Pijače
Voda je najzdravejSa pijača, ako je čista in dosti hladna. Voda stu-denCnica se imenuje trda voda. To vodo pijemo. Dežniea in voda rečnica se inienujele mehka voda.    To vodo rabimo v perilo in umivaaje.
Mleko je tudi pijača in je izmed vseh pijad najboljša hrana. Na raleku se nareja stnetana. Pobiramo jo z žlico. Iz smetane se nareja sarovo maslo ali puter.
Kavo dobivamo iztujili dežel. Kaviuo zmje žgeuio, potlej je zmeljemo, sknhamo, s smetano pomešamo iii s ciitrooi oaladimo. Kavo pijemo tudi brez mleka in cnkra. Taka ka™ je greiiia. Kolikor DiočnojSa je kava, to-liko škodljivejša jc človeškeinu zdravju. Od orae kavc udarja rada kri proti sercu in glavi, človsku teče rada kri iz nosa, spauje ga zapušča i. t. d.
Mnogo Ijudi pije č aj.    čaj je glavoa pijafta t Kusiji.
'Iz ječmeua in hmelja uareja 61ar 51 ali p i v o. To pijačo bo prinesli ptujci k naiu in jo tudi najvee ptnjci pijejo. Pivo v preobiluej meri zavžito dela stražne nasledke (Movfškemu adravju. Ljudje, ki preveC pive iiživajo, dob6 navadno tano kri in nespretno telo.
Vino se nareja iz grozdja. Orozdje iztlačivamo. Iztlafioni s6k se ime-nuje moSt. Iz mošta se naredi čisto vino. Vino je potrebno za okrepčanjo telesa, toda zmerno iu panietno ga je troba piti. Čbz mero zavžito vino temni razum, ruši zdravje, in kar je gotovo najvpčje zld. p«dira premoženjc in več-krat naredi iz človeka, ustvarjenega po božjtj poilobi, grdo živiao. ,Pitni bratje v mladosti, siromaStva svatje v starosti,'' pravi naš atari pvigovor, ki se jc še vselej nresniCil pri tacili ljndčh, ki so že z mladega začeli pijaniievati.
Žganjeje LloreLkemu zdravju najSkodljivejSa pijača, ker tiuplo mori iu kakor živ ogenj po vaeh udih šviga; kdor se ga prereiS napije, začne mn a grla goreti. Jlozeg po kostft se suši, želodec se krči, udi se tresejo, lice gori ter postane rudeCe, kakor kuhan rak, ali pa bledo, kakor prst. Zganje-pivci liodijo okoli kakor ve§e ter že v mladih letih opešajo. Žganje človeku tudi pamet omanii, ker mu možgane osuSi.   Varujmo se te strupene pijače!