši v Cef*«i zbor Herikr^nTi zanmVlrov. Nn ten r^oru se po-tr^n nfV-em' kandidati SLS. No-srlec klerftVrlns  I??te  za  ose vol'ini
o^ro??': l. Maribor—Celje in 2. Ljubljana — Novo mesto je dr. Korošec. "KWikaTni k^n^Hitj? ostanejo v ravnem isti. Izloe^'o se s3i~so teife: Gost in č a r Joža, K r a n i c Ivan m Stanovnik Jan~z. Po informacijah vašega dopisnika je med krr^skim prebivalstvom nastalo zlasti veliko n^zadovoTI-stvo p-oti Stanovnik*?, tudi pozicije Frana Kremžaria v l'tnsko-'rbovc'iskem okrau» so z^lo omanue. Na mesto odstopi vš^h treTi po^hneev nastooito plavni uredn'k »Slovenca* Fran S m o d e j, urednik Fran T e r s e g 1 a v in odvetniki kandidat dr. Jikob H o i' ž a. V rVogra<'u je od klerikalnih poslancev navzoč Fran Š k u 1 j.
V beogradskih političn'h krofih ie danes razširjena vest. da nameravajo r»i«?foTvti s!ov«*ncVi sar"»osto;ni kmetje v Srbiji in Južni Srbiji. Ivan P u cel j je baje pozvan od remljoradniške stranke, da nastoni v nekem važnem volilnem okrožju Srbije kot nosilec liste (baje v Kruševcu). Ivan M e r m o 1 j a baje frn^ira kot nosilec b'ste zemlioradniške stranke v Južni Srbiji. Tu računajo sa-mostoini krr»et«e na glasove slovenskih kolonistov. Samostojni kmetje nastopijo daiTe s svoio YsXo tudi v M°djimurju, ki pripada, kakor znano, bi?lovarsko-va-raždinskemu voli'nemu okrožju. Tu računajo na glasove Radičevih disiden-tov. (?)
Revolucionarno gibanje v Albaniji.
Uporniki korakajo preti Tirani. — Kritični položaj.
— Beograd, 10. decembra. (Izv.) Današ* nja »Politika« objavlja s^nzaci ionalno hrzo» javno vest iz Prizrena. datirano z dne 0. t. m.: Bepunci, ki so prišli iz Albanije, pripo* vedujejo, da je tam izbruhnil upor na več mestih. Gibanje se nafto širi. Uporniki ko* racajo proti Tirani, da jo zavzamejo in da vržejo \'tado Fan Kalija. Uporniki so oborom ženi s strojnimi pušk srni.
— Beograd. 10. deembra. (Izv.) Iz Pri« zrena danes javljajo: Vlada Fan Nolija je izdala na vse politične oblasti navodilu, ka^o imajo udušiti revolucijonarno gibanje. Vse straže so ojačenc in pod orožje so bili celo pozvani kačaki, ki so prišli v Albanijo, da tam prezime. Čete Bajram Cura so se spo* padle z uporniki. Ker so bile preslabe, so se morale umakniti. Komandant albanske voj« ske, Redžip Seja. ki se nahaja izven Tirane,
podjetniki, ki se borijo z nadčloveškimi močmi proti tujim in domačim pote** kočam, da rešijo in da utemelji doma* čo, izvirno gospodarsko produkcijo. Pri tem ust v ari tel j nem gospodarskem delu naj sodeluje tudi delavstvo in se pod« redi splošnim potrebam, ker se sicer pod razvalinami pokoplje v prvi vrsti samo sebe. Povsodi po vsem svetu lahko opaža ista spoznanja in iste vzore.
jc bi! nujno pozvan, da stopi na čelo vojsVi pioti upoTii^-am. Stanje v Albaniji je zelo kritično. Radi uporniškega gibanje vlada v Tirani velika vznemirjenost. Nekateri alban« i'ri begunci celo trde, da je Fan Nolijeva vlada poiskala zatočišče izven Tirane. Siri se trdi vest, da je Fan Noli pobegnil v Italijo. Ta vest ni potrjena. Uporniki se rekrutira ;o iz plrmen. katerim je Fan Nolijeva vlada obljrbila zemljo, toda vlada do danes ni izvedla agrarne reforme.
Italijanske aspiracija na naše morje.
— Rim, 10. decembra. (Izv.) Na včerajšnji seji senata sta generala Zup-pelli in Tassoni zelo ostro kritizirala proračun notranjega ministrstva glede postavk, ki so določene za fašistovsko milico. General Zuppelli je izrazil dvom, da bi bila vlada izpolnila dano obljubo glede shranitve orožja za milico, temveč je gotovo, da to ni shranjeno v vojaških skladiščih, marveč pri posamnih oficirjih milice. General Tassoni je poudarjaj, da se mu zdi neverjetne mala vsota, ki je namenjena za mi-
lico. V proračunu je postavka 15 milijonov lir. S tem zneskom ni mogoče vzdrževati 150.000 mož milice, ko se je že za letošnjo parado povodom zavzetja Rima uporabilo 1 milijon lir. Od 15 mt-lijonov pa je samo 8 milijonov določenih za vzdrževanje miličnikov. Ministrski predsednik Mussollni je odgovarjal ter končno pozval senat, da se izjavi, ?ll naj Še nadalje obstoja milica ali ne. Po končnem glasovanju ie bila Mns-sollniju izrečena zaupnica s 190 : 70 glasovom.
V poslanski zbornici je v razpravi proračun mornarice. Posl. Zimolo je v svojem govoru opozarjal, da je haliia ob Jadranskem obrežju izgubila zelo va?ne pomorske ba7e, tako Šibenik. Kotor In Valono. Na Jadranskem moriu mora ostati ista obrambna črta, kakor ft&ejl mora uporabiti vse sile, da se zavamjo proti močnim pomorskim bazam, ki se nrbrjajo v rokah nasprotne druge države.
Stavka tpnrafcv še ni gotova.
— Zzprcb, 10. decembra (Izv.) Neka* teri listi so danes zjutraj objavili kratko vest o izbruhu stavke tipografov, češ, da so po* gajanja med zastopniki stavcev in lastniki ti:<karcn prekinjena. Doslej po poročilih iz Osijc'ta pogajanja še niso oficijelno prekid nična: med obema strenknma ic nastopila gotova umevna napetost, ki tehko povzroči prelom podajanj. Mirno in trezno smotreči faktorji upajo, da se doseže sporazum.
STANOVANJSKI ZAKON.
— Beoprcd, 10. d.cemhra. (Izv.) V pra* vo«odncm ministrstvu se je d^.r.cs nadalje« va*a anketa o uredbi stanovanjskega zakona, L dele^ili so se jc zastopriki pristojnih in prizadetih ministrstev ter najemniki in his* ni posestni'd. Kakor ;c pravosodni minister vašemu dipisr.iku izjavil, ostanejo po na» Črtu urrdoe odnošajt med Južnimi Instniki in nsjcmi.iki v bistvu se isti, ssrr.o iz\-ršc se pot ove spremembe glede lokalov in dobe lastniki v gotovih slučajih nekoliko več svo* bode glede razpolaganja s hišami.
RADIĆEVE POLITIČNE GRO? NJE VLADI.
— Zapreb, 10. decembra, (izv.) Tod na* slovcrn »Kdo hoče vsemu narod i odsekati glavo?« pravi Stjepan Radie v današnjem »Slobodnim donvj«:
»Vsi angleški prijatelji me zagotavljajo, da vsi Angleži znajo in poznajo moje miro* t\orno gibanje, zato Anglija nikdar ne do* voli beogradski vladi, ako nastopi proti sc* Ijački stranki; Anglija dnevno sporoča v Beogrrd, keko pazi, kar se deta proti HRSS. Svoj članek zakljičujc s kratkim političnim modrovanjem:
»Znam povsem zanesljivo in stalno, da slede tc dni še razni nasveti Anglije, če bi poskušal Beograd ves narod postaviti izven zakena, in da tc ret ne ostane samo pri na* svetih. Naj sc oficijelne novine in oficijelni politiki smejejo in rogajo, skorajšnji dogod* ki pokažejo, da Evropa ne dovoli, da tfeo« frad igra Ker ona. ki hoče narodu odsekati glavo.« (Kdo bi se ne smejal Radieevim bu* dalostim, preračunjenim za — hrvatske kmete!)
»Slobndni dom« dalje napada ministra trgovine in industrije dr. Surmina, ki ga označa za mojstra v intrigah ter prehaja na to v neki beležki na razmerje med HRSS in kr>m'inisti. »Slobodni dom« naglasa, da med HRSS in komunisti ne obstoje nikakc zveze, šc več, poziva pokrajinsko veće stranke, naj pozove vse svoje pristaše, da ne glasujejo za HRSS. Pokrajinsko veće je le podružnica
vlade, s katero noče HRSS imeti nobenih stikov.
INTERESNE SFERE ŽELEZNE INDUSTRIJE.
— Praga, 10. decembra. (Izv.) Češkoslo* vaška železna industrija se pogaja z Alpino in Rima Muraj glede razdelitve interesne sfere na Balkanu.
LAŽNjrVE VESTI O ODSTOPU SVETOZARJA PRIBIČEVIĆA.
— Beograd, 10. decembra. (Izv.) Opozi« cijonalni tisk je danes zjutraj v svojih situ« acijskih poročilih izrabil zadnje dogodke na zagrebški in beogradski univerzi v politično kampanjo proti prosvetnemu ministru Sve* torarju Pribičcvieu ter jc med drugimi ne* točnostmi omenjal, da je stališče prosvetne* ga ministra v vladinih krogih zelo omajano in da mora odstopiti ali pa spremeniti resort. . Vas dopisnik se je obrnil po informacije na prosvetnega ministra, ki mu jc kratko izc javil:
»Pobijanje komunizma in separatizma je
šc moj položaj okrepilo, če bi ga sploh bilo treba okrepiti. Znak je njih slabosti (Opo-»i» cije in nje tiska), da pridejo s takimi no*
%?» %t£j'.."/i t sfiVSfttf »m     . , e
vostmi, da moram spremeniti resort. S9* sprotno, odločen sem, nadaljevati svo/e deitf.t
POŽAR NA GORIŠKI POSTI.
— Gotica, l0. decembra. •'/• irr.oi ?mči ok'li 20. jo nastal na tukn.U iii pršii požar ki je ogrozi :'. vse postapic G::rt ti jc /i-.čilo v podstrešju, im 'Alergijo, da ie požar nastal i/, dimnika. Po d**«.urnem s c šc»i:u se ;e gasilcem posrečila D)/'ar ::ch'šiti. ŠkoG'3 je orsvtft* n?a. Vvc podiircšie je zgorelo. TeiMoo-*ka zvtza jc bila pretrgana do i> —* Upi r i se ic končno posrečilo ..vezo s i~rsi(;n» iti (staKini mesti upostantl vre-ku n Kavarne.
FRANCOSKA OBRAMBA PROTI NEMČIJI
— Berlin, 10. decembra. (Izv.) Nemšfi tisk objavlja poročila iz Pariza, da Jc parlamentarna komisija ža vojsko razpravljala o predlogih plede dovolitve kreditov vi nabavo novih topov -'velikanov, ki bi ncMt do 150 km dnlcč. S temi topovi bi lahku Francija branila svoje meje in bi V slučaju vojne z lahkoto obstreljevala vse poruhrsko industrijsko ozemlje, na Češkoslovaškem saško in s Poljskega šleziisko industrijo.
Borzna poročila.
Dinar t Curihu 7.775. Ljublisnska borza.
LESNI TRG.
Smrekovi hlodi, zdravi, lepo blago od 3°- cm naprej frko. nakladna postaja denar 3?0; testoni 2 75. 25 cm, 10—29 cm media 29 zdravo lepo blago, irko. meja den. 600, blago 720; hrastovi irizi 5, 6, 7. S. 9 la frko, meja denar 144'», biago 1460; hrastovi železniški pragovi 250, 25, 15 frko. nakladna postaja denar 46, deske 20 mm molite, frk^. Ljubljana denar 5S0; brusni les po uzancah' Ljubljanske borze frko. nakladna postaja. 1 vagon, den. 220, blago 225, /akli. 220.
2ITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 410; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 465; oves, bački, fco. Ljubljana, blago 360; koruza, nova. def. fco. Klenak. že v Ljubljani, blago 180; fižol, ribničan, čiščen, b/n, fco. Postojna, trans.. 1 vag.. denar 500: bla* go 505; zaključki 505; fižol, prcpcličar. čt* scen. b/n. fco. Posto ina, trans., blago 580; fižol, mandalon, čiščen, b/n. fco. Postojna, trans., blago 4n0: laneno seme. fco. Ljubijo« na, denar 700; moka, pšenična, bačka, »0«, fco. Ljubljana, blago 680; otrobi, drobni, fco. Ljubljana, blago 212J >; otrobi, srednje do* beli. fco. Jarše, blago 240: krompir, fco. Sta* jerska postaja, blago 133; koruza, nova, zdrava, fco. Ljubljana, blago 240.
Efekti:
Celjska posojilnica d. d. den. 210, bf. 2\8, Ljubljanska kreditna banka den. 220, Merkantilna banka den. 124. bi. J2fi, Prva hrvatska štedionica den. 886, bi. 895. Niha*: bi. 63, Strojne tovarne iii livarne den. L?U, bi 148, Trboveljska premogokopna družba b!. 465, Split cement Port'aaid den. 1400, bi. 1420.
Zagrebška borza.
Dne 11. decembra. Sprejeto ob 13.
Devize; Curih 12.84—12.94, Pariz 358.50—3.63.50. Praga 199.10—202.10, New-ycrk 65.S0—66.SO. London 311.50—314.50. Trst 286.80—289.80, Dunaj 0.0927S—0.09475.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 64 do 66; 2K% drž. rente za ratnu štetu 125 do 126; Ljubljanska kreditna 221—225; Central*
na banka 29—30; Hrv. eskomptna banka 109 do 110; Kreditna banka. Zagreb. 108—110; Oipotekama banka 50—60; Jugobanka 100 do 101; Praštcdiona 890—000; .Slavenska Km* ka 84—85: Eksploatacija 70—72.50; Drava. d. d., Osijek, 225—235; šećerana. Osijek, 750 do 800; Isis, d. d., 66—67.50; Nihag 40—43; Gurman 775—790; Slavonija 6°^—70; Trboveljska 435—445; Union. puromHn. 600.
Inozemske borze.
— Curih, 11. decembra. Današnja borza: Beograd 7.775. Praga 15.575. Pariz 27.85, London 24.26, Ne\vvork 516.125, Milan 22.30, Berlin 1.23, Dunaj 0.00727.
— Trst, 11. decembra. Borza. Beograd 34.70—34.85, London 108.70—10K.80, Pariz 124.40—124.80, Newyork 23.07—23.10, Curih 447—448. Dunaj 0 0325—0.0327, Pragu 69.40—69.80.
— Dunaj. 9. decembra. Devize: Beo-grad 1068—1072, London 334.300—335.300, Milan 3064—3076, Newyork 70.935—7L185, Pariz 3847—3863, Praga 2140—2155, Curili 13.755—13.805.
Valute: dolar 70.460—70.860, uiuar 1062—1068, lira 3030—3050,    češka krona. 2130—2146. '
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*   dur II. decembra 1924,
Stev. 282.
> i
Društvo narodov.
Razorožitvama kontrola na Bolgarskem. — Jugoslavija dan
orožKran« kontrole ▼ Bolgariji.
— Beograd, 10. decembra. (lav.) Da* našnja vodilna dopoldanska lista »Poli* tika« in »Vreme« javljata o saji sveta Društva narodov is Rima:
Snoči ob 18. je bila seja svata Dru« Stva narodov. Trajala je poldrugo ura Razpravljali so vprašanje razorožitverte kontrole v neprijateljskih državah. Seja je bila tajna, resna in mestoma burna. Po končani seji niso hoteli člani sveta dati novinarjem nikakih Informacij. 8 r i a n d je odgovoril lakonično: »tz* dama komunike!« Dr. B e n e š je za-stopnikom tiska izjavil: »Razpravljali smo o volitvi Jugoslavije v komisijo za razorožile no kontrolo na Bolgarskem, To vprašanje je rešeno! Ne morem vam reči, kako!« Salandra je odklonil vsako pojasnilo. Kasneje so novinarji doznali, da je bila sprejeta kandidatura naše
dr lave na predlog zunanjega mmUtia dr, Beneša. Jugoslavija Ima odpoalati kot Članica komisije svoje strokovnjake. Pozno sooči Izdani komunike je po* trdil to in formacijo. Komunike veli:
mOd držav, meječih na Bolgarsko, se določi kraljevina Srbov, Hrvetov in Slovencev kot država, ki ima odpoalati strokovnjake v razorožitveno kontrolno komisijo za Bolgarsko.«
Zunanji ministar dr. Nmčid s Mali« jansklm poslanikom Bodrerom prispe danes zjutraj v Rim. Povabljen je od angleškega poslaništva na obed. Tam se sestane z zunanjim ministrom Austi« nam Chamberiainom.
V političnih krogih jc razširjena vest, da je bila Romunska naš protikandidat za razorožitveno kontrolno komisijo.
Profesor Ivan Berbuč \
— Gorica, 10. decembra. Ozv.) Vče*
raj ob 1330 je umrl po daljši bolezni g.
prof. Ivan Berbuč, bivši deželni po*
slanec in deželni odbornik ter zvest
sotrudnik dr. Antona Gregorčiča v po;
liričnih bojih na Goriškem.
a
Pokojnik, doma iz Vipavske doline, je bil dolgo let profesor na realki v Gorici. Go« riška politika jc zajela vsakega inteligenta v mestu in tako rudi prof. Berbuća, ki $e je oklenil dr. Gregorčiča kot političnega vodi« telja in mu sledil skozi vse vrvenje do zad* njega/ Prof. Berbuč je sodeloval v kulturnih društvih in v denarnih zavodih, bil je deželni poslanec in tuđi dalje časa deželni odbornik. Po svojih močeh se je trudil in delal, posebno mu je bi! pri srcu »Šolski dom*, katerem« le bil mnogoletni blagajničar. Profesor Bsr* buč'ni bfl klerikalec m ni bfl napredniak, ampak izrazit predstavnik goriške politike starega kova. Svoj čas, v mladih letih, je ml tudi dober in stvaren dopisnik nase«« lista. Eden njegovih sinov jc umrl v Jugo* rfaviji kot politični funkcitonar na naši vzhodni meji. Profesorju Berbu ču. ki je do» rive] visoko starost, časten spomin!
PRED ODSTOPOM DR- MARXOVE VLADE.
Berlin. 10. decembra. Ozv.) Ker so volitve prinesle nejasnost položaja ln niso pripomogle k razčlščenju v smislu imencii vlade, so začeli že govoriti o motnosti odstopa dr. Marsovega kabineta. Neka poMtiČ-na osebnost, ki pozna miljenje v vladinih krogih. Je opisala politični položaj kratko: Prijatelji zveznega kancelarja dr. Mar-*a nasvetuiejo. da nai vlada ooda ostavko. Nato bi se pričela pogajanja. Ce se dr. Marx odloči za to kombinacijo, potem bi poveril predsednik E b e rt mandat za sestavo vTa* de zunanjemu ministru dr. S t rešeni a4jnu, ker je nemška ljudska stranka s svojo taktiko na desno povzročila vse tež-koče in je sedaj moralno obvezana, da poišče izhoda. Za slučaj ustanovitve meščanskega bloka bi vstopili v vlado tudi nemški naeijonalci. Računajo, da bi meščanski blok fmel na razpolago okoli 290 glasov od 403. V slučaju, da bi se dr. Stresemanmi posrečila sestava meščanske vlade, bi prevzel mesto državnega kancelarja dr. v. Kar-d o r f f, ki pripada nemški ljudski strank!, a uživa vsled svojega koncilijantnega nastopa tudi med levičarji precejšnje simpatije.
IZVOLITEV PREDSEDNIKA AVSTRIJSKE REPUBLIKE.
. — Dunaj. Id decembra. Ozv.) Po predpisanem običaju se ie včeraj popoldne izvršila v zvezni skupščini izvolitev predsednika avstrijske repub'ike. Resutat volitev Je V toliko presenetil, ker so socijalni demokrati oddali prazne glasovnice, dočhn so preje izjavljali, da volijo dunajskega župana Seitza. Pri volitvah Jc bit oddan 201 glas, 90 praznih, torel nevetjav* aih, 111 veljavnih. Vseh 111 *la«ov |e dobi! dr. Mihael ffahriseh. kl le a tem ponovna izvoljen cs predsednika republika. Po končanih volilnih formalnostih Je novoizvoljeni predsednik položil prisego, g katero je obljubil, da bo čuval in varoval ustavo ki zakone republike. Po končani izvolitvi je predsednik dr. Hainisch priredil sprejem za Člane zveznega sveta in narodne skupščine. Sprejemu so prisostvovali tudi člani dlplomatfčnega zbora. Zvezni kancelar dr. Ramek je pri tej priliki v daljšem pro-gramatičnem govoru očrtal delo novoizvoljenega predsednika.
Iz Italije.
— Rim, 10. decembra. Živahno se komentira v političnih krogih dolg pogovor med Chamberiainom ln Mussollnljem. Izdan je komunike, ki navaja, da se Je gibal pogovor pred vsem okoli splošnega položaja, potem pa sta razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo špecijelno obeh držav. Izrazila se Je možnost za skupno nastopanje in sodelovanje po tradicijah med Italijo in Anglijo. Oovorilo se Je o medna rodnih dolgovih, o mejah v Afriki, o maroškem vprašanju, pa tudi o boljŠeviSki propagandi, o Palestini, o Srednji Evropi, o razoroŽe-vanjti itd. Sodi se, da sta MussoHnl in Chamberlaln soglašala v vseh glavnih razpravah.
— Rim, 10. decembra. Sestavljena le preiskovalna komisija za slučaj generala Pe Bono. Komisija Ima vso oblrst, katero daje kazensko postopanje preiskovalnemu sodniku ln bo zaslišala poleg obtožltelja m obtoženca tudi razne priče,
— Creraona, 10. decembra. Fašistov* ki poslanec Farinaccl je bil napaden, ko se je vračal v avtomobilu Iz QuintcUa. Oddana sta bila nani dva strela Iz revolverja, ki pa k sreči nista nikogar zadela. Steklo avtomobila Je bilo razbito baš nad glavo Pa-rinaccUa.
Politične vesti.
s= Pnrretne besede. Današnji »Oo->::t* razivatija o zaključka »Hrvitslre ira.ierTnicc«, da sprejme v svoj pros-nn rir"b?ikori5»vc. in o Radičevi p*tHtiki •m prihaja do teb-le zaključkov. »A'i na; bo tk*'.'do Hrvatov in vse ni5; države .fidyjs?»? od besede enega &*.vekat? Mi se na« medsebojno prepiramo, prtte-pavamo, klevećemo in uničavamo, Radić bo pa po volitvah, da se bo smel vrniti v Zagreb, zopet Izjavil, da je monarhist in da je Pribičevič poSten in pameten politik. Narod ne more staviti svoje usode na tako nezanesljivo karto ln znto je povsem umljtvo, da se stari zajedničarji bunijo in da nečejo vstopati v republikanske vrste. Zlasti nečeio tega storiti gospodarski krogi in naj iih tisti, ki sicer nimajo ničesar proti njihovemu kapitalu, tudi v bodoče še imenujejo izdajice. Ni namreč istina, da bo republika spasila Hrvate, pač pa Je res. da jim bo pametna politika priborila oni ravnopravni položaj v lastni državi, ki jim ?rre po njih Številu ln njih moč!.« — tObzorova« sodba je pravilna hi razveseljivo je, da zastopa enako mišljenje cela vrsta uglednih hrvatskih rodoljubov, ki so uvideli, da vodi Radićeva politika Hrvatsko v propast Na Hrvatskem je v za^niem časn opažati močno reakcijo proti Radića in Hrvatski zajednici ki je popolnoma uklonila svoj tilnik pod Radićevo komando. Cela vrsta zajedničarjev je zadnje tedne obrnila hrbet svoji dosedanji politični organizaciji in Izjavlja, da neče slediti svojemu političnemu vodstvu na noti v Radlčevo republikanstvo.
Spinčić Davldovlčev kandidat v
Zagrebu. Zagrebški Davidovičevi pristaši so sklenili postaviti v Zagrebu za nosilca kandidatne liste prof. Vekosla-va S p in čiča, znanega istrskega ro-
doljuba. Spinčić je bil svoje dni pristaš Hrvatske zajednice, iz katere pa je že pred leti izstopil. Spinčić seveda ne bo izvoljen.
rs Albert T bom as o posetu v Beogradu. Beogradskcmu dopisniku »Ila-vasa« je izjavil Albert Thomas pred od* bodom Iz Beograda, da je prispel v Jugoslavijo zaradi ratifikacije konvencij o delu in so ga simpatije jugoslovenske javnosti napram Franciji globoko ganile. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je v raši državi mnogo mladih sil, da sp ,tu-fcorlavija gospodarsko razvija in napreduje. V razvoju in orsa<t»: »cm svojih mladih sil se dr* a v a po.^n m konsoti-dir-*. Navzlrc sedanjim težkocarn veruje Albert Thonv.s v bodočnost Jugoslavije.
= Državni odbor določa voliSča. Na svojih plenarnih sejah državni od* bor določa volišča. Določena so volišča za Črno goro. Na včerajšnji seji je državni odbor tudi razpravljal o voliščih v Sloveniji. Ugotovljena so nekatera volišča. Razprava se nadaljuje.
==• Nemški kandidati za skupščin* ske volitve. V nedeljo dne 7. t. m. je bil zaupniški sestanek nemške stranke v Zemunu. Določene so bile kandidatne liste za posamna volilna okrasje. Za okrožje Pančevo-Bels cerkva je postav« ljen za nosilca liste dr. Štefan Kraf t, za sremsko okrožje dr. Jurij G r a s a e, za okrožje Velik Bečkerek, Velika Ki-kinda dr. N e u n e r, za Sons bor doktor Kraf t, za Novi Sad dr. Hana Mo-s e r, za Viravitico*Oaijek dr. Hana M o» s e r in za M ari bor »Cel je Franc Schauer.
= Povratak ministrov it Črne .gore. Ministrski predsednik Marko Trt f« kovic in minister dr. G r i a o g o it o sta ae na svojem povratku is Crne gore dne 8. t m. ustavila ▼ Splitu, k^er ata
mostojnih demokratov In radikalne stranka. Ministra ae jutri povrneta v Beograd.
= *w*ćevci ujapat/^ V rafovei tu z dopuaaikom ^Politike« se je eden izmed poslancev Radtteve at ranke izrs* zil o šaneah. ki jih ime njegova stranke pri bodoaVJl volitvah, Ujevfl je, de bo njegova stranka pri votttvah na Hrvat* skem dobile največ 99 mandatov, do« čim jih je do sedaj amele 52. Redikali in samostojni demokrati dobe 19 mandatov, m oker zbog tega, ker bodo po« vsod imeli akupoe kandidatske bate. Vsi mandati, s katerimi razpolaga Hr» vatska, bodo pripadli ne eni strani radi« čevcem, na drugi strani pa radikalom In samostojnim demokratom. Izmed ©sta* lih strank ne bo niti ena dobila količ« nika. — Radičevci le torej sami racu« najo s tem, da bodo na Hrvatskem izgu« bili par mandatov. In če je zanje pol o* žsj že na Hrvatskem, ki je vendar nji« hova domena, tako neugoden, ali mo» rejo potem misliti na uspeh v krajih, kjer nimajo nobene organizacije? Zdi ae, da ne bo nič iz Radičevih proroko* vanj, da mu nove volitve prineso 150 mandatov!
ss O papirnati In praktični ljubezni do delovne*« Usdstva. Vsi se spominjamo, kako ie »Slovenecc kmalu po padcu klerikalne Davidovičeve vlade objavil flagrantne laži o s'ovensklh orožnikih, ki da so baje v nevarnosti, da so en mas odpošljejo v Makedonijo. »Slovenec* si le hotel s to kleveto priboriti simpatije naših, državi zvestih orožnikov m jih vjet! v svoje lažne zanke, da bi mu pomagaK pri voMtvah m zanemarjali vpričo predstoječih klerikalnih prestonkov in nasPstev svojo uradno dolžnost Dejstva zadnjeta meseca pa so obratno postavila »Slovenca« na laž. Slovenski orožnik $1 zapomni klerikalno špekulacijo, V najnovejšem času pa si le »Slovenec* privoščil naše orožnike na drug način. Že nekaj dni čitamo po stolpcih tega nekrščanskega in nesocllalnega Tista, ki ga pišejo duševno nemoralni ljudje, grozne oolse »o^VoTjev«, »krvnprefitla. Itd po fu-goslovenskih univerzah, ki ga bala vrle jo-goslovcnski orožniki. Tu čitamo o orožniških kopitih, o njihovi brezsrčnosti, pokvarjenosti, o njihovem vdiranju v posvečerje tml-vprritetnc avte Itd Papirnata ljubezen do delovnega ljudstva se spreminja v praktično! Me&to spoštovanla poedinih stanov delovnega ljudstva — njihovo klevetanje. Čim de!ovno ljudstvo dela po svoje ln ne sledi k^erik^nemu terorju! Orožnik je kriv, ne dijak! To velja a priori za »Slovenca*, dasi vsi vemo, Irko hladnokrvni so naši orožnik! in stražnik^ ki se ravnajo po točnih predpisih in ko jih poklic Je navezan na to, da nastopajo pametno ln obzirno, ako v|-dfio. da so hujskači rarpaMi ljudske strast!. Ubojji orofnlk nal bo vsega kriv, komunistični in klerikalni ekzaltiranec pa nedolžno Jaenje? Najenostavnejši premislek pa potrjuje, da niso orožniki Iskan fcrvopretltle, marveč da so no senarattstni n?ičuv?s| dt-faV| Iskali nasme da so se zaperstarllan pozivom po redu m mira ki strel »aR oa orožnika! Kd*>r dela nasH'e ki revahicllo. pa se nsl zaveda shVibrana od strani orožnikov ln stražnikov In naj s tem rudi računa! Po toči zvoniti m |oka*f le kal ne«favno Jtmaštvo! Tako je t praktično ljubeznijo »Slovenčevo« do delovnega ljudstva« posebej še do jugoslovenskih orožnikov
Vsem. ki hočejo d"bro kavo piti, priporočamo izvrstne naše pravo domačo
Kolinsko
ciko« rilo.
Ljubljanska porota.
V Uubfjani, tO. dee,
Sleparija e kokainom. — Iz kraljestva tihotapcev.
Obtožena sta 30 letni kleparski mojster na Vrhniki Tomaž Sašteršič in 25 letni zidarski pomočnik Matevž Kenk iz Rovt Obtožnica jima očita sledečo goljufijo: Dne
28. septembra ti. sta prinesla pesestnrko-vemu sinu Francetu Pctrovčiču v floteder-šico 2 kozarca, v velikosti kozarcev za vkuhano sadje, napol jena z neko ničvredno zmesjo SteklencJ ata bili zamašeni in zapečateni. Obtoženca sts izjavila, da ja v njih drag kokain, ki ta hočeta iztihotaplti v Italijo. Pod obljubo visoke nagrade In soudeležbe pri dobička sta znala Petročiča pridobiti, da sodeluje prt tihotapstvu kokaina. Ker pa sta obtoženca rekla, da bo Pe t r ovci č le tedaj deležen dobička pri prodaji ko-kalna, če tudi on s denarjem prispeva k nakupa češ, da »ta za obe steklenici kokaina morala plača« 132.000 X. Res je Petrovčič izročil obtožencema Dm 11.000 kot svoj delež k nakupnim. Ker se je ša-šteršič izdajal sa bogataša in sts bila oba lepo oblečena, j* mislil Petrovčlč. da ima opraviti z dvema premožnima tihotapcema. Obtoženca sta FVtrovOča po Izročitvi denarja pustita dotični dve steklenici s ničvredno zmesjo. Da bi Petrovčlč njvnt slepariji ne prišel tako hitro na sled, ata mt strogo naročila, da ne sme steklenici od-mašiti ali pa pacata pokvariti Obenem so se vsi trija dogovorili, da bo Petrovčlč steklenico z namišljenim kokainom spravil čez državno mejo v Kalijo in da bo jih tam skril, aa kar bodo obtoženca in Pa-trovčTč gp v Italijo, da prodalo skupno dotični kokatn nekemu Ssšteršičevemo znanca, ki bo a njihovem prihoda pravočasno obveščen Petrove^ ja takoj drsal dan, dna
29. septembra tt Izvršil spreleti nalog m akril steklenici ped neko skalo na Kali*
obtoženca m Petrovčlč v Italijo, da proda« jo kokain, kakor so se bili 2e poprej zme-nlh*. Sušteršič je kazal po gozdnih stran-potak pet v ibm f I proti Novomu svota in ie šel bet ptedatrafa kakih 10 korakov naprej. Ko ae prišB globoko v gozd. je šašter<!č pod tafniivo pretvezo, da prihajaj italijanski cariniki, zbežal, fedi Kenk. ki je nosil steklenici a ničvredno moko, je pobegnil tu med begom steklenici nekam akril. Ko so se pozneje val trije zopet sestali v dotičnem gozde, js Kenk izjavil, da Ja na begu vrgel steklenici a kokainom proč, Vkljub natančnem« iskanju pa se atektcmci niste mogH več najti, ker ja je Kenk skrbno skril, da bi Petrovčlč ne mogel priti na sled zvito napeljanem« načrta goljvflje. Na povratka ll Italije v Jugoslavijo jo Petrovčlč oba obtoženca hudo prijel, ker ja slutil, da sta ga oslepariia. Končno ata obtoženca Petrov-čiea tudi priznala, da sta sa hotela le »potegniti«, toda UjOOO Din, ki sta jib prejela od Petrovčiča m medse razdelila, pa nista hotela več vrniti.
Obtoženca priznata stcrjvao sleparijo v polnem obsegu. Medsebojno sta se oba sleparja spoznala kot tihotapca a manufak-turnim blagom, županstvi na Vrhniki in v Rovtah poročate, da sta obtoženca na slabem glasu, deiomržna in znana tihotapca. — Obtoženi SesterŠIč, ki je sprožil celo sleparijo, se liki Adam sklicuje na neznano Žensko, s katero sta skupno tihotapila, da ga je k temu zapeljala m mu tudi izročila navidezni kokain.
Osleparjeni Fr. Petrovčlč napravi vtis dobrodušnega in skrajno naivnega mladeniča Vsekakor pa se je tudi moril baviti s tihotansrvom, ker je bfl znan a ohtiž^ncc-ma fn ker se je zanimal za kokam. — le pročitanih pismenih Izpovedb se je gvadelo, da je Obtoženi Sušteršič v HotoderSicl prigovarjal tudi Jakoba Petkovška. naj se udeleži kupčija s kokainom, pri čemur da se bo Imenitno zaslužilo; PetkovSek pa je bil previdnejši in mu nI nasedel. Pač pa \t baje sleparjema onostran meje nasedlo par žrtev. Suštcršlč je bi! že dvakrat kaznovan zaradi soudeležbe na tatvinah.
Porotniki so vprašanje glede hudodelstva goljufije (§ 197, 200 in 703 k- z.) sa oba obtoženca soglasno potrdili, nakar je senat prisodil SuSteršiču 2%, Kenku pa 1 leto težke ječe in povrnitev Škode. Značilno za oškodovančevo dobrodušnost je, da je sam prosil, naj oba sleparja milo »odljo. (Predsedoval predsednik dežel, sodišča dr. O. Papež, votanta sod. svet. E b e r l In L a Jo vi c, drž. pravdnik dr, O g o r e u t z, 2agovomik dr. D. P u c
Pravni vestnik.
LEPOGLAVA.
(Crtice iz poučnega izleta kriminalističnega seminarja juridične fakultete v Ljubljani.)
železniška zvess med Ljubljano In Le« poglavo je za vsakega potnika radi svoje daljave pravi križev pot Od Ljubljane do Lcpcglavc se potuje celih dvanajst ur; ven* dar mučno in dofgotrajno potovanje odtehta veselje rad lepo in moderno zgrajeno lepo« glavsko kaznilnico.
V prijaznem zagorskem kraju so rmeh* dominikanci, aH kakor jih Hrvati imenujejo »beli fratri« svoj samostan, katerega je se« kularisirai — Jožef II. Legenda pripoveduje, da ao sekularizirani fratri na predvečer, ko se jim je bil prečital ukaz cesarjev, sežgali na samostanskem dvorišču vse obveznice siromašnih kmetov in malih plemičev s namenom, da se z njimi n e okoristi car sam.
A. S e n o a omenja ta moment v svoji pesmi — »Fratarska oporoka«:
. . . »To baština je našeg puka, To fratra'-a je oporoka . . -«
Po ekspropriaciji se je ta samostan uporabljal za kaznilnico. Zgradba sama je zida« na v kvadratu in je odgovarjala vsem po* trebam samoetena. nikakor pa ne modernim zahtevam kazenskega zavoda. Za to se je dogradil k tej stavbi nov trakt, ki nudi v arhitektonskem ©žiru s staro stavbo lepo zaokroženo celoto. Tudi ti dve stavbi sta postali s časoma pretesni, nova, moderna doba je stavila vse pogoje higijene, ekono# mije in človekoljubja in to je bil g'avni po* vod za zgradbo novega poslopja. Pospeševala je to novo zg-adbo tudi želja novodob« nih kriminalistov is dveh razlogov. Prvič, da se onemogoči tktipno bivanje kaznjencev r enem stanovanjskem prostoru, rs to je pro* veden sistem eelic, drrgič da se omogoči delo kaznjencev na svežem zraku, solncu in a tem tudi njegov« povrnitev nazaj v življenje — kot poboljšani človek.
Za moderniziranje lepoglavske kaznil« alce si je pridobil največ zasl"g njen seda* nji ravnatelj g. banski svetnik dr. Josip Sa* ban. On je sprožil idejo, da se zgradi poler* stare kaznilnice nova in to povsem s sred* ttvi in s d "lom kaznilnice in kaznjencev. Ta nova zgradba je zgrajena na podlagi penoptičnege sistema, m je skoraj bolj po* dobna zdravilišču. keVor pa kaznilnici. Tudi oprema je povsem moderna. IVcdene je elektrika in centralna kurjava. Z« duševno razvedrilo kaznjencev je na razpolago bi« blloteka. založena z bo^sto literaturo. Vsaka zgradba (stara in nova t ima dvoje kapel: pravoslavno m katoliško. Hrana kazniencev je okusna, dobra in redilna. disetolma je idealno izvedena m vse funkcijonira brez« htbno.
Pazniki kaznilnice Imajo svojo godbo na pihala: ob nedeljah dopoldne igrajo in krajšajo čas vsem onfm, ki so obsojeni na bivanje v kaznilnici. Zanimivo je t"di dej« stvo, da razpolaga kamilniea a kinom, v katerem prikazu Je svojim »gojencem« filme, ki ao njim prikladne in poučne vsebine.
Marsikdo bo vprašal, ki pozna moderne zakonske predpise za kaznilnice, čemu ves ta lukstis? A tudi on najde odgovor v ne« pobttnem dejstvu, da na nt en kazni teli v pretežni večini v tem, da kaznjenec sicer občuti vso zakonito težino m ostrost pri* sojene kazni, soda kaznilnica naj nudi ven« darie sredstva za ohranitev telesnega in du* sevnega sdravja v avrho povrnitve kažnjen« ca v človeško dražbo. V k a milnici naj kaz* ejenec na prebije samo njemu odmerjene
aa j prilika, da
ssdoU v hnFsfbanju gotove obrti nove pri« dobitne zmožnosti za Čas po prestani kazni V to svrho razpolaga kaznilnica s celo vrsto Idealno vodenih delavnic, kakor s kovačm* co, kolarnico, vrvamico, ključavničarstvom, Čevljarstvom, mizarstvom itd.
Kaznjenci delajo rudi za privatna pod« jetjs, na primer za. tovarno čevljev Bluh, za tovarno peresnikov rmtent Moste r Zagreb, \Vood Light — tovarno lestencev in aa to« varno pohištva Mundus Zagreb.
Kazen se izvršuje po jrskem progresi«« nem sistemu, t- j. postopoma v samotni celici, skupnem zaporu, z delom na polju —• in končno s pogojnim odpustom kazni. Šef kaznilnice dr. &&bsn trdi, da jc U sistem do sedaj najbolje obnesel ▼ praksi; stari« stika kaže, da niti pol procenta kaznjencev, ki so prosto na polju zapo=»!eni. ne po* begne. KaznilniSka posest na kateri se nahajajo kaznjenci posredovanci, je »Crcta — oddaljena 4 km od kaznilnice.
Nova in stara ^pradba ima svojo hoU nico, svojega učitelja x* analfabete, itd. — Zdravstveno stanje je povoljno. Dna 1. de« cemhra I. 1924. je bilo število kaznjencev ^37. a prostora jc za 1300.
Kraj in okolica jc lepo obraščena z gozdovi, »kozi katere se vije liki »rebrna nit rečica Bednja. Griči so posajeni % ličnimi hišicami tamošnjih kmetov. V razdalji dva« najstih kilometrov leži stari grofovski grad Ivana DraSkovića. obdan od jezera in lepih nasadov, krasni Trakoščan.
Kaznilniška uprava nam je dala na ras« polago vozove, da si ogledamo tudi okolico. Zlasti gre zahvala g. banskerau svetniku g. dr. Sabanu, ko nam je h svojo gostoljub* nostjo bivanje v Lepoglavi učinil čim naj« prijetneje. Kot priznan in dober kriminalist nas jc on poučil o praktičnem izvrševanju kazni, dočim nam je vodja izleta univ. prof. g. dr. Metod Dolenc kot strokovnjak raz# loži! teoretično plat izvrševanja kazni.
Sprejeli so nas s staro slovansko gosto* ljubnostjo. Napisal sera te»lc vrstice z nt« menom, da tudi širša javnost spozna to važno instituciio. ki se lahko po ^sej pravici kosa t, drugimi najboljšimi inozemskimi enekovrstnimi napravami.
Mafija Primas.
Po slovanskem svetu.
— O pol'skl knUgl. Zadnja (47) štev. »WiadomoŠci Literackih« je skoraj vsa posvečena poljski knjigi. V njej dobiš celo vrsto odličnih člankov poljskih pissteljev, ki so: Bruno Wlnawer, Vaclav Grubinski, Stanislav Lam, JuHi Kaden-Bandrowski itd) Napisali so razprave o pomenu poljske knjige za knlturni razvoj poljskega narod«. Večji del navedene številke obsegajo razgovori z založniki, knjigotržci, knjigotrškimi pomočniki, imetniki tiskarskih podjetii, *tavc! itd. Vsebino tvor! kriza poljske knji« ge m njena draginja. Znani kritik Stanislav Lam pa pobija »legendo o krizi poljske knjige* ter trdi, da je kriza umetno vzdrževana po knjigotriefh rn založnikih. Glavni vzrok je pomanjkanje propagande. Knjigo-tržci Izlofe v oknu knjige kakor branjevci svojo robo ter se ne brigajo rs smotreno propagando. Poljski založnik proda baje rajši eno knjigo za 10 zlatih kakor pa dve po 5 zlatih, ker trna isti dobiček, a manj truda. Istotako niso normalne razmere pri knjigotržcih-sortimentistih. Ti naročajo včasih 1 ali 2 Izvoda in imajo pri tem dobička. Na Francoskem dela knjigotržec za ta dobiček knjigi propagando, izdaje kataloge, skrbi zs članke v časnikih Ud. Na Poljskem ni tega. Avtor trdi, da bi se pri smotren! propagandi lahko prodaio v Poljakih S do 10.000 izvodov iste knjige, ne pa samo 3 do 5000, kakor se to dandanes dela. Kadar se bo knjiga izdajala v* večji množini, bo vsekako tudi cenejš3. Dalje trdi avtor, da se v današnjih dneh največ čita-jo na Poljskem potopisi, inozemsko slovstvo m poljudno pisane znanstvene knjige. Nasprotno pa zatrjujejo založniki, da le vzrok krize manjša umetniška produkcija* V Poljakih ni baje nobenih novih literarnih imen. Kljub Hmu se izdajajo na Poljskem vsaka dva dni 3 knjige poljske beletristike. Umevno je, da niso vse dobre. Dalj* nima poljski knjlgatržec zadostnega kredita pa mora delati z lastnim kapitalom Naposled je slabo organizirana poljska kritika. Zanimivo je dejstvo, da poljski knjlgotrfci niso doslej segli po takem sredstvu kakor bi bila Izdaja poljskih pisateljev v subskripciji v snopičih. Velik uspeh cenene poljske knjige v subskripciji (Bibljoteka Dziel Wybo-rowych, Ksiažki Ciekawe itd) je jasen dokaz, da cenena knjiga lahko najde kupca. Pri izdajanju v snopičih bi bil del kapttala vedno v založnikovih rokah in s tem bi bfl oilvljen denarni promet. Knjiga na Poljskem je brez ugovora draga. Sicer je morda cenejša nego predvojna knjiga, ampak z ozirom na bedo inteligence ki je bila nekdaj najboljši kupec knjig, je preveč draga nedosežna. Poljskim založnikom je odpadla vsa prostrana poljska čitajoča občina v Ukrajini, Volinfjl in Podolju, potem Ite-vilna poljska naselbina na Ruskem, ki danes v pravem pomenu besede životari. O rakovi poti kulture v poljski javnosti ni govora. Samo povojna kriza je kriva, da se knjige malo kupujejo. Poskušnjo s prodajanjem knjig na obroke (kar dosihmal na Poljskem ni bilo v navad:), je napravilo Vojaško tiskarsko podjetje in je bilo z uspehom jako zadovoljno. — Zanimiv je pogovor z ravnateljem čitalnice. Ta pravi, da si boljši krogi včasih Izposodi ro knjigo, da si jo ogledajo in Sele nato kupijo za svojo knjižnico. Ne marajo torej kupovati neznanih reči. — Končno je cela stran zgoraj re-čenega Hsta posvečena poljskim bibliofilskim društvom ln poljskim knj:žnfcam. Tam je govor o ustanovljenem društvu »Mu-zeum ksiažki Polskie« in slika velike vile, ki jo je v ta namen podaril Lazarsklj. V njej ima biti zbrano vse. kar se tiče tiskar-nic, dalje ima biti ustanovljena knjižnica, kjer bi bile shranjene zlasti skrbno izdane poljske in tuje knjige itd.
Darujmo za sokolski Tabori
Stev. 282
Stran S
Pismo iz Prage
Ureditev uradniškega vprašanja. — Proračun v senatu, — Nemško proti* državno rovarenje in konec češke popustljivosti. — Odkritosrčni stiki med
čehoslovaki in Jugoslovani.
g* decembra.
Te dni te f»rične reševati Jedno Izmed najvažnejših vprašanj, t. j. ureditev uradniških plač. Ne izvede se sicer le v celem svojem obsegu, ali stori ne prvi korak, ki ugodi najbolj perečir.i »radni $ ki m zahtevam. Kakor danes stvari stoje, je gotovo, da bo še pred Božičem dosežena takozvana mala ureditev plač državnih nameščencev in starovpokojencev. Koalicija se je bas v preteklem tednu sporazumela o uradniškem vprašanju glede njegovega obsega, kakor tudi glede postopanja pri Izvajanju. Najprvo se provede mala ureditev, o definitivni ureditvi razmer uredništva pa se bo razpravljalo takoj v bodočem letu.
Mala ureditev vsebuje določbo, da se pred Božičem Izplača državnim nameščencem remuneracija v višini 120 milijonov Kč, mestna doklada za prihodnje leto se zviša za 20% in sprejme se tudi zakon o bolniškem zavarovanju državnih nameščencev ter oficijant-skf zakon. Pred Božičem bo sprejet Isto tako zakon, s katerim se starovpo-kojenci izenačijo z novovpokojenci. Definitivna ureditev je združena z omejenim odpuščanem odvisnih državnih uslužbencev. Predloge dotičnih zakonov poda vlada 10. t. m. v zbornici, katera jih Izroči odsekom in 12. t. m. pridejo v plenum ter se bodo obravnavale s skrajšanim postopanjem.
O kritju doslej še ni popolnega dogovora. aH ni dvoma, da se doseže. Socljallstične stranke predlagajo zvijanje kolkovnih taks, uvedbo pristojbin za intervencije in razgovore s strankami v uradu, obnovo odpravljenih ta-rifov za uvoz In Izvoz, narodno-demo-krarlčna stranka priporoča zvišanje davščine na sladkor za 50 vin, tako da bi pri vporabi 2 kg sladkorja na mesec padla na osebo ena Kč.
Poslanska zbornica je podaljšala zakon o sodni kompetenci in zakon o vojnih poškodovancih, katerih je v CSR 814.000 in za katere je država že izdala nad 2 miljardi, sprejet pa je bil dalje izjemni zakon za Plzenj, s katerim se .Ta dobo 20 let v Vel. Plznju ne dovoljuje ustanovitev nikake nove pivovarne pa tudi pozneje samo z določenimi pridržki. Potem Je bila odobrena osnova, ki podaljšuje in dopolnjuje zakon o izrednih odredbah ljudskega skrbstva in predloga o izpremembi družb z omejenim jamstvom v zadruge.
V senatu je bil proračun izročen proračunskemu odseku, ki ga je tekom tedna pregledal, tako da pride v tem tednu v plenum in se pričakuje, da bo odobren do petka 12. t m. V dveh či-tanjih je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se podaljšuje rok za označenjc. električnih podjetij, ki se imajo izpre-meniti v splošno koristna podjetja za sistematično elektrizacijo v vseh deželah države.
Nemci z Madžari in ludovei vzdržujejo abstinenco in se niso udeležili seje poslanske zbornice in nameravajo tudi v senatu izvrševati enako postopanje, kakor v zbornici: podati v odseku in v plenumu izjavo, nato pa oditi. Nadaljna njihova pasivnost ni izključena in nekatere skupine prigovarjajo zapustitev parlamenta sploh. Zanimivo je. da pri svojih volilcih nemški voditelji niso dobili potnega soglašanja s svojim postopanjem, kakor se je to pokazalo na shodu v Jabloncl 1 t. m, kjer so enodušno ščuvali proti čsl. vladi, koaliciji in republiki za demokratično stranko posl. Kostka, za krščanske socijalce posl. Bobek, za nemške nacl-jonalce posl. Lehnert in za nemške narodne socijaliste posl. Simm. Na zborovanju je bil izrečen tudi nasvet da se mora dobiti pot do prezidenta Ma-sarvka. na kar pa je sledil odrover: »Nikdar!c Posl. Kostka je vskliknil: »Prezident mora nas poklicati.« Posl. Medinger je v svojem dopisu pokazat na dva načina boja proti državi: na irski in na indijski. Prvi pomeni revol-to, dnijrl pasivno resistenco, katero bolj priporoča, seveda bi morala biti v nemški strani splošna in izvedena v vseh strokah javnega življenfa. Nemci pri nas ne uspejo niti z enim niti z druRim načinom boja, kajti njihovo revolta bi mi sami kmalu premagali, pn, kakor se nam vidi, nimajo preveč po-željenia po nji — njihova pasivna ee-sistenca nas puSča povsem hladne, ker ako bi nastala iz nje kaka Škoda, bi bila gotovo mnogo večja za Nemje nesro za nas. Z nase strani se je pri stvoritvi republike šlo Nemcem na roke do skrajne mere, pa tudi še črez, v tem pa tiči ravno hiba, ker Nemci, pre-moteni o tej naši mirnosti, stopnjujejo svoje zahteve že do cTrznosti. hoteli bi končno nam ukazovati, pozabljajo, da danes niso več gospodarji, pa da tudi rri mogoče, da bi se stare razmere vrnile. Naša dosedanja popustljivost more nam biti v svarilo in ako bodo Nemci hodili dalje po tej poti, katero so nastopili, se ta naša popustljivost lahko obrne v pravo nasprotje.
Predplesna soareja Jueoslovenske-ga plesa se je vršila v četrtek 4 t. m. v Sladkovskega dvorani Občinskega doma s polnim uspehom. Številen obisk iz jujroslovenskih in Čeških krogov je najlepše posveđočil. kako odkritosrčni so njihovi stiki. Vzajemnost med obema našima narodoma je bila istotako sijajno manifestirana z uvodnimi besedami ministra M. Hodže in charjrc d'affairesa Nastasijeviča. katerih pozdravi kralju Aleksandru in prezidentu Masarrku so bili sprejeti z bučnim so-glašanjem. Po koncertnem programu, pri katerem so sodelovali gdč. O. Vej-novičeva, gospa M. Jenikova in g. P. Miloševic, so plesali jugosloverske in moderne plese. J. K. S.
Resnost situacije.
(Pred koncem tekočega teta.)
Položaj, v katerem se nahajamo, lahko s pravico karakteriziramo kot kritičen. Kritičen je v vsakem pogledu: v nacijonalnem, gospodarskem, soci-jalnem, političnem in celo v kulturnem. Povsod smo prišli do razpotnice in se nahajamo v nagli, nepričakovano delikatni in dejansko mučni situaciji. V trgovini Je Že davno prenehal večji promet, kupcev primanjkuje, prodaja se vrši pod vedno težjimi pogoji, predvsem na kredit, malo proti gotovini. Riziko je velik, kapital imobiliziran, režije odjedajo ves dobiček. Industrija zastaja v pravem smislu besede. Slabejša podjetja in tista, ki ne razpolagajo z zadostnim lastnim kapitalom, likvidirajo ali menjajo lastnike. Poljedelsko zadružništvo ječi vslcd pomanjkanja prometnega in melioracijskega kredita. Obrtniki pa poudarjajo potrebo, da se pristopi k organizaciji obrtnega kredita, brez katerega, kakor zatrjujejo, se ne bodo mogli vzdržati.
Celo denarni zavodi prehajajo v zelo neprijetno situacijo: vložki zastajajo in padajo, priliv novih kapi-talov je minimalen. Menična listnica in krediti ne kažejo dovolj likvidnosti. V vrstah glavnih predstavnikov našega organiziranega kapitala se javlja imo-bilnost. Razven tega beležimo tudi v konkurzni kroniki slučaje iz bančnega sveta, kar izziva vedno večjo nervozo !n nezaupanje med vlagatelji in akcijo-narji, in končno tudi v krogih nadzornih in upravnih organov.
Sporen in skoro nemokoč sod-Bl postopek, kakor tudi številne poravnave izven konkurza vplivajo na dekadenco našega gospodarskega ugleda v inozemstvu. 2e leto dni, z malimi Izjemami, ponehava dotok Inozemskega kapitala in se dezlnteresira za jugo* tiovea&ko tržišče- Nekega dne ostane-
mo na cedilu tudi v tem pogledu in okusimo pravo težino osamljenega položaja.
Tudi politična situacija v državi ni zavidljiva: Iz enega krajnika prehajamo v drugi, nacionalne, plemenske in verske strasti pa so dosegle vrhunec Razven tega se smemo pozabiti na nerešeno socijalno vprašanje: na ciste tisoče invalidov in na skoro 90 tisoč nezaposlenih ročnih In duševnih delavcev.
Malo je državljanov, ki se zavedajo tega stanja, večina pričakuje, kot omamljena, neke velike stvari, slučajne in velike izpremembe, neke nove dogodke.
V inozemstvu: v Angliji, Ameriki, Franciji, Italiji in v NemČji motrijo z veliko pozornostjo naše notranje razmere, številni sosedi, med katerimi nimamo niti enega prijatelja, pa delajo načrte In računajo s posledicami, ki porušijo po njihovem mnenju naše gospodarske, nacijonalne in družabne razmere.
Gospodarstvo, deloma pod vplivom bujnega razvoja povojna Inflacijske perij ode, deloma vsled nezadostne aktivnosti, se nahaja v vseh predelih hi na celem državnem teritoriju v krizi. Kriza se lahko še pojača in nam utegne uničiti vse, kar je v gospodarstvu nad-jonalno. Krizo lahko primerjamo s požarom. Nas vseh dolžnost je, da vpričo tega postanemo aktivni, vsak državljan mora na svoje mesto, vsi skopa) pa se moramo potruditi, da to nezadovoljnost in ta požar lokaliziramo In onemogočimo.
Vsi gospodarski razredi našega naroda moralo Izpolnjevati svojo dolžnost: vsi se m ramo p~truditi, da Izle-nemo nezdrave pojave iz naiega živ* ljenja. Dolžnost kraljevske vlade je, da pri tem postopa aktivno in v vsakem I potrebnem prave«. Nikomur nt smerna j
dovoliti, da radi netrm svojih Interesov, radi svojih osebnih računov m nekih nepoštenih m nečistih namenov rnH našo nacUonalno, gospodarsko m državno avtoriteto* bodisi v gospodarstvu aR v lavnem življenju.
Enako ne smemo dovoliti nikomur, da ostane v tem nsodnem trenotku kt-dilerenten. To velja tudi za odgovonre predstavnike kraljevske vlade, kajti ako zahtevamo od državljana polno udejstvovanje, pošteno, nesebično in zvesto delovanje v korist sp!ošnosti, imamo v prvi vrsti pravico, da zahtevamo vse to od predstavnikov državne oblasti. TI moraj3 b?tl prvi pri delu. Naj so pjjonirjl in voditelji! Od njihovega dela bo odvisno ozdravljenje sedanjega splošnokritičnega položaja.
Ne smemo pripustiti, da radi nekih bolestnih in nesolidnih pojavov v našem gospodarstvu trpi naš mladi gospodarski organizem in da s tem nepremišljeno upropastimo še tisto malo moči in avtoritete, ki smo si jo očuvali in učvrstili doma in v tujini.
čas. v katerem se nahajamo, le zelo delikaten In poln odgovornosti. Ta čas ne dovoljuje, da še dalje trpimo neke nezdrave in bolestne rojavr na onrantzmu našega gospodarstva. Tu ifc prijel Čas. da se uvede pravi red fn d* se najre^nrj** upo?tev?j"> prave vrednote. V takem tren^tVu se ne smej? rmoštevMI nobeni ozlrf, ki so v nasprotju z gofoodarskiral interesi našega naroda ?-i države.
Sedanji nejasni poTc?a? zahteva radi tega mobilizacijo vseh poltenih državljanov naše dr/ave, predvsem pa mobilizacijo vseh privredri' ov. Prl-vrerfnfVf so v nrvi vrst! poklicani, da rszčlcfio so"jo vrst**, da s*-nl likvidiralo v^e. kar jo srabo In ksr ne sme Hti, ks'ti #o leto bodi p->sf^dnje. ki smo je rrežlvel! v znaka krize, v znaku težkih p^šk^db m~r*tne m~»čl in Javne-ra ugleda celega na*eir» gospodarstva.
To l-odl po*'edn'e Tef>, k? J«» ogrožalo edin^tvo Srbov, Hrvatov In Slovencev. Odslej r^eba, da je vsak na svo?em mestu In da na tem mestu vrši vestno In zvesto svojo polno dolžnost
Mi moramo ne samo radi Evrope in naših inozemskih prijateljev in sovražnikov, ki zasledujejo naš napredek in našo dekadenco, marveč v prvi vrsti radi nas samih In radi bodoČ'h boljših pok^lenj jutosI-venskega naroda pokazati resnost m zvestobo do lastnega obstanka. MI m-ramo do poslednjega človeVa dokazati našo odločno voljo, da se hočemo žrtvovati za. naše velike Idoale: za nad jonalno edhrtvo, za na-ctjrnETno In državni svobodo, za gospodarsko samostalnost Srhov, Hrvatov In STovencev.
O vsem tem si rroramo biti na či-s+~m na koncu tega kritičnega leta. A boa entender peu de paroles!
Ljubomlr Si. Kosier.
Predsfo'cči Članek je napisal znant jugoslovenski strokovnjak o naših finančnih zadevah, pisatelj epohalnoga dela o Narodni banki v Beogradu ter izdaiatelj in glavni urednik zagrebške revije »Bankarstv o«, članek je aktualen in posega z gospodarskega stališča v kritično situacijo, v kateri se nahaja naša država na koncu 1924. leta. Zato dvakrat pozdravnamo te patrijo-tične misli in jih poratifkujemo iz de-cemberske številke »Bankarstvo«, da jih premislijo vse naše stranke, predvsem tiste napredne, ki kolebajo med državnimi ideali in lastnimi malenkostmi ter zlasti naši gospodarski krogi brez razlike strankarskega pripad-ništva.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v LjuVjani,
D r i m s.
Začetek ob osmfh zvečer.
Sreda, 10. dec: Moč teme. Red t Četrtek, 11. dec.: Paglavka. Red P. Petek, 12. dec: Veronika Deseniška. Red C Sobota. 13. okt: Sumljiva oseba. Red B. Nedelja, 14. okt. ob 15. popoldne: Mogočni
prstan, mladinska predstava. Izven;
ob 20. zvečer: Danes bomo tiči. Izven
OPERA. Začetek oh H 8. mi zvečer.
Sreda. 10. okt: Netopir. Red D.
Četrtek. U. dec: Lopudska sirotica. Red A
Petek. 12. dec: zaprto.
Sobota, 13L dec: Rigoletto. Red C
Nedelja, 14. dec: ob 15. pop.: Cavallerla ros ticana, V vodnjaku, ljudska predstava ob znižanih cenah.
★   * ★
kvartet Isbral si je ah svoj ljubljanski koncert v petek 19. trn. sledeči spored: 1) Stra-vinskl: Koneerttao. fi Schuberi: Kvartet v Cs-duru, 31 Krsto Odak: Kvartet op. 5 v B-dttfH. 4) Htndemtth: Kvartet op. 32, 5) Haba: Oodafnl kvartet v četrttonskem sistemu. Program je za LJubljano popolnoma nor n Izredno mteresantea. Vstopnice v Matični knjigarni. SSS/a — V aedetta, dne 14 trn. ob 11. dopoldne vri se v rilharmonični dvorani IV. muzikalno predavanje za mladino, pod naslovom »Olaabi Cehov*. Spored la»
7371
vaja jo operna pevka gdč. Bela Rozumova, i kons profesorji: ga. Ruža £lais, g. Jan Slais
I in g. Kare! Jeraj, ter član opernega orke-J stra g. Muller. Uvodno besedo govori zborovodja Prelovec Skrbna sestava in imena sodelovalcev nam jamčeo v vsakem pogledu za to hvalevredno in izvrstno institucijo mladinskih predavanj. Stariši pošljite svoje otroke k predavanju. Sporedi v Matični knjigarni.
— Proslava 7Gletaice skladatelja Frana Serafina Vllharja bo v Narodnem gledališču v Ljubljani in sicer v operi danes v četrtek dne II. t. m. Izvajalo se bo skladateljevo največje in najboljše delo, tridejan-ska opera »Lopudska sirotica«. Upamo, da se spomnijo ob tej pr-Hkl priljubljenega skladatelja vsi njegovi mnogoštevilni častilci ter ga pozdravijo na proslavi njegove 701etnice s svojim posetom. Začetek oh pol S. zvečer.
— »Novi Rod« prinaša v 2. Številki tole vsebino: Grobovi. — Ferdo Plemič: Krpanovo pismo. — Fran 2gur: Pisano polje.
— Stano Kosovel: Tuia družba. — Ivan Albreht: Mlinček. — Fran Lipah: Jesen v gozdu. — Janko Furlan: Sosedov Cejček.
— Jr»r?ko Samec: Na grobišču. — Zmca. — Kotičkarlrtn.
— List »Prerod« bo v letu 1925 tiskan na boljšem pap'rju. opremlicn s slikami in bo prinaša! mesečno prilogo %Z 1-avje«. v obsegu 1 pole (T6 strani) tako. da bo vsa-kn 5tev?Tka Štela skupno 32 strani. List »M!adi junak« se bo pa še bolj spopolniU tako da bo popolnoma ustreza! svojemu plemenitega namenu — V7?a'"H trezno mladino. Da bo mogoče določiti višino naklade, prosimo vse prijatelje protfalkoho?-nega gibanja, da nam člmpreje prijavijo svoje naslove, da jfh moremo vpisati kot naročnike. — Uprava »Preroda« Fn »Mladega junaka«. Ljubljana, Poljanski nasip 10.
itrotme. namizne In stenske svetilke v v*eh izdelavah
po konkurenčnih cenah
1. Goreč, Pnlnča t3nbljansbe
Kreditne banke.      143 T
Program trgovinskega ministra dr. Šurmina.
»Jugoslov. Lk>yd« prinaša razgovor z novim ministrom za trgovino in industrijo g. dr. Surminom. Novi minister ie vedno kazal svoje veliko ljubezen do malega človeka. Njegovo načelo je. da treba slabega podpreti, ker močnejši se lahko sam brani. Zveza hrvatskih obrtnikov je izvolila dr. šurmina pred dvema letoma za svojega častnega člana. Za Časa prevrata je kot poverjenik za trgovino, obrt m industrijo storil vse. kar je mogel, v korist obrtnikom. Kot trgovinski minister snu*e sedaj institucije za potrebe malega obrtrrika Narodna banka bi imela dati za Hrvatsko 10 mil. Din. finančno ministrstvo 5 In državna hipotekama banka tudi 5, tako bi bilo 20 milijonov dinarjev na razpo!ago za razdelitev med hrvatske obrtnike po obrtniški orga-nlzactfi, ki bi dajala dovolj jamstva hi bi piedstavltala zvezo med obrtništvom in trgov, ministrstvom. Obrestna mera bi bila kolikor mogoče nizka in gotovo je, da bi obrestna mera 7—8^ ugodno vplivala na cene. To bi bila prva nujna pomoč hrvatskemu obrtnika.
Glede razvoja trgovine z inozemstvom hoče minister dr. Šnrmin zbrati v svoje roke vse grane poslovanja, da se bodo megle vse agende pravflnejse bolj skupno vršiti. Carinska tarifa se ima ravnati po moči in potrebi naSe prrvrede In ne samo po fiskalnih interesih. Zato se pritegnejo v trgovinsko ministrstvo dotični posH. kf so doslej obremenjevali finančno ministrstvo. Zasliševale se bodo pri njem vse komisije, ki Imajo nalogo, sklepati trgovske pogodbe z Inozemstvom. Izpopolnijo se s strokovnjaki in pozovejo se na sodelovanie tudi činitelji Iz Hrvatske Produkcija se ima pospeševati z vso silo m zagotoviti se jI ima svoboden razvoj. Vsa nasa velika podjetja zahtevajo neprestano svobodo In nemoteno delo. Dinar bo glede" na ugoden izvoz In uspešno nase proizvajanje bres dvoma še dalje kazal čvrsto tendenco k naraščanju. Poskrbljeno je pa tudi za to, da bi padanje nase valute ne Izzvalo nikakega občutnega pretresa v našem gospodarstvo.
Imerirajte v »Slov. Naroda"!
Sckolstvo.
— Sokolsko društvo v §lskl priredi u< nede!i:. dne 14. decembra t. L v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo. Na sporedu >o po večini same "-tlovadne komnozicije, izmed katerih «a-vzema prvo mesto najnovejši dr. Murnlkov telovadni ples, komponiran na Beethovnovo vTur^ko koračnico-. Izvajajo ga telovadci M u r n i k o v e so! c pod osebnim voćftv:-.^ br. dr Viktor M u r n i k a. I« prijaznosti nastopita tudi dva solo - pevca. Začetek toCino cb 6 zvečer. Spored In kraji prtdprodaje vstopnic >o pravočasno objavita, Po akademiji se vr^i vstopnine prost prijateljski večer v resL^vracijsk'h prostorih Zvezde. 591/n
r*4 r
t f. K C
NA
o K n
MESTNI TM S CRMATOVIC
Zagonetna ljubavna drama v Beogradu.
Dayt on ova smrt.
Preiskava v ljubavni tragedij} gdC. Uzunajtis in ameriške &a konzula Harrv Daytr.ua je vsled nenadne smrti Harn pavtona končana. Žc v nedeljo dopoldne ie bilo opažati, kako iz Daytoi*a polagoma Izginja fivljenje. Popoldne pa je nastopila agonija, ki ie traiala do polnoči, nakar ja Davton podleže! poškodbam. V ponedeljek se je nadaljevala preiskava in na dan ao priSli novi momenti, ki Davtona bolj in boli obremenjujejo Na kfrnkah vrat so kriminalni agenti odkrili odpise Daytonovih nrstov In samo na kliuki vrat, ki vodi v sobo, kjer ie ležala nmorienka. so bili odkriti tndi odtisi prstov gospodične Uznnajtis, Na pod-l^gi dosedanje preiskave ie prišla policija do zaključka, da se je krvava ljubavna tragedija odisrrtla takole:
Oba ljubimca sta se hudo sprla, vendar }e Ml Davton kot razsoden človek popolnoma miren. Sedel je pri peči In jo kuril. Med prepirom ie oddala gospodična Uzunajtis na Davtona strel, ki ga je zadel v tilnik, in ko se le prestrašen okrenll, ga )e zadela dnrga krogMa v rame. Med obema je nastala obupna borba, tekom katere je konzul sviji ljubici iztrgal revolver. Uzu-naftfsova je bežr.!a pred njim ter Davton fo je preganjal po vseh sobah. V zadnji sobi jo je vjel in jo ustrelil v glavo. Umorjcnkl ie nato dal v roko samokres ter ii prereza! žile na roki. da bi fingira! samomor. V ko-pnTnici si le za tem umi! mke ter od.*el na angleško poslaništvo, kjer ie iskal pomoči.
Zadnji trenotki Davtona.
V zadnjih trenotkib je bil Dayton zelo nemiren. Bledlo se mu ie in v deliriju šepetal nejasne, mestoma brezmlselne besede, irogovarjal se le s svojo ljubico ter govoril: tKaf? Kje si ti?... To je gotovo! Molči, ne kriči, gospa jc tu... Sedaj je vse končano.« Pred smrtjo je silno trpel m 5ele par mimit predno je 'imrl. se je nekoliko umiril. Obrnil se je k zidu in izdihnil.. Njegovo truplo so obduclrati. vendar niso odkriH ničesar bistvenega. Samo na roki so odkrili sledove prask, ki so izvirali od ženskih nohtov — dokaz, da se je med obema vršila obupna borba. Zanimiva je tudi izpoved zdčne. Jovanovtč, pri kateri sta oba ljubimca stanovala. Ta »e izjavila, da se le neke noči vsled nenadnega ropota zbudila, Dayto» je prišel v kuhinjo in jo prosil razburjenim glasom za mak> vode, češ da se je Ana udarila ob posteljo In di močno krvavi. Ko je Jovanovićeva odšla k Uzana jtisevi. je videla, da ta res močno krvavi. Čim se Je Dayton odstranil v dru«o sobo. Je Uzunajtisova zacepetala JovanovIČevI: >Ni res, da sem se udarila. On me je ada> ril z daljnogledom.« — Nekega večera Je Jovanovićeva opazila, kako Je Dayton svojo ljubico na balkonu zagrabil m Je kljub njenemu odporu vlekel v sobo, kjer |o je zaklenil. Zato ie hotela Jovanovićeva zo-spodlčni odpovedati stanovante. T« pa Je vpričo Daytona žalostno Izjavila: »Mene, ubogo dekle, hočete vreči na cesto* Imam očeta In brate. aH ti so daleč... In ta lopov tu me hoče zapustiti...« Davton le molčal in zrl pred se. Kmalu ta tem te Je strahovita drama odigrala. Pravi vzrok tragedije verjetno ne bo nikoli odkrit, kej sta oba mrtveca odnesla strahovito aktiv« post s mM v srca.
Stran 4.
»SLOVENSKI NA POD« *m 11. tomftrt 192«.
282.
Dnevne vesti«
Čudna cteŽčls»».
Naš pesnik Alkere ie dobro popi* sal našo domovino V Mtiri »Čudna da* žela«. Vsi ljudje v tej »Čudni deželi« so nosili verige, pa nihče jih ni videl. Le neki starec je rekel, da je mogoče res tako, toda da je tO le iz davnih časov. Ko pa je pesnik hotel govoriti 0 tem, bi ga bili skoraj kamenjali. Jedva, jedva je ušel . . .
Sedaj se je »čudna dežela« osvobodila, v dneh trpljenja 1914.—1918. je spoznala — pa ne sama po sebi da res nosijo v nji vsi suženjske verige in — ne po svoji zaslugi — so jih vrgli proč. Naj bo tako ali tako, »čudna dežela« je bila svobodna ... In zdaj se je v »čudni deželi« Zgodilo nekaj posebnega — ali pa ne posebne ga — recimo, navadnega. Sužnji so mislili tako: ako ni več robstva — potem je svoboda, fn Če je svoboda, smemo delati vse, kar hočemo. In so delali, kar so hoteli. In so začeli razbijati in uničevati in si izmišljati nove »svobode«, da so že od samih svobod pozabili na svoje dolžnosti. In ko jim je nekdo to povedal, so zakričali, da je to hujše suženjstvo nego Je bilo preje. In da bi mogli nadaljevati Svoje delo, so ljudje v tej >čud-ni deželi« zahtevali zase prav posebne pravice. In nekateri so trdili, da zanje sploh Pi zakona in so zahtevali svobodo, ne zato .da bodo gradili, marveč da bodo podirali. In so prišli bivši poslanci in zahtevali imuniteto, češ, za nas ni zakona, mi govorimo in delamo, kar hočemo ... Pa niso zahtevali te svobode zato, da bi delali po zakonu — ker je zato ni treba — marveč da bi delali proti zakonu in proti svobodi. Potem so prišli vseučiliški profesorji: tudi zanje ni zakona, govorijo in delajo, kar hočejo. Pa nečejo govoriti in delati za to, da bi gradili, marveč da bi uničevali in razbijali. To pomeni zanje »Svoboda«. In ker jim tega niso pustili, pravijo, da se jim je zgodila krivica, ker se jim jemlje svoboda. O tem pa niso pomislili, da so oni državi delali krivico. In da ima vsak pravico, da se brani, torej tudi država. In ne le pravico, marveč celo dolžnost. In vsak gospodar, ki neće, da mu hiša propade — se bo zavaroval proti ljudem, ki ji spodkopavajo temelj. Država pa bi tega ne smela Storiti; proti nji je Vse dovoljeno, todt Če zaradi tega tfpč milijoni. In vseučiliški profesor se ne zaveda svoje dolžnosti marveč zahteva svobode za uničevanje iste države, ki mu omogoča eksistenco in skrbi za Znanstvene zavode. Res, Čudna zemlja — in čudna svoboda!
In tudi mladina je prišla za njimi. Zdaj je samo še vprašanje, za koga so v tej državi ustava, zakoni, in vse, kar tvori državo, če jih ni treba ne za bivšega poslanca, ne za všeučiliškega pro* (esofja, ne Za študenta? In zakaj bi zanje ne veljalo, kar velja za vse druge državljane? Ce rte nameravajo nič protizakonitega — potem vendar ne potrebujejo nobenih izjemnih pravic — če pa hočejo svobodo Izrabiti proti zakonu* je to zloraba, ki je zakon ne dopušča. Ker so oni prav tako državljani kakor ml in imajo prav take dolžnosti, kakor mi. ne moremo razumeti, zakaj bi ravno oni imeli privilegije, da uničujejo, kar so drugI zgradili.
Svotjoda! Da! Za poslanca, za vse-uČiliŠkega profesorja, za študenta In za vse — toda kdor greši proti zakonu, je tudi pa zakonu kažnjiv! Zakaj svoboda :e samo v mejah zakonov, in kdor hoče biti deležen zakona, se mora sam zavedati svoje odgovornosti. Čudna je bila ta zemlja, v svojem robstvu, še bolj čudna je v svoji svobodi, ko zahtevajo v nji ljudje Še posebne svobode, da bodo delali proti — lastni domovini.
- a.
— OneČaŠčenje državne zastave v Sinju. Iz Sinja v Dalmaciji nam poročajo: Na predvečer državnega praznika narodnega ujedinjenja dne 30. novembra se je v kasni noči v trgu Sinju prikradla skrivoma in neopaženo nepoznana družba narodnih izdajalcev iz komunistično - radičevsko - klerikalnih vrst, ki so bili v to svrho dogovorjeni, na sinjski Grad, kjer je na vsakem drogu ponosno vihrala država trobojnica. Z veliko tesarsko Žago ^o prerezali M hi visoki leseni drog. na katerem je bila pritrjena zastava. Ko je drog z zastavo padel, se je razbojniška družba polotila zastave, jo raztrgala in vrgla pod noge. Po dovršenem poslu so šli nemoteno v trg in tam prepevali, plesali in pijanče-vali. Sinj, znan kot nacijonalno orijentiran trg daleč okoli, se je ta dan ravno veselil poseta četniškega vojvode Ilije Trifunovič-Birčanina, katerem« na čast je btl trg okrašen in razobešen na naj-odllčnejšem mestu državni prapor. Po* liiitnim in narodnim protivnikom se je srce krčilo nad tO veličastno manrfe-statiid, polno miroljubnost!, skladenja 'n biatstva, in ker niso mogli da drug na-čiii ohladiti Svoje jeze, so se lotili državne zastave. Politična oblast je sto* if a vse potrebno, da izsledi zločince. Joda doslej brez uspeta* Ve* Stal ta
10.
okolica ste OtoVCaim zaradi tega zločina in enoddfe* V selitev!: za onečašče-ftje zastave, H Je simbol nase s krvjo Izvojevane drŽave* naj zločince doleti eajostrejša kaze*!
— Pisatelj Me Uto častni občan mesta Slov en j gradeč. Obeinski odbor slove* njegraški je izvolil pisatelja Frana Ksa* ver j a M e š k a za svojega častnega ob« cena. Diplomo o častnem meščanstvu je Župan Fran Cajnko izročil pisatelju dne 30. novembra povodom slavnosti, ki so jo priredila narodna društva v Slovenj gradcu v proslavo Meškove 50* letnice. Poleg župana je na tej slavno« sti govoril tudi starosta Sokola, primari j dr. Zeleznikar. Sodelovala sta tudi orke* štet pod vodstom g. Šerbca in pevsko društvo pod vodstvom g. Kranjca.
Nova uredba o duhovniških dokla-dah. Danes je bila predložena finačnemu odboru nova uredba o duhovniških dokladah, za katere je že zasigurano kritje.
— Doklade Invalldom-častnikom. Z ozlrom na vest, da se iz vsote 1,000.000 Din, namenjene za pomoč invalidom, ne bodo izplačevali dodatki invalidom-čast nikom, sporoča invalidski oddelek ministrstva socijalne politike, da Je omenjena vsota že razdeljena in da dobe po predlogu ministrstva vojne in mornarice tudi ravalidi-Čast-nlki svoj delež.
— iz prosvefega ministrstva. Za. šefa kabineta prosvetnega ministrstva je imeno* vati književnik Sima Pandurovi ć, za na« Čelnika pravnega oddelka v istem mintstr* stvu je imenovan sodnik apelacijskega sodU šča v Novem Sadu, Gjorgje Gjorgjevič.
— Na zagrebškem vseučilišču je imeno« van Za asistenta na nevrološko^pšihijatrični kliniki dr. Ciril Kornotar.
— TohnaČ madžarskega Jezika. Za tol* mača madžarskega jezika pri sodišču v Dol* nji Lendavi je višje sodišče v Ljubljani ime* novalo jurista Janka Horvata.
—* Država neprestanih stavk. V sosednji Avstriji se vrsti stavka za stavko. Po dnscih državah stavkajo navadno delavci, v AvstHji p« stavkajo večinoma samo državni asraž* betici. Pred tedni so stavkali železničarji, včeraj so na Nižie Avstrijskem jeli stavkati učitelji, v nekaj dneh pa napovedujejo stav« ko poltni uslužbenci Kakor se zdi, so v Avstriji delavci edini stan, ki se mu podi dobro, ker bi sicer prav gotovo stavkali tudi oni.
—. If. Književna tombola Jugoslovenske Matice. Vse one, ki si hočejo pomnožiti svojo domačo knfižnlco in sploh vse ljubitelje naše leposlovne knjige opozarjamo na ti. književno tombolo Jugoslovenske Matice. Posamezna tombolska tablfca stane 3 Dm. Vsi dobitki vsebujejo 7299 knjig naših najboljih pesnikov in pisateljev. Med njimi dr. Tavčar, Flnžgar. Meško. Zupančič, Gradnik, dr. Sorll itd. Amba Ima šest knjig, temp deset, kvatema Štirinajst, čmkvin sedemnajst prva tombola pa je književna redkost: vsi letniki »Doffl in Sveta« od prvega naprej. Slovenci, sezite po tablicah književne loterije.
—Dinarski dan »Jugoslovenske Matice«. Pokrajinski odbot J u$r o slovenske Matice V Ljubljani uljudno prosi vse one faktorje, katerim Je poslal pro«njo za Prireditev »dinarskega dne« v Sloveniji, da mu eventualne zneske, ki Se niso nakazani, takoj nakažejo. Vsled svoje kontrole mora odbor to tudi pismeno urgirati. Da pa zmanjša poštne stroške, naj velja ta prošnja. Do danes nakazana zbirka -dinarskega dne« v Sloveniji zrraša 123.355.50 Din. Jugoslavenska Matica se tem potom m ponovno zahvaljuje vsem nabiralcem in darovalcem.
— Razpis dijaških nstanov trgovca Antona Kolenca. Kuratorlj ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje s tem dijalke ustanove. L Is splošnih določil. Prednost pri prejemanju štlpendil imajo v vsakem slučaju taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim Antonom Kolen-cem, veletrgovcem v Celju v sorodu, ali svaštvu, za njimi domačini iz gomjegrad-skejra okraja, sicer pa Slovenci sploh brež ozira na spol. — Za posamne Stipendije nI določena nikaka svota, temveč Ima kuratorlj po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavničnega premoženja določiti visokost posamnlh rtaklonitev. II. Posamne ustanove. 1.) Ustanova za dijake visokih Sol. Ustanova je namenjena dijakom visokih Sol, kakor univerza, tehnika, visoka trgovska šola, umetniška akademija in druge, brez ozira na to, aH so v tu- ali v inozemstva. 2.) Ustanova sa d i ia k e srednjih Sol. Ta ustanova Je namenjena dijakom fdmtiazije, trgovske šole, meščanske sole, ali drugih srednjih sol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se sme te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. 3.) Ustanova sa učence kmetijske § o I e v Št. Jurju ob juž. žel. Brez omejitve. M« Kako hi v katerem roku Je vlagati prošnje« Prošnje ea gori navedene ustanove je vlagati izključno le pismeno na naslov: Kuratorlj ustanove trgovca Antona Kolesca v roke dr. Ereests Kalana, odvetnika v Celju do 30. doe. 1994 Prošnjam je priložiti sadnje izpričevalo po izpitih, kolokvijih itd«, pri prosilcih, Id se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo s sapustnikom sil ne to. da so doma is gornjegradskega okraja, tudi listina, s katerimi dokaže te svoje trditve (krstni list, rodbinski lskae» potrdilo fupnega, ali občinskega urada Hd.) Tadi je V prošnjah navesti kako doleo ie preailee Študira na dotični Šoli aH savodu in kako dolgo bo študij predvidoma še trajal* ia popis njegov h osebnih razmer ter slednje posvedočiti z uradno listino (uboim Spri-zevalo). Karatorij satanov trgovca Antona Kolenca v Celja.
ts^» Cbemags «**» se* fs aCro*
atttu svoj se preje ebetejsei oddelek trans* poftaSsa zavarovanja s prevaetjem traas-Pothrfh zavarovani V tal valuti. S tem je flal nejstafejU domaći zlvod popolnoma komplethai tvoje »ostoVauJe, kef prevzema savaHj»anJa ta Ueesfce življenje, za varovanja preti pešate, Stoti razbitji stekle* sik stote, cerkvenih sveeov vsled t loma aH razpoke, proti škodam vsled vlomske tatvine, toče, stoti telesnim nezgodam, dalje zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva tet transportna zavarovanja na suhem ta na vodi. Razpolagajoč i odgovarjajočim tehničnim aparatom m močnimi gararicljskt-nt! Sredstvi, dorasla Je s tem »CroStia« vsaki tudi inozemski konkurenci, kar najbolje Izkazuje nje močiti razvoj In znatno razširjenje posla tekočega leta. 584/n
— Is Starega trga pri Rakeku. Nedavno tega smo čitali v »Slov. Narodu«, kako se nekdo trudi v potu svojega obraza naslikati našo lepo loško dolino kar najbolj Črno. Resnici na ljubo bodi š tem ugotovljeno, da se ptav pridno pripravljamo na volitve dne 8. februarja 1925, ki nam dajejo res mnogo upanja Za znaten porast naprednih glasov. Prepričani smo, če Stori vsak naprednjak svojo dolžnost in pridobi še vsaj enega omahljlvca, bo zmaga naša. Državni praznik ujedinjenja smo praznovali kar najlepše. Novi gospod župnik Je pokazal, da ima srce in glavo na pravem mestu, kajti v Jugoslaviji se ni doživela loška dolina enake slovesnosti državnega praznika. Prav je tako In vsi želimo, da tako ttidl vedno ostane v bodoče. Gori omenjeni dopisnik besedici v svojem dox pisu tudi o tukajšnjem učiteljštvtt. Mož se pač brezplodno vtika v tuje zadeve, ki ga prav nič rte brigajo. Vse, kar je povedal, je črna laž. Učiteljstvo se doslej ni dalo izkoriščati in ni bilo suženj »eliti in samo-zvancem«. Resnici na ljubo bodi ugotovljeno, da te vrste ljudi v loški dolini sploh nI. »Danguba« pa je po našem mnenju dopisnik sam, ker se ukvarja s svojimi domišljijami. Danes loška dolina ni več od vsega sveta pozabljen kot. Nemalo zaslugo pri tem ima naša graščina Snežnik, clastfl pa njen upravnik, ki Je vseskozi lojalen iti koncilijanten mož. Njemu se ima dolina zahvaliti za električno luč, ki bi Je brez nJega najbrže nikoli ne bilo. Tudi naš dičrti Sokol se pripravlja, da razširi in prenovi svoj dom, ki mu je pretesen. Gotovo bi že imel novo in lepše gnezdo, da ni tudi njega zadela v<=eobča finančna stagnacija. Lepo uspeli in dobro obiskani Miklavžev večer je jasen dokaz simpatij, ki jih gole naši napredni sloji Za Sokola. Prepričani smo. da bodo ostali zvesti člani in podporniki, kakor so to že dosedaj   storili neštetokrat.
— 19. oktober. Osebe, ki so Se v noči od 19. na 20. oktobra nahajale v čakalnici na glavnem kolodvoru v Ljubljani, prosfm za naslov. V poštev prihaja eventualna večja nagrada. Pisati na upravnlštvo pod »19. oktober!«. 579'n
— Kal dela PasklJevtč v Mltrovici. Htvoie PaskiJevič, ki je bil obsojen na 10 let težke ječe radi umora Knnajeta In Jelt-Čića, se je ječe že popolnoma privadil. Pokoro za svoj zločin dela v kaznilnici v Mltrovici, kjer se nahaja v oddelku za mladostne kaznjence. Paskijeviča so zaposlili s slikanjem glinaste posode in posel mu gre baje zelo izpod rok. Od doma dobiva vsakih 14 dni po en zavoj. V splošnem nt napravi vtisa, da Se svojega zločina kesa. Zanimajo ga pa predvsem pomiloščenja in amnestije.
— Težka železniška nesreča na progi Veles - £iip. Dne 6. t m. se je na progi Vcles - Stip dogodila težka Železniška nesreča. Med postajo Ovčje polje In kavarna »Drino« je skočil s tira osebni vlak. Lokomotiva )e odskočila š projte iri potegnila za seboj prvi vagon, ki Je bil prenapolnjen s potniki. Vagon se je popolnortia razbil iti je bilo 20 oseb lahko, osem pa težko ranjenih. Dve osebi bosta verjetno podlegli poškodbam. Materijama škoda je ogrom-a. Lokomotiva je popolnoma razbita in tudi
j proga je na več kot sto metrov raztrgana. Katastrofa Je nastala vsled slabih pragov.
— Svojo lastnr* mater zlorabit. Sf^-ahovit zločin, ki je menda edin v zgodovini krimi* nnlifttike, se ie odigral te dni v Iloku. Omž* piki so prijeli 221crnega sobociikarakefil ?tm močnika B. Z., ki Je prijel te dni ponoči pijan domov in je svOjO lastno mater ž j?rož# rjo, da jo rsmrti, prisilil, da se mu je udaTa. t*o tem nečloveškem činu je zločince svojo mater še popolnoma oropal. Pri zasliševanju Je svoj zločin v petni meri prizna! in cinično Se smehljaioč je izjavil, da je s svojimi to« variši stavil, dal bo njegova lastna mati imela ž njim otroka. Zločince je bil šele pred dnevi izpuščen is zSpOfa«
— Borba ž umobolnim. V sarajevski urno« bomici so imeli te dni obupno borbo z nekim umobolnim, ki So ga pripel i ali iz Kotora. Nesrečnež, ki je bil nekaj časa popolnoma miren, je nenadoma flapadel svojega brata in ga skušal zadaviti. Temu so prihiteli na pomoč štirje pazniki, ki sO po hudi borbi norca obvladali. Po močni injekciji se je bolnik zopet nekoliko umiril, nenadoma pa je ponovno zdivjal in S hadžarom. ki ga je Imel skritega Za škotnjl. je navalil na pazi nike. Vsi štirje pazniki so btli tefko ranjeni, uspelo pa jim je vseeno divjajočega človeka premagati in ga vtakniti v prisilni jopič
— Caruga proti žš pomttoičenje. Pravo« Sodno ministrstvo je prejelo obširni elaborat e procesu proti Čafugi In tovarišem. Temu elaboratu je priložena tudi presaja Jovana Č a t u g e mm porailoMenje.
evedla nov postovm oddelek, i kateri« 118-#1 «rvar#v»jiH kritja vsled jeslsdtte se
Iz Ljubljane.
' -» Mestne fWedi§ee se kerlve. PHefo nam: Umen eoseodarstvo |e prva in najvažnejša nstota vsake dobre uprave. Sedenji gereetski svet kate dovolj donte volje m potrebne energije, da uvede tttdl v tSM Sotfleee red v občinsko upravo. Pole« drugega naj bi skušal urveatl tudi sledeče misel; Mestne občina nima danes nobenega te seJa&šea sa kurivo. Nekaj ene. te-
kaj, neka] tam. Skladišče drv ln Sate ene
n. pr. v Streliškl ulici, kamor ta stvar danes gotovo ne spada več že radi preobljudene okolic«. Ob dolenjskem kolodvoru pa ima mestna občina SVol svet. Koliko bi mestna občina prihranila na vožnjah, dthl ln bil-gu, ako ei postavila ondi svoje skladišče za kurivo! V par letih ima bogato poplačan« vse nabavne stroške ta napravo takega centralnega skladišča. Poslopji v S t renski ulici pa naj bi preuredila deloma ea stanovanje, deloma pa za skladišče delavskega orodja, ki ga itak še nima in se morajo danes delavci loviti za svojim orodjem po maR istra meni poslopju. Na ta način bi mestna občina veliko prištedila pri prevažanju kuriva, prišla bi do primernega delavskega zbirališča in bi pridobila 2 malenkostmi stroški tudi nekaj Stanovanjskih* prostorov.
— Dajte nam še več sličnih večerov! Plšejd nam: Pretekli petek je priredila »Atena« v svojih prostorih prisrčno Miklavževo slavje za svoje najmlajše članstvo združeno s kratko igro. — Večer jo uspel v svoji iskreni intimnosti nad vse pričakovanje s pomembnim moralnim uspehom. NaČIn takega požrtvovalnega društvenega dela ml je Izredno s'mpatlčen. Naj se ne udejstvuje s svojim delom samo odbor v društvu, tudi Članstvo naj žit! t odborom, tn ta prireditev je slonela na ramah članov mladine. Bili šo sami reZ'seril. pevci, igralci, godbeniki, elektrotehniki. Če nastanejo mogoče malenkostni nedostatkl, ne grajajte jih takoj, pomagajte jim raje in vzpodbujajte jih. Narod rabi nesebičnih delavcev, Vzgojimo si jih! Opazovalec.
— V društvu »Soča* je predaval (f. tm. g. nadzornik Fr. Gombač o svojem, čez 3Č0Č kilometrov dolgem potovanju S kolesom. Vodil je poslušalce, katerih le bi^a polna dvorana, lz Ljubljane čez Bofccfl. Brickseii, Trident, čez zgornjo Italiio v Nlcn. Ju*7h0 in zapadno Francijo, v Pariz In čez A'zacljo. Švico zopet v Ljubljano. Vso to pot je prevozil s kolesom, večkrat 150 do 180 km ha dan. Povedel je poslušalce v duhu med romantične velikane Švice, v milo podnebje vinogradniške južne Tirolske, čez pusto severoitali.ian'-ko ravnino na cvetočo rivero ob genevškem zalivu do plodovite ju?ne Francije, cvetočih, modernih rtteSt, do ptave domovine šampanjca, v bogate .V-zr.cijo. Opisal je prometnr. sredstva, agrikulturo raznih fcraieV in dodal v razvedrilo Se par znamenitih zgodovinskih črtic. Posebno zanimivost Je vzbudilo porodilo o načinu življenja in šegah v Franciji. Njegovo skoro IV- ure trajajoče predavanje sO poslušalci burno aklamirali. veseleč se, da so zopet v beli Ljubljani.
— V društvu »Soča« v Liubljanl predava v soboto dne 13. t. m. v salonu pri »Levu« g. Ante Mervlč, ravnatelj meščanske šo!e v Ribnici o temi: * Vzroki svetovnih katastrof (vojne) Ideja večnega mitu v teoriji in praksi*. Gospod predavatelj bt> orisal hajghvnejše svetovna Zgodovinske dogodke, kakor perzijsko * gfŠkl boji. Rim — Kartagina, Carigrad In islam, 30Ietno vojno itd. ter naslikal na podlagi teh dejstev utopijo večnega miru. Člani in prijatelji društva »Soča«, udeležite se polnoštevilno tega lepega zgodovinskega predavanja. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop vsem prost.
— Naše žene In dekleta Opozarjamo, da je izšel danes »Gospodinjski koledar« Jugoslovenske Matice Za leto 1925. Koledar, katerega je uredila naša pesnlkirtja ga. Utva, se odlikuje po celi vrsti poučnih člankov, kuhinjskih receptov in prakt'ćnih navodil ter ima knjigovodstvo za vse dni v letu. Prepričani smo* da bo tu'ti letošnji letnik radi svoje praktične uredbe splošno ugajal. Pdpolha razprodaja prejšnjih letnikov pa priča Te o veliki priljubljenosti koledarja Koledar stane v knjigarnah 16 Dirt. Člani ga dobe pri svojih podružnicah In V Ljubljani v pisarni Jugoslovenske Matice, Pred Škofijo 21 za ceno 12 Din.
— Glasnik ministrstva narodnega zdravja priobčuje v svoji posebni številki popis zavoda za socijalno in higijensko Zaščito dece z dečjim in materinskim domom kraljice Marije V Ljubljani. Po^ištije zavod njega Šef dr. Malija AmbroŽlč. Poleg popisa zavoda Je poročilo 0 delovanju tega zavoda v prvem letu In razprava o pomenu te naprave za Socijalno higijensko zaščito dece. Brošurico krasi 19 slik, ki predstavljajo zavod in njegovo notranjo ureditev.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 30. novembra do 6. decembra bele?! tole statistiko: Umrlo Je 20 oseb, 10 mo<kih in 10 žensk (tujcev 9) Smrtni vzroki: riv-Ijenska sTabost 1, jeflka ž. možganska kap 3, srčna hiba 2. drugi naravni smrtni vzroki 9, slučajne Smrtne poškodbe S. Med tem Časom se je rodilo 15 otrok. 10 dečkov In 6 deklic (l mrtvorojenka). Naznanjene nalezljive bolezni: davica 1, škriatica 2, griža 1, ošpice 0, dušljivl kašelj 3.
— Preiskavo proti Alojziju Primožiča, ki je bil osumljen hudodelstva tatvine, je dežefoo sodišče v Ljubljani radi pomanjkanja dokazov ustavilo. Sum je bil torej neutemeljen.
— Društvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo v Četrtek 11. decembra ob d, popoldne na I, državni gimnaziji v Ljubljani tedni Občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2: Volitve novega odbora. 3, Slučajnosti. Prijatelji, udeležiti se v obilnem številu! 590/n
— Izredni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon* se Vrši v ponedeljek dne 15. decembra 1^24 ob osmih zvečer v dru* Štventh prostorih, Marodni dom. L nadstrop* je, desno. Dnevni red: Izprememba društve« sili pravil. 539/n
— Orjune Št. JakobtTrnovo priredi v četrtek dne 11. t. m. ob osmih rvecef pri Kavčiču, Privoz 4, pozdravni večer svojima Članoma, oblastnemu predsedniku inž. M. Kranjcu in br. Verbiču. Pozivamo V»e član*
stvo, da se večera v limvečjein številu utfe-
IcžL ~- OdbOt. 5S8/n
«— Prt zaprtem tetesu, motenju prebave se vtame n* tel če * jut raj kozarec naravne
tm
—• Ortte so padle ti v modni trgovini L ICette, Ljubljana, Aleksandrova cesta. — Oglejte in prepričajte se o ceni v izložbi in na razstavi v trgovini! — TAvnredna ponudbi ?a Božič! — Ne zamvdite prilike! Ščitite #ei žen m 491 n
— TVRDKA J. MAČEK. Aleksandrova cesta 12. prodaja vsa oblačila za gospode ln otroke do božičnih praznikov pe zaatno zelžanih cenah. 460/a
Iz Celja,
«—c Invalidsko zboroTauJe. Na pta^rk
d. decembra so zborovali v CcljU Invalidi, Razpravljali so na zborovanju n siabih razmerah, v katerih se nahajajo danes invalidi. Obravnavali so v zvezi ■ tem tudi vprašanje samostojnega nastopa Pri bodočih skupščinskih volitvah, vendar pa glede tega ni prišlo do rikake-a zaključiva. StVSt se razpravlja trezno, organizacija re mara na pora, k! ne obeta/o rrikakega uspeha.
-—c Francoski krožek, prvi tečaj. Popi V tem tečaju se žžčasrlo, to jč od A. đcč. đo 17. decembra n e vrši, S poukom se pri?*ie zoy>ct v četrtek, 15. decembra bb o I- i C uri.
—c Trgovsko šolo je snn:retna oblaat radi škrtatJOB v nedelje 7. decembra zaprla, ker je en učenec zbežal na skrlatici.
—C Sestanek rezervnih oficirjev se vrši V soboto 13. tm. on «**>. uri zvečer v rdeči sobi Nar. doma.
*—c Sneg je v lorek tekom dneva pobelil vse višie vrhove okrog Cel«.
— Steklarska obrtna zadruga za Slovenijo s sedežem v Celju, *e je ustanovila v nedeljo 7. decembra. Za načelnika zadruge je bil Izvo!jen g. Fran Strupi iz Celja, za pođnaćeluika pa Robert Kollmaan iz Ljubljane.
—c Umrl je uradniku Mestne hranfrnf-ce celjske g. Oskarju \Vagnerln 14 temi sinček Oskar.
Iz Maribora.
—m Smrtna kosa. V nedeljo dre 7. tm. je umrl v Mariboru po daljši mukapoln! bolezni Renato grof Pragar.apič-Veranzio. NiegtrvO truplo prepeIje;o v rodbinsko srob-nico v Slzet v Dalmacijo.
—m Odlikovanja zaslužnih šolnikov. V
nedeljo dopoldne je velik? župan dr. Pirk-maver v ghrntiazijski dvOfanl IzrrJCT odlikovanja, red Sv. Save IV. razreda šolskemu svetniku g. J. ftoiaflfl in šolskemu bvetniku k. Antonu Jerovsku. Slavnosml nagovor je imel ravnatelj dr. Toniinšek, ki je obetha slavljertćcma po končanem govoru čestital. Oihki gimnazije so izročili svetniku JefoVikU krasen Javorjev frenec. Oba odlikovnnea sta se za odlikovanje prisrčno zahvalila, na kar je bila slavnost zaključena.
-*m Mariborska porota* Detomor. Pred
poroto se je zagovarjala 2.5 letna hčerka posestnika Justina Šumana i? Št. Ruperta. ki je bila v slu£bl pri tamošnjem žunniku. Šumarova je imela ljubavno razmerje š po-sestnikovim sinom Franom Lorbckom. ki nI ostalo brez posledic. Obloženka pa je znnla Svoje fctanjc tako prikrivati, da niti njena mati ni vedela, da je noseča. V nedeljo dne 23. septembra je rodila na skrivnem moško dete, katero Je takoj po rojstvu na bestijalen način umorila. Prijela je dete pri nogah ui ga cglavO butala ob Zid, Pri razpravi je obtn/enka po kratkerb obotavljanju priznala svoj zločin, zagovarjala pa se je. da se je sramovala nezakonskega deteta. V splošnem so vse priče slikale Ob-toženko kot zelo razuzdano dekle. Porotnikom je bilo stavljeno vprašanje glede krivde detomora, ki so ga z 10:2 glasovoma potrdili. Ittrnanova je bila obsojena na 3 leta težke ječe. — Kot drugi se je zagovarjal Id letni posestnikov sin Fran Doki iz Hajdine pri Ptuju. V družbi z nekim Janezom Lubcem sra dne 7. oktobra pri Slovenski goricah napadla živinskega trgovca Janeza Horvata in ga prisilila, da jima je izročII J3.000 dinarjev gotovine. Orožniki so oba napadalca kmalu izsledili in izročili sodišču. Lubec se je v zaporu iz obupa obesil, obtoženec Fran Doki pa Je bil pred poroto obsojen na 3 leta tc?ke ječe. — Padi vloma V pisarniške prostore na postali v Ptuju se »e zagovarjal delavec Fran Križan. Vlomil Je dne 1. Januarja ti. v omenjeno pisarno in odnesel 48.440 dinarjev gotovine. Ker je obtoženec živel razkošno In razsipno, so mu kmalu prišli na sled in je bil prijet ter izročen sodišču. Na vesti Ima tudi razne druge tatvine. Bil je obsojen na 3 leta težke ječe.
2 nožem v prsa.
Danes zjutraj okol? 8. je trgovec Novak obvestil policijo, da leži v prvem nadstropju neke hiše v Vegovi u'ici mrtva neka ženska. Na lice mesta sta takoj odšla policijski zdravnik dr. Avramov'č In dežurni uradnik konclpist Pole. Medtem je bila omenjena ženska, ki ni bila mrtva, temveč* samo težko ranjena, na uka2 dr. Breskvar-ja, ki ji je nudil prvo pomoč, prepeljana z rešilnim Vozom v bolnico. Policijski uradnik je ugotovil, da gre za sledeč slučaj:
Pri neki rodbini v Vegovi ulici je bila že pribli/no okoli Štiri mesece zaposlena služkinja Karolina TcrseliČ, rojena 1. 1900. Dekle, Ki je bilo v ostalem mirno In pošteno, se je napram gospej vedlo zelo Čudno ter jI je vedno poljubovala roko. Ko je danes zjutraj gospa stopila v sobo služkinje. Je opazila, da ta leži v mlaki krvi v postelji, na tleh pa je ležal velik kuhinjski nož, S katerim je Terseličeva očividno skušala Izvršiti samomor. Cim je gospa stopila v Sobo, jo je služkinja, ki je bila Še pri zavesti, krčevito prijela za roko m vzkliknila: »Gospa, umrjem radi Vas, ki sem Vas Imela f ada t..« Gospa je takoj obvestila dr. Brs-fckvarja, ki je mladi samomorilki nudil prvo pomoč, nakare je bila prepeljana v bolnico. Terseličeva še je z nožem sunila tik pod srce hi je težko ranjena. Je malo upanja, ia okreva.
stev. 282
#SLOVrN5KI NAROD« dne fl. decembra 1924.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Denarna kriza v Jugoslaviji
Pod tem naslovom piše dr. K a -linov v sofijskem » Slovu«: »V zvezi z bančno-emisijsko politiko deflacije je nastala v Jugoslaviji zelo ostra denarna kriza. Ta kriza se čuti posebno v prečanskih krajih države, kjer je skrb državne emisijske banke za gospodarske potrebe manjša. Zato lahko govorimo v Jugoslaviji prej o kreditni, nego o resnični denarni krizi. Z ozirom na to Je oprava Narodne banke nasve-tovala kredita potrebnim industrijskim podjetjem v Hrvatski in Sloveniji, naj si poiščejo kredita v inozemstvu, mesto da ga pričakujejo od nje. Devizni trg v Jugoslaviji stoji že nad eno leto pod pritiskom denarne krize, industrija se bori z največjimi težkočami, trgovino pa duši pomanjkanje kredita. O tem problemu se v jugoslovenskem tisku zadnje čase zelo mnogo piše. V zvezi z razmeroma dobro letino in povečanjem izvoza se je slednjič pjložaj trgovine nekoliko zboljšal, ali draginja je se vedno velika in gospodarsko življenje je Še daleč od predvojnega položaja. Pri tem igra važno vlogo kronična politična in državna kriza.
Letošnjo pomlad je bil položaj posebno kritičen m vsi so mislili, da je dosegla gospodarska kriza svoj vrhunec. Pozneje pa se je pokazalo, da so te težkoče samo deloma posledica denarne krize, večinoma pa zelo nrzka kvota ali del, določen za znižanje števila upnikov. Obstojala je takozvana konjunktura konkordatov. Pozneje se |e pritisk upnikov na dolžnike povečal* konkordatna kvota je bila znatno zvišana in konkordati se niso več renti-rali- ne glede na posledice, ki jih je Imelo to stanje za kredit dotičnega trgovca. Inkasiranje obligacij je zadnje čase pri različnih jugoslovenskih bankah znatno narastlo. Dobri rezultati letine so omogočili trgovcem izpolniti obveznosti napram veletrgovcem. Ali denarna kriza je zopet pritisnila na gospodarsko življenje, Čim je dobilo kmet-sfco ljudstvo vsled stabiliziranja cen in tečaja dinarja zaupanje do denarja, ki ga drži pri sebi, ne da bi ga trošilo za nakup blaga v tolikih množinah, kakor doslej. Dokler je vrednost dinarja padala, je držalo podeželsko prebivalstvo samo najpotrebnejše svote denarja. Zdaj pa so začeli kmetje znova skrivati denar. Denarna kriza se je pojavila na ta način po deželi v svoji prvotni obliki in se razvije čedalje bolj v zvezi z razvojem notranjih gospodarskih in političnih problemov. Sedanjo, razmeroma veliko likvidacijsko zmožnost in izobilje denarnih sredstev pri trgovcih po deželi, je smatrati za začasno.
Neprimerno slabše so denarne razmere v trgovini na debelo, zlasti v njenih odnošaiih napram bankam, ki financirajo danes malone izključno samo industrijo in izvozno trgovino. Velikim trgovskim podjetjem dajejo banke kredit z obrestno mero, ki je redko pod 22%. S svoje strani je trgovina na debelo prisiljena določati klijenteli 30 dnevni rok za izplačilo, in ko ta poteče, lahko računa od posojila samo 15 odst. obresti. Zato čutijo težo den. krize zlasti trgovska podjetja na debelo. Ta podjetja čutijo največjo potrebo v povečanju količine plačilnih sredstev, ker se je obratna hitrost denarja vsled denarne krize in visoke obrestne mere zelo zmanjšala. Vse to kaže. da denarni obtok v Jugoslaviji ne odgovarja potrebam trgovine in da je edini ?z-hod iz položaja povečanje obtoka nov-Čanic, zlasti če upoštevamo, da se notranja kupna moč denarja ni zvišala, to je, da cene blaga niso padle. Obtok novčanic, računan v zlatu, je z ozirom na število prebivalstva daleč pod predvojnim nivojem. Povojna leta so dezorganizirala   gospodarsko življenje ne
le zato, ker so prišla v obtok nova denarna sredstva, temveč v prvi vrsti zato, ker so šla ta sredstva za državne potrebe v obliki nove metode davčne obremenitve potom devalvacije dinarja. Obtok novčanic znaša danes v Jugoslaviji okrog 6 milijard papirnatih dinarjev ali po sedanjemu tečaju dinarja — 450 milijonov švicarskih frankov. Koncem leta 1922. je znašal obtok novčanic 5 miljard papirnatih kron ali po sedanjem tečaju dinarja okroglo 3JO milijonov švicarskih frankov. V 1923. in 1924. letu se je torej obtok novčanic zvišal samo za 20 %, njegova vrednost v zlatu pa za 50%.
Ta pojav je zlasti značilen in važen, ker kaže, da bi se mogel obtok novčanic v Jugoslaviji znatno povečati, ne da bi nastala sprememba v kupni vrednosti dinarja, seveda pod pogojem, da bi se nova plačilna sredstva vpo-rabljala v narodnem gospodarstvu koristno in plodonosno. Take primere imamo med drugim v emisijski politiki Avstrije in Nemčije, kjer so vložile nove ali reformirane emisijske banke že znatne količine plačilnih sredstev v narodno gospodarstvo, ne da bi imelo to slabe posledice za tečaj njihove valute. Tu igrajo važno vlogo tudi zunanja posojila, ki so omogočila Nemčiji dvojno, Avstriji pa štirikratno povečanje novčane emisije, pri paralelni postopni stabilizaciji valute.
RAZDELITEV TURŠKEGA DRŽAVNEGA DOLGA.
Komisija sa razdelitev turškega državnega dolga, ki je zasedala te dni v Carigradu, Je določila, da prevzame Palestina 5 milijonov, Sirija 15 milijonov, Mezopotamija 12.5 milijona, Libanon 4.5, fTedžas 3.3, Jemen 2-5, Trlpolis 4.5, SrbUa 15, gr*ko ozemlje na kontinentu 17.5 in Arhipelag 7-5 milijona zlatih turških Ur. Delež Turč je na državnem dolgu bivše sultanove Turčije se zniža na 57.5 milijona zlatih turskih lir. Palestina mora poravnati svoj dolg v 20 letih. Sirija bo plačevala letno po 600.000 lit, Mezopotamija po 500.000 Libanon 200 tisoč, Hedžas in Jemen po 100.000, Trlpolis po 200.000, Orfka po 700.000 in Srbija po 600.000 zlatih lir. Za Albrnljo, Bolgarijo In od Italije zasedeni Dodekanez je določena skupna svota, ki bo razdeljena, ko se izračunajo dohodki od dotičnih pokrajin. Upravni svet turškega državnega dolga je imel z zastopniki upnikov odločilno sejo 5. novembra. Uradno poročilo Je poslal predsednik upravnega sveta vladam prizadetih drŽav. Kopijo okrožnice, ki se tiče turske vlade, je izročil posebni delegat turškemu zunanjemu ministru. Turčija bo morala plačevati za obresti In poravnavo dolga letno 4J5 milijona zlatih mark.
Turška vlada je hotela ugovarjati glede uprave dolga, če? da bi morala biti ta uprava čisto turška. Finančni minister je poklical v Angoro vladnega komisarja pri upravi, Zekf bega, da mu poroča o delovanju komisije in uprave. Cim je bila turska vlada obveščena o razdelitvi otomanskega državnega dolga, so stopile v veljavo tudi vse določbe lausannske pogodbe,
a • •
—f Iz našega Izvoza meseca oktobra.
Na kratko smo že omenili rezultat fzvoza In uvoza v mesecu oktobru ti. Izvoza je bilo 415.725 ton v vrednosti 1008 milijonov dinarjev. Danes navajamo nastopne zanimivejše podatke- Žita smo izvozili in sicer pšenice v Romunijo za 40.9 mil, denarjev, v Češkoslovaško tudi za 40.9, v Av-strijo za 28.4; ostala žita: v Avstrijo za 115, v Grči »o 11.3, v Češkoslovaško 3 8. Let: za zgradbo: v Italijo za 106.9 milit, dinarjev, v Francijo za 7.9, v Madžarsko sa 5.8; za kurjavo: v Italijo za 8.9, v Madžarsko za 8.7. P 5 e n f Č n a moka: v Avstrijo za 38.7 milj. dinarjev, v češkoslovaški sa 27.1, v Madžarsko za 21. Živa goved: V Avstrijo za 26.1 milj dm-i-!*»v, v Italijo za 20.6, v Grčijo za 8.8. Jajca-s* Svlco za 19.8 milj. dlnjij^v. v Avs* I o za 15.6 v Italijo za 4.5. Svefe :i.eso. V Avstrijo za 309 milij. jmarjev v **a!ijj zj 5.2. v Češkoslovaško za 21. mesni izdelki v Italijo za 3.5, v Avstno za 2.1: Hžot*
v Italijo sa 24J9 mffE. dlm.jev. v Grčijo ra tOJL v Romunijo sa 44. Hmelj: v Češkoslovaško za 16-6 milU. dinarjev, v Nemčijo za 13^, v Avstrijo za 3.6. Koruza: v Avstrijo za 10.7 milijonov dinarjev, v Češkoslovaško za 7.3. v Romunijo za 5.9. Suhe slive: v Češkoslovaško za p.| milil dinarjev, v Italijo za 44, v Nemčijo za 2.8, — v meseca
septembru Je stopila pšenica prvič ea čelo našega izvoza. To mesto je obdržala tudi v izvoza meseca oktobra. Sploh se je v tem mesecu izvozilo mnogo žita. Koruze se je lani izvozilo v oktobri. 430 vagonov, letos 992. Uvoz je v primeri z lanskimi razmerami padel za 12 do 13%.
—g Novosadska blagovna borza dne 9.
decembra. Na produkta! borzi ootirajo: pšenica haška 1 vag. 405, oves baški 1 vagon 300: koruza baška 20 vagonov 175—180; sremska 180—190; moka št t>6>> 20 vagonov 415—420 -.otrobi 5 vagonov 185— 192.50. Tendenca neispremenjena,
—g Točilna taksa za trgovce. Kakor izvemo od finančnega ravnateljstva v Mariboru, čaka naše trgovce, ki se pečajo s prodajo alkoholnih pijač, zvišanje točilne takse, posebno na deželi. Dosedai je Imenovano ravnateljstvo razločevalo trgovce, ki prodajalo pijače v odprtih ali zaprtih steklenicah čez ulico od onih, kjer se točijo alkoholne pijače v poslovnih prostorih na stoječe goste, kar }e izven Maribora v višini takse velika raz'lka. Dočim se je dosedaj prvim predpisalo na polletni taksi samo 300 do 750 Dm, plačujejo drugi takse v znesku 750 Din do 1500 Din za pol leta. Generalna direkcija posrednih poreza pa Je seda! z dvema odlokoma dala strikten nalog, da se mora trgovcem, ki točijo alkoholne pijače, predpisati takso od It januarja 1925 naprej, po 4. pripombi k tar. post. 62, to je tudi v malih krrHh od 750 do 1500 Din za pol leta. ne oziraje se na to, ali točijo ti aHcobome pijače v odprtih ali zaprtfh steklenicah čez ulico, ali pa za potrošnjo na stoječe goste v poslovnih prostorih. Ker se posebno na deželi mnogim trgovcem ne bo
več Izplačalo alkoholne pijace še napre) predajati, ker v celem lete ee zaslužijo 1500 do 3000 dinarjev, kolikor znaša sama celoletna taksa, opozarjamo vse take trgovce, naj le tekom tega meseca o d i a v i j o pri finančnem ravnateljstva naravnost ali pa tudi potom najhlifnje finančne kontrole pismeno svojo pravico točenja alkoholnih pijač: tem trgovcem od novega leta napre) na bo treba več plačati točilne takse. Vsak trgovec pa trna kljub tej odpovedi še pravico prodajati alkoholne pijače v originalnih zaprtih {Steklenicah na trgovski nači?i. ako steklenic ne polni sam in tudi sam ne otvarja, ker je te vrste prodaja alkoholnih pijač takse prosta.
—g fzsetfevanje. Iz Splita je odnoto* valo te dni s transatlantskim parnikom »Bel« vederc« v Južno Ameriko 116 naših državljanov.
—g Inozemskih delavcev je v področ'u zagrebške trgovsko-obrtne zborn'ce v 110 podjetjih s skupnim številom 3X989 delavcev 1259. torej 6^.
—g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. decembra ti. ponudbe glede dobave kovaškega nakovala. — Vršile se bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 20. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 360.000 kg bukovega oglja. — Dne 27. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave manesmanovlh cevi. — Dne 29. decembra ti. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani glede dobave električnih Instrumentov za merjenje kablov: pri ravnateljstvu državnih Železnic v Ljubljani glede dobave 30.000 kg kalcijevega karbida; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave knjlgoveških hi tiskarskih strojev; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 3500 komadov nesestavljenih zabojev iz mehkega lesa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v p:sarni trgovske tn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. 581 n
To in
Sovjetski humor.
Kdo jih noče priznati.
Po zadnji veliki zmagi sovjetske zunanje politike, ko je tudi Francila de jure priznala sovjetsko vlado, so priredili moskovski poli« tiki v 4comi«anjatu zunanjih drl banket. Vsi sovjetski diplomati so čestitali Cičerhvt k uspehu. Čičerin se je zahvalil, rekoč: Res je tako! Ves svet se z nami polagoma po« miri, priznavajo nas že Nemci, Poljaki, Li« t ovci. Estonci. Finci, Italijani, Albanci in slednjič celo Francozi, samo en narod ae noče pomiriti, samo ruski narod nas noče priznati.
Angleško-sovjetska pogodba.
V uredništvu moskovske »Pravde«. So« vjetskt žurralist sedi za mizo, čita angleške liste, pregled 'je in primeri« pravkar prispele brzojavke. Naenkrat vzklikne:
»No. vendar enkrat! Spor o Z;novjevcm pismu Je končan. Mosfva in London sta se •porazvmrla o njegovem avtorju!«
Kolegi so obkolili novinarja, da čuje jo važno novico.
»Poglejte, tu stoji črno na belem: Zi* novjev je nostal v London ekspresno brzo* javko: .Trdim, da je pismo, ki ate je pHoh# čili, p;sa! poklicni ponarejevalec, goli'f in ničvredneilMz anglešk^a zunanjega m'n:str* stva so mu odgovorili na to: .Popolnima se strinjamo. Saj nismo nič drvg~g« trdili.*«
Ljudska prosveta.
Prosvetni komisarijat je poslal rgt^dn*« ga sta^-ega profesorja v rdeče snnado, da hi dvakrat na t^dm predaval njenim članom. Predavanja so bila naznanicna in dvakrat Je profesor res predaval. Pred tretjim predava« njem je prišel K komisarja, rekoč:
»Ve vem, Val početi, ali naj nadaljnjem s predavanji? Na prvo predavanje so pr^fl štirje p~sl šalci, na drugem na ni bilo žive d 'Se. Ali ima to kak smisel?« Nič ne de. tovariš profesor, nvi odtjov-^ri komisar. V sovjetski republiki imajo t-dt stene ušesa.
Mh line Urim
oKa-T, kator rims«» «uVnje. obleke, smokinge, žakrte. usn ene op;r>. Je dosegla, kar vs kdo "fl n*va tvrd's as T
Dr so Schvib, £ nV'?m.
ono.
Hcmauizironje znnnosti.
A'gJSte Comte (179S—IS57). ki jc skušal prvi dvigniti znanost do stopnje splošn^pa filozofskega sistema, jc posegel v svojih delih najgloblje v cilje in smisel znanosti kot celote. Znanost mora služiti življenju. Vrh piramide tega celotnega in enotnega spozna* vanja je morala, t- j. nauk o izpopolnitvi človeške narave, nauk o tem. kako more človek čim bolj razviti svoje duševne in mate* rijalne sile. Življenje Je višja vrednota, ki obsega vse druge vrednote. Umetnost, znanost, politika in sploh vsako delo človeškega duha ali rok služi človeškemu življenju na zemlji Večje vrednote kot je življenje, sploh ni v prirodi. Skrajni m vedno zaželjeni cilj našega življenja je intenzivni razvoj in raz* mah duševnih in materijalnih siL To pa do--sežemo s smelim poletom misli, z napornim duševnim delom, polnim entuzijazma in ve« selja do napredka, a samozatajevanjem in premaganjem egoističnega nagnenja. V tem je sila, zdravje hi krasota našega življenja. Življenje je celota zase m najvišji cilj vsega stvarstva. Kar ni v skladu • tem ciljem ali kar se ne ujema z življenjskimi principi, ni= ma pravice do obstanka.
Ali človek je družabno bitje. Njegova usoda jc nera/družno zvezana z usodo dru« gih ljudi. Njegovo blagostanje je plod sploš* nega prizadevanja, da se surove prirodne sile uklonijo in služijo človeku. In zato ne sme nihče pozabiti, kaj je dolžan človeštvu, ki mu Je • kulturo in civilizacijo kot rezulta* trm tisočletnega napornega d la omogočilo obstanek na zemlji Kdor d?la in misli v živ« ljenju samo zase, kdor z bližnjim splch noče račimati. češ, človek je samemu sebi naj* bližji, greši zoper pravice vsega človeštva. Vsako naše dejanje, vsaka misel in vsak korak mora biti posvečen skupnemu cilju Človeštva: razvoju in rarmahu življenjskih sil Če motrimo človeško d Io s tega stališča, postane jasno, da se trdi znanstvenik ne sme og-aditi z neko absolutno nedostopnost« jo; on ne sme misliti, da je njegovo znanstveno delovanje njegova privatna zadeva in da nima nihče nravice, da bi mu kazal pota ali določal cilje. Zal, da je zelo malo znanstvenikov, ki bi se t^ga zavedali. Izvzeti so seveda geniji na vseh poljih znanosti in umetnosti. Ti so ustvarjali po svojem in« stmktu vedno sporazumno £ življenjskimi cilji, njihovo d?lo in borba za napredek člo* veštva je bila vedno humanizirana.
0.5
Strašne so te zobne bolečine!
Pelapavajo   jtk jedavo
Aspirin-
tahlete <B*j+
Pazit« na modro • belo-rdoco pečata o saamko.
Ali mno^o je tudi takih znanstvenikov, ki smatrajo svoje kabinetno ali Laboratorno delo za nekako znjnstveno zabavo. Pod vpli* vom manije do kolekcij ali e Uperim en tov preživljajo cc'^ leta v nepotrebnem deiu, ki se jim zdi vzvišeno in smotreno nad vse. Koliko bogastva je tu izgubljenega! Poglejte publikacije v znant-tvenih revijah o fiziolov giji. kemiji, botaniki, zoologiji itd., in videli boste, koliko navlake je tu. Devetindevetde* set odstotkov teh disertacij in publikacij je brez vrednosti. Tu je cela serija enoličnih {aktov, prarnega premlevanja davno znanih resnic in kopičenje tras brez vsake prave vsebine. Res je, kar pr3vi o tej natezalnici človeške misli neki francoski učenjak, da je uhila v človeku Sposobnost misliri. č"esto obstoji take vr^te »znanstveno« delovanje saj roo v manipulacijah. dočim spi človeški duh spanje pravičnega. To je sušmarstvo, ne pa znanost Za tako delovanje ni potreben ta* Icnt, nego samo potrpežljivost.
Troti takemu pojmovanju znanstvenega dela, ki se ?e v gotovih znanstvenih krogih zelo vdomaeilo, se ie it pojavila reakcija. V* Nemčiji so spregovorili o organizaciji znan« stvenega dela potom univerzitetnih laboratorijev. Znanstvenik mora imeti v svojem dekj pred seboj določeni, strogo opredeljeni cilj, ki je velikega pomena za življenje. Znanstveni krogi ne smejo smatrati svojega drla za zabavo, temveč morajo doprinesti svoj d-lež k obogatenju človeka. Pristaši rea'cijc proti dosedanjim metodam znanstvenega delovanja zahtevajo koordinirano, smotreno in kooperirano delo v laboratorijih in institutih, d3 bi bilo mogoče varčevati s sredstvi in izrabiti vse sile s čim večjim uspehom. V tem smislu delujejo že v Pa« steurjtvcm zavodu, v Vilhelmovem institutu in v mnogih ameriških kemičnih, bioloških in drugih institutih.
Na   ta   način   se   znanost humanizira.
Mno£i znanstveniki
od ) moral? posloviti
od zabave in podrediti gotovemu redu. kjer bodo igrali res razumni in rojeni /a ustvarjanje vlogo poveljnikov in voditeljev ter ini>> cijatorjev skupnega dela, ali za to pridobi mnojo človeštvo, ki ne bo navezano na drob« tlnice s tc vzvišene znanstvene mize. Osebne ambicije morajo tudi \jl znanstvenega dela izginiti.
Mtk [Mistični slučaj.
Znani k-mdonsk* špiritist Charles J. Haroer ie pred kratkim objavil pod naslovom »Haunted Mouses« bogato zbirko okul-tlstičnlb slučajev, ki so se bili v zadnjih letih v Anjrliji dogodili. Med drugim opisuje Harper sledeč zanimiv slučaj:
Ko je pa.stor Kensine. neke nedelje baš nameraval zapustit: cerkev, je stopila k njenvj elegantna dama in ga prosila, da takoj odide k nekemu umirajočemu.
^Zadnja želja umirajočega je, da vidi še enkrat Vas prcčastitU — je izjavila dama. »Je zelo slab in če se ne potrudite sa ne boste našli več med živimi.«
Pastor jc tako: sledil dami, ki za je vodila do avtomobila, stoječega pred cerkvijo. Oba sta sedla v voz, ki se je par minut zatem ustavil pred neko staro stanovanjsko vojašnico. Elegantna dama ie duhovnik*- še enkrat naroČila, da naj se požuri. Pastor, ki >e stopil iz avtomobila je potrkal na vrata. Odprl mu ie vratar in sa vprašal, koza da išče.
*Je-li stanuje Mr. X. tu?
•»Da v drugem nadstropju«.
♦Bil sera obveščen*, je nadaljeval pastor, da je resno obolel in da želi videti mene*. Vratar ie bil presenečen In hitel je pastorju zatrjevati, da je Mr. X. popolnoma zdrav; pred komaj četrt ure je govoril 1 njim. Pastor, ki si ni vedel razlagati, čeme da sa je elegantna dama zvodila sem, «e je okrenil ter hotel stopiti v avtomoblL
Ed. Rlce Burroughs:
Tarzanov sin
27 korakov pred njima.   Nekaj hipov je postala   in če treba, s silo, kakor se je to tudi fe dejansko
$3
Vendar pa se Ajaks eni stvari nI mogel pri-nčMti, dasi jc dosegel nekaj začetnih uspehov. To je bilo boksanje. Ni se mogel načuditi dečkovim napadom in naskokom, ki so bili podobni napadu razdraženega bika. S stisnjenimi pestmi, v komolcih nekoliko vpogneno roko, je drvil proti njemu, se okrenil in z bliskovito naglico sunil pod brado, pod nos ali kam drugam. To je bilo za Ajaksa nepojmljivo.
Dečkove boksarske vaje so ga večkrat celo dražile in neprijetno ujezile. Pri takih prilikah jc sarenč&I. njegovi zobje so se gtobokejSe zajedli v dečkovo meso, kakor navadno, zakaj Ajaks je bil vendarle prava, čistokrvna opica, ki je surova In razdražljiva. Pa vedno je morala zapustiti bojišče, prisiljena po nadmočl dečkovi, ki je s svojo okret-nosto in v svoji boksarski umetnosti vedno nadvlada! Ajaksa. V takih slučajih je opica po več ur kuhala jezo in bila ozlovoljcna na svojega mladega prijatelja«
Danes nista imela rokoborbe. Samo tako malo sta se dražila, kakor dva razposajena psa. Hipoma sta začutila dih Sheete, leoparda, in v trenotku sta skočila na noge, oba pripravljena na boj.
Velika mačka puščave it prekrižala pot nekaj
pozorno poslušala. Deček in Ajaks sta istočasno rezko in kratko zapiskala, in ropar je izginil v goščavo.
Nadaljevala sta pot v smeri proti votlemu bobnanju, ki je postajalo vedno jasneje in razloč-neje. Skoro sta zaslišala tudi rjovenje In cvilenie plešočih opic. Omamljat ju je vonj, ki je prihajal od te smeri. Deček je drgetal samega nemira. — Ajaks je kazal neizmerno veselje.
Polagoma, tiho in oprezno sta se bližala zbirališču opic. Tupatam sta splezala na drevo m od drevesa na drevo poskakovala naprej. Pri tem pa sta vedno pazila, da ne naletita na stražo opic. Naenkrat nepričakovano, sta skozi svetlobo dreves zazrla nestrpno pričakovano slavnost Ajaksa so bili taki prizori znani, za Koraka pa seveda popolnoma tuji. Njegovo živčevje je pri tem pogledu zadrgetalo in užival je razkošje te divje scene. — Veliki samci so plesali v luninem sijaju in skakali v nepravilnem krogu okoli ogromnega bobna, pri katerem so sedele tri stare samice bi razbijale po njem divje in bučeČe.
Ker je Akut poznal navade in običaje svojega rodu, se ni hotel Izdati, dokler se ne poleže divja plesna strast Zakllče nanje, ko utihne boben fn ko bodo pri pojedini. Nato bodo pogajanja in pregovori, predno sprejmejo njega in Koraka v svojo sreda Lahko se celo dogodi, da bodo posamniki temu ugovarjali toda njih odpor ae mora stamttl
dostikrat zgodilo. On in deček sta imela orjaško telesno silo in ničesar se jima ni bati. Sicer bosta najbrže za nekaternike še tedne in mesece neprijetna in nedobrodošla gosta. Toda ta nezaupljivost bo polagoma ginevala in se izpreminjala v bratsko ljubezen, dokler si ne bodo vsi kakor sestre in bratje.
Akut je npal, da med veleopicami še žive nekatere starejše opice, ki so poznale Tarzana. To bi bilo zelo usodno in bi Ajaksu sila olajšalo delo, ki je bilo usmerjeno v to, da Jack postane enkrat tudi kralj teh opic. To je bila A*aksova najsrčnejša želja. Korak — kralj! Ajaks je z veliko potrpežljivostjo in z vsakovrstnimi grožnjami in napori s težavo zadrževal Koraka od tega, da bi planil med plešoče in poskakujoče opice. Tako dejanje bi pomenilo njiju smrt zakaj divja in blazna strast, s katero opice izvajajo svoje slavnostne obrede, ne dopušča, d« bi jih kdo motit Vsako najmanjše motenje jih do skrajnosti razdraži in v tem razpoloženja so zlobne in brezobzirne. V takih trenotkih se jih izogibajo celo najokrutnejše zveri iz džungle.
Mesec se je pomikal za vrhove dreves. Bob-nanje je poneha valo tn blaznost plesa se le pola-gara. Izzvenel ja zadnji udar ob boben, ples je utihnil. Opice so se zbrale okoli mrtvega trupla neke živali, da sedejo k slavnostni pojedini.
Is opazovanja in is pogovorov je Ajaks ugotovil da se slavnost vrli na čast novoizvoljenim
kralju. Pokazal je Koraku ogromno, širokoplečo m sila kosmato postavo novega vladarja, ki je do te moči in slave prišel na isti način, kakor marsikateri vladar: ubil je svojega prednika.
Po pojedini so se opice poizgubile v goščavi da se odpočijejo in naspe. Sedaj je Akut prijel Koraka za ramo:
»Pojdi!« je rekel. »Toda prav počasi! Hodi za menoj in delaj to, kar bom delal jaz!*
Nato je polagoma lezel po drevesih naprej, dokler ni obstal na veji v neposredni bližini opic Za kratek hip se je ozrl naokoli, nato pa polglasno zapiskal. Kakih dvajset opic je takoj postalo pozornih; vspele so se na noge in gledale naokoli. Njih male, svetle oči so oživele v grozečem blesku. Kralj opic ie prvi zapazil oba tujca na vejah in dal svarilna znamenja; zlohotno je zarenčal. — Nato se je polagoma in samozavestno, s ponosnimi koraki bližal k drevesu, na katerem sta sedela Ajaks in deček. Za njim se je strnjevalo celo krdelo opic.
Obstal je v neznatni oddaljenosti, da bi bil varen, ako bi ga hotela tujca napasti. Je bil to orjaški kralj! Ko je tako tu stal, junaško vspet na svojih kratkih nogah, kolebajoč semtertja, je prišla do polne veljave njegova orjaška postava. V ustih je kazal dolge, ostre zobe. Akut je dobro vedet da se pripravlja na boj. Toda on ni prišel z dečkom sem, da se bojuje. Prišel je, da postaneta člana tega rodu in da z niim delita usodo.
Stran 6.
•SLOVENSKI NAROD« dne 11. decembra 1924.
st*v. 282
Kdo popiše njegovo začudenje, ko nI
ncašel ne avtomobila, ne lepe neznanke. Avto je zginil s Šoferjem in elegantno damo
vred. Se prečno se je pravzaprav zavedel je prihitel k njemu vratar in sa poklical
r.azaj.
»Izvolite se prepričati*, je rekel duhov-ge,< da sem Vam povedal Tesnico. Tu prianja ravno Mr. X.c S temi besedami je vratar pastorju predstavil krepkega starejšega
gospoda.
sCul sezn«i je rekel pastor nekoliko v zadregi, da ste resno oboleli. Sedaj pa vidim da si ?e zloben človek dovolil neokusno šaio.^ Pastor ia Mr. X. sta se nato še n< !;a; časa razgo var jala. na kar je Mr. X. oovabil duhovnika v svoje stanovanje. Ta pa ;e ponudbo vljudno odklonil in dogovori'.! sta se, da sa Mr. X. r.aslednji dan obišče v cerkvi. Obisk misterijozne neznanke si nista mosla ne pastor ne Mr. X. razlagati.
Zaman je naslednji dan čakal pridigar na obisk Mr. X-a. Ker se mu je zdela zadeva čudna se ie telefoničnim potom obrnil do vratarja ter ga vpraSai, Čemu da gospoda X. ni k njemu. V svoje največje presenečenje je pastor od vratarja zaznal, da je krepkesa zdravega moža 10 minut za« tem, ko se je poslovi! od njega zadela kap. Nemudoma je odse! pastor v hišo pokojnega. V spalnici Mr. X. je ugledal na steni oijnati portret dame. ki sa je prejšnji dan obiskala v cerkvi in ga prosila, da takoj oJide k umirajočemu.
i Kdo je ta dama?« ie vprašal pastor vratarja.
-Bila je** — se je oglasil odgovor — -soproga nesrečnega Mr. X-a. Umrla je r>?ed 10 leti.?
* Italijanski duhovnik pobegnil z Punco in 3011.000 lirami. Po Milanu so te dni
x zbadljivimi opazkami govorili o duhovniku, ki se imenuje Don Alberto Dozto, kateri Sj je prilastil iz neke prodaje cerkvenega
denarja 300.000 lir in nato pobegnil s svojo ljubico Ido Medici. Odpotovala sta s parni kom >Duca d'Aostac proti Argentini ji. Hčerko je spremljala tudi matu Toda parnik je dohitela brezžična brzojavka in g. Dozto je bil vrnjen v Italijo. Pri njem so našli še precej denarja. V Milana ne vedo še nič, ali se je vrnila tudi lepa ljubica Ida Medici. Don Dozio je bil postavljen pod duhov-sko oblast, katera ga bo primerno kaznovala.
julijska Krajina.
— Pokrajinsko zborovanje političnega društva »Edinost« v Trstu se je
vršilo preteklo nedeljo pri Sv Jakobu. Obisk je bil zelo dober. Zastopane so bile vse občine tržaške pokrajine. Posebno se je z zadovoljstvom konstatirala velika udeležba naše mladine. Zborovanje je otvoril dr. T. C o k, naznanjajoč, da se dr. Wilfan ne moTC udeležiti, ker je obolel. Zborovalci so mu pri tem priredili burno manifestacijo. Potem so pozdravili g. Maksa C o t i č a. ravnatelja »Edinosti«, ki je praznoval svoj 70 rojstni dan. Dr. Čok je poročal o političnem položaju, šolskem vprašanju, gospodarstvu in drugih važnih zadevah. Žigosal je med drugim cepljenje skupne politične ot-ganizacije na Goriškem, kjer se je ustanovila posebna organizacija takozvanih krščanskih socijalcev. Glede šolskega vprašanja treba združiti v*e sile, da se doseže sprememba Gentile-
jeve šolske reforme. Zato se je obrnilo tržaško vodstvo na politično društvo v Gorici za skupen nastop. Trikrat so pisali iz Trsta v Gorico, in šele na tretje pismo je prišel odgovor, da sta imenovana za zastopnika dr. Besednjak in Sček. Do sestanka, na katerem bi se bila razpravljala potrebna obramba slovenskega šolstva, pa ni prišlo. Bivši posl. Scek je obiskal dr. Coka in se izgovarjal na odsotnost dr. Besednjaka. Rekel je v pogovoru celo, da ker se je pouk že začel, ni vprašanje več aktualno, na kar je dr. Čok reagiral, da je tako vprašanje vedno aktualno. Šček pa se je odrezal, da je vodstvo kršcansko-socijaine organizacije sklenilo, da sploh ne vstopi več v nikake stike s političnim društvom »Edinost« v Trstu in da bo postopalo v vseh stvareh in tudi v šolskem vprašanju na svojo roko. 1. Politični tajnik je poročal o notranjem položaju in politični organizaciji. Govoril je nato imenom akademske mladine visokošolec Mo-horovičič, potem je dr. Slrivik izvajal, da moralo Slovenci In Hrvati tvoriti samo eno politično orcanizaclio. »Ce bomo ločeni, smo izgubljeni.« Sprejete so bile resolucije, ki se tičejo vseh perečih vprašanj Jugoslovenov v Julijski Krajini.
— Popravek. Profesor slavistike na trgovski šoli v Benetkah, ki je napravil v Padovi doktorski izpit Iz gerrranske filologije, se imen">e dr. Alojzi i Res (in ne kakor pomotno tiskano dr. Rus).
—Smrtna kosa. V Bazovici pri Trstu je umrl g. Angeli Križmančič,  star ko-
maj 22 let. — V Nabrežini je umrl g. Josip Grilanc, pekovski mojster star 59 let.
Turistika in sport.
— Jugoslovenski avtomobilski klub ?
Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 15. decembra t L ob 5. uri popoldne v prostorih restavracije »Slon« v Ljubljani — Odbor 580/n
— Gora veselja. Por na to goro ka?e odraslim »Prerod*, mladimi pa »Mladi junak«.
Gta vni urednik: RASTO PUSTOSLEMZFK. Odgovorni urednik: JOSIP ZVPASČIČ.
Pridite!
Poglejte!
Občudujte!
SI Peri z zrakom 1
Nekdaj
Sedaj
Zaradi ve^kez.* na,-a!:i in na 2c!jo
jjocpod ni  podaljšano za tri dni !
Zakonito zajamčeno I Patent prijavljeni
podite Poskusno pranje v Ljubljani
Četrtek 11. deo. - petek 12. dec. - soboto 13. dec. 1924 v dvorano    Narodnega doma" v pritličju
ob 4. ro^. i»W k drugemu nosk'inemu pr.-m'u ob 5. pop. 'n prinesite sebo* za v-ak slučaj nekaj uri aranes* p'rila. Ana at stane 160 Din in se lahko takoj kupi in odnese. Proti založit' i str- ?kov dam aparat 24 ur  na poskušnjo in vrnem dsnar, ko bi ne ugnja!.
Velik uspela v Mai.boru,  Zae ehu,   Subotici. kakor tudi v češkoslovaški in A\str ji.
7-3-»
Češkoslovaški patent!
i
Strešno lepenko lesni cement i
'obavlja najceneje v rsaVi mnežin*
Jos. R. Puh, Ljubljana
Graca&ka al. 22. Telefon 153
Novo obleko
Imate, ako daste ponošeno kemično čistiti in barvati v
kemični čistilnici ia btrvarii1
10S. REICH Poljan M nisi« 4
Podružnica i Selenbc.-pnva 3
88 T HI
priporoma
[larcdna Knjigarna.
M. 3CRIST0F1Č - BUČAR, SS^S^Sii
Damska in otroška konfekcija — prodaja po nizki cent ipasnci  jope trdi za deklice, telovnik«,  čepice in druge pletenine blusef predpasnike, krila, obleke in drupo damsko' oniekcijo
— »O . — a. • m v
OTROŠKE OBLEKICE. PLAščKE
vfUVa Irb ra.
Najprimernejše darilo za dame
Božična razstava in razprodala ročnih del
Samo 6 dni!   s 25°• »op«*««    Samn 6 dni?
Milena Zor - Ježek
Ljubljana, Stritarjeva prei Spitalska ulica štev. 7/Ml.
		
		i
7536
Odbor Narodne čitalnice v Spodnji Siftki
nszmmja ža!ostno vest, da je dne 9. decembra umrl po dal Sem bolehanju mnogoletni in spoštovani predsednik in ustanovitelj, gospod
Vilko Maurer
Pogreb bo v četrtek, dne 11. decembra ob pel S« popoldne
iz hiše ža'osti na Celovški cesti na pokopališče pri Sv. Krilo. Bodi zaslužnemu moiu blag spomin!
V LJubljani, dne 9. decembra 1924.
Odbor.
i
Vede industrijsko poduzeće u jednom okružnom gradu traJU
jednu ozbiljno, popuno serloznu, komercialno sveopće naobraženn
silu.
Zahtjeva se: apsolutna spretnost u bilandranju, sposobnost organiziranja i reprezentativnost, potpuno znanje h rvat-ko-njemačkog jezika u govoru i pismu, dobra ver? i ran ost u devizama, carini te u sveukupnoj trgovačkoj struci« nadalje samostalna i odgovorna ekonomična sila, spretna n saobraćaju sa mušterijama, oženjen, sa dobrom teoretskom i sveukupnom naobrazbom Nastup i plača po dogovoru, dobiva besplatan stan n grada, nadalje rasvjetu i ogrjev. Natjecatelji iz železne struke imadn prednost Cijenjene ponude pod .Industrijske poduzeće Sit* a* FafcUottss 4. at,
Zagreb, tatalitevs aUoa krof U.
Mm o« govor« uprave
ne i se *rt?ofl 1 din r.   Pletuje so
fftlHLI OGLRSi
Cena malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 9 —
I     »• I
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča srbohrvaščine in iz vež* bana v strojepisju in ste* nog-afiji — se sprejme.
— Pon*:dbc nod »Pisar« niška moćT45fW na upra* vo »Slov. Narodac.
Izurjene
75 8 pletilje
*e takoi sprr rrc'o.  D *ra hra^a in *tanov*nfe v h 51 E. Gostin^r.   §ma*ca pri Kamnku.   Že emiška posta a Holmec.
Absolventica
trgovačke a'-ademije. per* fektna srpsko * hrvatska, njema"'a i franevs'-a V:o* respondentiea, vješta hr» vatskoj i njemačkoj ste* nort-afiii. knj;aovod stvu, *ra/i nam^«tenie u Lj-ib* ^;ani. — Cijenjene poiri« d^ na uf tv" »551ov. Nas fo^i« pod »Absolventinja 7529«.
Nemizna jaboTka
žlahtnih vrst. vsako mno* žino od 25 kg nanrej — ^rodaj^m. — F. Ma"-r\ ekonom. Ljutomer. 7522
E2SSHHEC:.
Tiskara,
sastoje^a se iz 2 brzoti* s1 arskih stroja tvornice »Modling« O stroia 50 SO rabljenog ali u vrlo do* hrom stanju, 1 stroja 42 52 nosve nov) 1 Amerikan* kc, 1 velikog stroja za rezanje. 1 strojti za hcf* tanie. 1 stroia za perfo-ri-anje te 3 elektromoto* ra snabdjevena sa svim notrebnim slovima, ti* skarskim materijalom te nu?p'm potrenštinama —-nrodaje se jeftino uz vr« 'o povoljne uvjete. — »Slaven« d. d., Ilica 52. Zagreb. 122/T
»V ertheim«-
blagajne
priporoča — Liubljanska korrerc družba, Liublja« na. Bleivveisova cesta IS
3476
Okraske in svečke
za božično drevo, jaslice narejene in v polah, bo* žične in novoletne ran flednice, pismeni, ubran (krepni) in svileni pnpir. nudi na debelo m drob* no najceneje — L. FF* VALEK.. Ljubljana. 2i» dovska ulica. 132T
Ob 25 letnici I
Pri »Solncu« za vodo. K. \Vidmayer — priporočam kot najprimernejša darila za Miklavža in Bi>žu vse vrste peri'a. volneno pleteno blago, manufak* turo. venćkc za neve^rc, opravo za novorojenčke, .ibtahe (peče, edina zaloga), kravate, nogavice itd. Pri večjem odjemi primeren  p-i>pu>r. 722>
Pohištvo !
Kdor si Jeli nabaviti kra>» no in trpe/no pohištvo po zelo ugodnih c^nah —• prodaja isto Matija An* dlovic, \"idovdanska cesta št. 6 (nasnrnti hiralnica).
So. T
1 JLJULOJTr^
Smrekooo čresio s
kupltto vsako količino w prvovrstni kakovosti.
Ponudbe z naj ižio ceno nakladno   ost jo in r^som dovave poslati na: Trlql»vt leene druiba, Celja, Ghvni tr^ 4 1.
( ttm p v i p iM i ■" rji f" a ■ o n i1 ji ■ njir i \* n n mmip
'TLOJLJ ffJOLD
Kie bi kupil za Božič!
Vsekakor v trsov?ni 001ENC, Sv. Petra c. 8
v Llubl'aii
kier Je na razpolago razn-h igrač,  molkih 5rajr, kravat,
volne In p*ff mov ; vse po zmeinih cenah. 6910 Pojdem toroj tja!
u 3 )
Noteze
vseh velikosti in različne vezave po najnižji ceni na drobno in debelo
priporoča
Narodna knjigarna
Ljubljana   —   Prešernova ulica Stev. 7
p
Snnotorlnm Dr. K. Szesč
sa odrasle 1 djeca. — Abbaala (Italija).
Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Pr.-orazredn zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju lila. — Prom ene (S oft-wechael) ta ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primaju se i bez pratne. 69 T
Tovarna
Sploine stavbene
Maribor, Aleksandrova
viiekov
druibe
cesta 12,
VUakl aa »os vaobe
Že za 48 dinarjev
en meter dobrega LODNA
en meter dobrega SEVJOTA
en meter dobrega SUKNA 98-T dvojne širine dobite pri
LENASI & OERKMAN, Ljubljanu.
Rotilo termalno hOPOlIŠČe LUŠhO
ie otvorilo timsko 8©xono. Uradno konstatirana visoka radioaktivnost naravno toplega vrelca 38 V*0 C. Zdravi reumo, ishias, ženske bolezni in nervozo. Pooolna oskrba po zmernih cenah v kopališčnem domu. Za sobe in kopeli 50 V„ znižane cene. Zdravilišče je 138-T oddal*eno   5   minut   od  kolodvora Laško.
ALAMA
prve vrsti nova roba posve zrela
dobiva se svuda
Prva hrvatska tvornica salame, suSena mesa i masti
CT. Ti
M.Gavrilov ća sinovi d. d.
Geneialno zastupstvo za Sloveniju:
R. Bunc in drug
Ljubila na, Celje, Maribor
OIOIOIOI
o
IOIOIOIOIOIOIOIOIO
o o
■
o
■
o
■
o
■
o o
■
o o
Božične m nouoletne
razglednice "SSS
priporoča
narodna knlfgarna
PreSernooa nllca i.
Lastnina in tink »Narodne tiskarne«,
7584
543142