večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja. vsak dan razen nedelj in praznikov ol> £5. uri zvečer.
re n atvo In upravništvo. Kolodvorsko ulico štev. 16. — Z uradnikom so more govoriti vsftk dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so no vračajo. — Inaoratl: Šoststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav* jauji daje se popust. Velja za Ljubljano v upravniitvu: za colo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., *a četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesoo 60 kr., pošiljatev na dom volja mosočno 9 kr. več. Po pošti volja aa celo  ______________________________     *e*°	za	po^	®	g^.t	** S®*1*	2	8^*	60	kr. in za jeden mogoč 86 kr.
Štev. 135.	V	Ljubljani	v sredo, 17. junija 1885.	Tečaj	II.
Po volitvah.
Končan je volilni boj! Razburkani valovi strankarske volilne agitacije so se polegli in utekli ; m'u*o se viačajo stranke domov in hladnokrvno P>'eitevajo in razmotrivajo dobiček in izgubo vo-fl°ga boja. In katera stranka bila je srečnejša v tem boji, katera si priborila zmago?
Prvi pogled na izid volitev kaže uže jasno, da se je okrepila ona stranka, katera je imela do zdaj večino v državnem zboru, katera je pod-piiala vlado, ono vlado, katera hoče uresničiti presvitlega vladarja besede: »Naredite mir med Mojimi narodi!*, ono vlado, katera hoče biti jed-nako pravična vsem narodnostim prostrane Avstrije. Poražena pa je ona stranka, katera zahteva vedno gospodstvo le zase in pravico le za nemški narod. Avstrijski svobodni državljan go-Vor>l je na volišči svobodno obsodbo, in obsodil Jc glasno in jasno ono rovarsko politiko fakcijoz-nih oponentov, kateri ne hotč nič vedeti o jed-nakopiavnosti avstrijskih narodov, kateri o raznih piilikah gledajo radi čez mejo. Vox populi, vox Dei!
Mi omenjamo poraz ustavoverne stranke brez škodoželjnosti, a tudi brez pomilovanja. Saj je ta poraz samo naravna posledica vseh zmot in na-Pak, katere je zakrivila ta stranka, dasi je imela ^ v svojih rokah ob najugodnejših razmerah.
vrsta napak, katera seza tja do liberalnega Auerspergovega ministerstva, kateremu je skopala grob ta stranka, cela ta vrsta še zdaj m zaključena. NemSko-liberalci prideli so si častno ime ustavoverna stranka, vender niso umeli ali niso hoteli pokazati državi nasproti one požrtvovalnosti, katero je dolžna vsaka stranka, če jej je le
Listek.
Očetova sodba.
(trlica iz ruskega lovskega življenja. Ivan N. S.)
V	Rusiji vlada posebna vraža. Devetintrideset ^vedov, pravijo, lahko kdo ustreli, a štirideseti ukoren-11- U^e SV0J r°d ua l°vcu> Ta vera je tako vec nenjena’ ki najsmelejši in najspretnejši lo-strahu p°Ineiil na štiridesetega medveda brez Takn	r' tem se v6 da medveda ne zadene.
stalo sLT'° jtidSr dausj°(1 mnogim lovcem P°‘ ruski	sti.ide.Meg."^ ^“r »* *
pa gre Z gotovostjo in brez strahu ^ P° . lov z najslabejšim orožjem.	a medvedji
Sibirski kozak gre, kakor tudi pirenejski pre bivalec, nad medveda z nožem. Kadar zasledi medvedov brlog, zaviše svojo čepico od usnja na-zaj na glavo, vzame v roko svojo ragatino, vilicam Podobno orodje, ter poišče, če je oženjen, svojo *®o ali če je še samec svojo ljubico, da mu pri-lovski nož ua roko. Ko se je to zgodilo,
količkaj ležeče na ohranitvi in razvoji države. Živo je še v spominu vsakega rodoljuba, na kako ma-losten način so se upirali ustavoverci orijentni politiki grofa Andrassyja ter skušali državo ovirati na razvoji. To bil je moment, ko je bila država tako rekoč po zgodovini poklicana, da izvrši svojo misijo na vzhodu, da s svojim pomirljivim in blago-nosnim postopanjem prinese luč omike in prosvete skozi stoletja v sužnjesti zdihujočim balkanskim narodom. In tedaj skušali so iz malostnih razlogov, iz politične omejenosti napravljati tej politiki vsakeršne ovire takozvani ustavoverci, med njimi Herbst, Sturm in Schaup. To bila je usodna jama, katero je kopala avstrijska ustavoverna Stranka grofu Andrassyju, in konečno pala je, po starem izreku, ona sama vanjo. Sicer so se tedaj svareče med njo dvignili nekateri možje, a njih glasovi so se izgubili, kakor glas upijočega v puščavi; prevelika bila je zaslepljenost brezobzirnih strankarjev. Tedaj, ko je avstrijska delegacija z vsemi sredstvi parlamentne večine napadala okupacijsko politiko in ko je v državnem zboru skušala preprečiti berolinsko pogodbo, tedaj pričelo se je propadanje ustavoverne stranke, in leto na leto do današnjega dneva padala je vedno globlje. Kam je danes prišla, pač najbolj živo priča to, da je v srci Avstrije, na Dunaji, izgubila vladar-stvo, ves svoj vpliv, ter da mora vse svoje moči uporabiti v to, da na vsi strani težeče elemente more držati še vkup, boriti se ima z možmi, kateri so meso od njenega mesa, z demokrati in antisemiti.
Grozno je zajavkalo nemško-liberalno časo-pistVo osebito o izidu volitev na Dunaji, kjer so bili izvoljeni trije demokratje in jeden antisemit. Z njenega stališča je pač to jadikovanje opravi-
poda se naravnost k medvedovemu brlogu ter ga napade. Leva roka drži z ragatino glavo živali proč, z nožem v desnici pa preporja živali trebuh.
Kozak, kateri je uničil devetintrideset medvedov, podal se je nad štiridesetega. Z ozirom na ta slučaj rekel je svojemu sinu, dvajsetletnemu mladeniču, naj ga spremi, svoj nož pa je zamenjal s puško. Sin je bil oborožen z ragatino in nožem.
A mestu medveda prišel jima je nenadno nasproti leopard. Žival je očividno daleč od svoje domovine zašla. Po domnevanji je bil nje rod v Indiji, ter je, begajoča skozi srednjo Azijo, prišla v one prekrasue pokrajine ob Uralskem jezeru.
Mladi človek, kateri še ni nikdar videl tako strašne živali, se je prestrašil, in ker je leopard obrnil se proti njegovemu očetu, je ubežal mestu bi mu pomagal.
Kozak pričakoval je žival s hladnokrvnostjo starega lovca, dokler ni prišla na dvajset korakov, potem je napel in sprožil.
eopard napravil je še dolg skok in potem pal je mrtev na tla.
Kozak obinil se je 2a svojim sinom; hotel je
čeno. Z avstrijskega stališča vender ni nobenega povoda za žalovanje, da so dunajski meščanje zavrgli nemško-liberalne kandidate ter se odločili za demokrate. Demokrat Kronawetter gotovo ni čisto nič slabejši Avstrijec, nego njegov nemško-liberalni protikandidat, tudi gotovo ne slabejši Nemec, a on je očiten sovražnik korupcije, a liberalna stranka ima med seboj še nekaj elementov, kateri imajo kaj široko vest. Se vč da je drugače z antisemiti; Schonererjevo obnašanje in rovanje mora pač vsak Avstrijec grajati, in ta mož je izrodek iz nemško-liberalne stranke, in ta stranka ga prišteva še tudi med svoje pristaše. Stranka s takimi elementi se pač sama obsoja, in obsodili so jo tudi volilci. Izgube, katere so doletele to stranko pri ravnokar izvršenih volitvah, so pač zaslužena kazen za odpad od avstrijskega mišljenja. In te izgube bodo se še množile leto za letom, dokler bode hodila po zdanji poti. Slednje volitve so pokazale, da je nemško-liberalna stranka izgubila zaupanje med narodom, kateri ne veruje več v prazne fraze o zatiranem nemštvu, kateri želi mirnega razvoja ljubljene Avstrije.
Desnica pridobila si je prejšnje število sedežev, vender ne toliko, kolikor se je pred volitvami pričakovalo. Zadovoljna pa more biti s temi vspehi, in zadovoljna vlada Taaffejeva, kajti ona ima za svojo politiko pomirljivosti, gospodarstvenih in so-cijalnih reform za seboj večje število poslancev nego prej.
Poleg pomnožitve in ukrepitve desnice pa je treba uvaževati tudi to, da so se pristaši zdanjega vladnega zistema na vseh krajih zdatno pomnožili; kandidatje desnice ostali so le v majheni manjšini v nekaterih onih krajih, kjer je do zdaj ustavoverna stranka samovoljuo gospodovala, in
videti, če se morda na pok ne bode vrnil, adečak ni niti ozrl se ter dalje bežal.
Zdaj nabasal je kozak zopet svojo puško, vzel nož med zobe ter se bližal živali. On ni poznal posebnostij te pasme, zaradi njene podobnosti z mačko bal se je zvijače. Ko pa je bliže prišel, se je uveril, da je žival mrtva.
Bil je leopard največje in najlepše vrste, njegova koža je morala biti najmenj sedemdeset rubljev vredna.
Kozak ga je odrl, si vrgel kožo okolo ram ter uastopil globoko zamišljen pot proti domu.
Predmet njegovemu premišljevanju je bil važen : vprašal se je, katero kazen zasluži plašljivec, kateri svojega prijatelja v nevarnosti zapusti. In dodal je: Sin, kateri zapusti svojega očeta, je več kot plašljivec, on je izdajalec.
Ko je domov dospel, je izrekel uže svojo obsodbo. Poiskal je svojega sina, kateri se je v sobo zaprl, ter mu zapovedal, naj odpre.
Mladenič je stoiil ter pal očetu pred noge.
Oče pa mu je zapovedal, naj vzame lopato ter gre za njim. Vzroka temu ukazu mu ni povedal ; on sam pa je vzel tudi lopato.
zdaj posrečilo se jej je le z največjim naporom zmagati s svojim kandidatom.
Vlada Taaffejeva dobila je pri volitvah zaupnico in pomnožile so se nje vrste. Državnemu zboru v bodoči sestavi bode možno nadaljevati s pomnoženimi močmi ona dela, katera je pričel v prejšnjem zasedanji, izvršiti one naloge, katere je našteval na konci prejšnjega zasedanja prestolni govor. Državni zbor v bodoči sestavi ne bodo motile v blagonosnem delovanji ekstremne zahteve nekaterih vročekrvnikov, na podstavi zakona oziralo se bode z jednako skrbjo na vse avstrijske narode, in kadar bode šlo za blagor države, tedaj potihnile bodo vse posamne želje in težnje. Salus reipublicae suprema lex esto!
Mi Slovenci posebe smemo biti v polni meri zadovoljni z zdanjim izidom volitev tudi na slovenskih tleh. Res, da niso povsodi prodrli še naši kandidatje, a dobili so častno manjšino in to na periferijah slovenskega življa, v krajih, katere smo si mislili uže izgubljene. Pri volitvah teh se je pokazalo, da se narod slovenski v Koroški, Štajerski in Primorski, na mejah neprijaznega mu soseda, zaveda slovenske narodnosti ter nima volje izgubiti se v nemškem morji. Tu pokazal je ubožni narod, da svoje narodnosti tudi neče prodati za rumene zlate, pokazal je svojo narodnost in avstrijsko mišljenje, pokazal je svojo žilavost in poštenje. In poslanci, katere pošlje v državni zbor mali narod slovenski, so možje, katere si je narod po dobrem premisleku sam izvolil, možje naobra-ženi, skušeni in poznati borilci na narodnem političnem in slovstvenem polji, kateri gotovo ne bodo zamudili nobene prilike, potezati se za blagor naroda slovenskega.
Tako se bode desnica sešla zopet ojačena k državnozborskemu zasedanju in v svesti si svoje važne naloge, podpirala bode zdanjo vlado, kateri dobrih namer niti najhujši sovražnik odrekati ne more, da se tako z združenimi močmi doseže preporod Avstrije, da se odstrani pogubni narodnostni prepir in se obrne delavnost na gospodar-stvena in socijalna vprašanja.
Politični nazori poslanca Heinricha.
Kakor znano, bil je poslanec Heinrich navzlic najhujšemu naporu od Btrani nemških nacijonalcev v državni zbor izvoljen. Uredništvo praške BPoIi-tike“ obrnilo se je pred kratkim z več vprašanji, o katerih se ta mož dosedaj javno še ni bil izrekel, do njega, na katera je on radovoljno odgovoril. Ker so razmere na Češkem v marsikaterem oziru našim na Kranjskem podobne in ker so besede, ki jih je govoril poslanec Heinrich, tudi za marsikaterega iz med nas zelo poučljive, mi-
Peljal je svojega sina nekoliko od hiše, potem mu je zaznamenoval na tleh četverokot šest črevljev dolg in tri črevlje širok, ter pričel zemljo odkopavati in dal znamenje svojemu sinu, naj isto dela.
Mladenič, kateri ni imel nobene ali samo negotovo slutnjo, kaj ima pomeniti to delo, je pričel.
Dve uri pozneje izkopala sta jamo, v kateri je mogel človek ležati.
Dobro, dejal je oče, obrnivSi se: Zdaj moli!
Zdaj je bilo mladeniču jasno; a besede očetove so bile tako odločne, da obsojenec ni upal ustavljati se.
Pal je na kolena ter molil.
Oče mu je pustil dosti časa za molitev.
Potem odmeril je oddaljenost, v kateri je streljal na leoparda, je vzel svojo puško, nameril na sina ter ga zadel ravno na ono mesto v glavo, kamor je zadel leoparda.
Mladenič je takoj mrtev se zgrudil.
Oče položil ga je v grob, ga pokril z zemljo, Be vrnil domov, oblekel praznično obleko ter se naznanil sodniku.
—	Povruil sem jednako z jednakim, skontal
slimo, da svojim čitateljem ustrezamo, ako njegov odgovor v glavnih potezah priobčujemo.
»Vsakdo, ki politično deluje," tako pravi poslanec Heinrich, „in ki neče plavati z reko, ampak se drži svojih nazorov, mora biti pripravljen na to, da se sumniči in da se mu od mnogih strani nasprotuje. Vsak, naj je še tako malo izkušen, misli, da sme soditi o takem moži ter obsojati ga. Ako bi politiku mogoče bilo pristopiti k vsakemu pojedinemu ter razložiti mu, kako da stvari prav za prav stojč, potem postal bi pač marsikdo druzega prepričanja in dosedanji srd izginil bi mu iz srca.
Ker pa resen mož, ki ne mlati samo fraz, ampak se v resnici bavi s pravo politiko, ne more vselej in vselej tudi ne smč povedati vsega, mora se uže navaditi na to, da se njemu nasproti obnaša kmalu prijazno, kmalu hladno, da se njegovo delovanje kmalu hvali in povzdiguje, kmalu zopet graja in v nič deva. — Kedor kaj tacega prenašati ni vstani, ta sploh nima sposobnosti za politično življenje; in kedor se hoče vedno le solnčiti v splošnji popularnosti, ta prizadeva si navadno vstreči želji vseh , a incijative za kako veliko reformo ne bode poprijel."
Po teh splošnih opazkah odgovarja poslanec Heiurich na posamezna vprašanja:
„Za zdaj ne mislim vstopiti v nikak klub. Dunajski demokratje stali bi mi nedvojno še najbližje; vender ne včm, če ne bodo — razen dr. Kronavvetterja — zopet hrepeneli po nedosegljivem v svoji politiki.
Kar se tiče Wurmbrandovega predloga, ne verjamem, da bi ga zrelejši politiki levice spravili še kedaj na dnevni red, razen če h,i opoziciji nasproti mirnemu in taktnemu postopanju vlade in desnice pošla nit in bi potrebovala uove tvarine za ubor javnega mišljenja. — V tem slučaji hočem si mirno staviti vprašanje: Je v Avstriji de fado nemški jezik državni jezik? — Da. Ali se zoper to kedo bojuje? — Ne. Je li državna potreba, da se ta status quo spremeni? — Ne. —
S	tem je označeno moje stališče, katerega zavzemam temu predlogu nasproti.
O razmeri Avstrije k Nemčiji sem se uže v svojem volilnem oklicu jasno izjavil. Carinsko zje-dinjenje obeh držav bilo bi smrten udarec za našo obrtnost.
Na vprašanje o narodnostnem sporazumu na Češkem odgovarjam prav rad. S to idejo pečam se uže več let v svojem srci, ker je s to idejo v tesni zvezi duševni, kot materijalni blagor obeh narodnosti, ker se resnica, pravica in člove kol ju bje ne morejo pospeševati, dokler si obe narodnosti naše domovine nasprotujeti. — Da se to vprašanje reši, treba je miru, premišljenosti in po-
je starec svojo pripoved. Uverjen sem, da bi bil Bog ravno tako sodil.
Sodnik ga je del v zapor, naj tam pričakuje razsodbo glavnega guvernerja.
Z isto mirnostjo, z isto veselostjo prestopil je starec prag v ječo.
Uradno poročilo odšlo je takoj na glavnega guvernerja v Sibiriji, kateri je imel pravico nad življenjem in smrtjo.
Odgovor se je glasil:
„OČe naj tri dni in tri noči od telesa ločeno sinovo glavo drži na kolenih, če umrje ali zblazni, bode to božja obsodba, če pa prenese ta pogled, bode to dokaz, da ni sodil samo po človeški jezi, marveč po vesti očeta. Ne mi, samo Vsemogočni more o tem slučaji izreči razsodbo."
GuvernSr je ob istem času, ko je svojo odločbo oddal na sodnika, tudi to s pojasnilom o dogodku poslal carju.
Staremu kozaku so naznanili obsodbo: tri dni in tri noči je držal glavo svojega sina v naročji ter prestal skušnjo, ne da bi bil, kakor se je kazalo, samo za jeden trenotek izgubil svojo stanovitnost.
Koj potem ga je guvernSr osvobodil.
trpežljivoati. Med Nemci na Češkem mora prodreti pred vsem dvojno prepričanje: 1.) Da nam Nemcem niveč mogoče gospodovati nad veliko večino češkega naroda in 2.) da nemštvo nikakor ni v nevarnosti, ako se doseže pošteno sporazumljenje z našimi češkimi sodeželani. Koliko časa bo to še trajalo, tega ne more nihče povedati. Sporazumljenje se ne bode pričelo niti v državnem, niti v deželnem zboru, ampak v glavnem mestu Pragi, kajti tukaj je tisoče ljudij, ki so siti narodnostnega
prepira.
Mi — jaz govorim o naši stranki — hočemo z našimi češkimi someščani v Pragi v miru ži vet i, mi se nečemo z njimi v jedn° mer prepirati! Mi nečemo vladati nad češko večino mesta, ampak hočemo kot. manjšina sodelovati v blagor in slavo našega starega glavnega mesta. Mi, ki smo na Češkem rojeni, imamo še nekaj srca za našo staroslavno Prago in nečemo, da bi se tukuj ravnalo z nami, kakor s tujci. Mi kličemo našim češkim someščanom: Vaša Praga je tudi naša Praga; delujm0 tedaj v miru! Naša stranka bo zatega' delj sporazumno z meščanskim odborom uže pri prihodnjih občinskih volitvah
volila svojezastopuike za glavno mesto, in s tem storjen je pričetek za pošteno sporazumljenje. Prvi koraki za to so uže stofjr jeni. Kričanje časopiso v na3 nikakor ne bo zadrževalo, pogumno dalje stopati po poti, katero smo nastopili. Za pomirjenjem v glavnem mestu sledilo bo pomirjenje po deželi.
Kako da mislim o jedinosti levice, o kateri je Plener pridigoval, hočem naravnost povedati, ker poznam mnogo elementov čisto natanko, iz katerih je ta stranka sestavljena. Sedaj je v resnici Plener vodja levice ter najspretneji borilec po stari ustavoverni stranki odgojevanega velikega kapitala. Njemu je na tem ležeče, „jedinost“ levice vsaj na zunaj ohraniti, ker nima nikakega upanja« da bi omehčal nad ministerstvom stoječe kroge. — Na to obrnene so vse njegove misli. Jedina levica doslej ui bila, poslej bode še manj.
Jedinost ohranjeva se prav za prav le s težavo po terorizmu, s koj im se posamezuim poslancem nasproti postopa. Za poslanci stojč časnikarji s svojim bičem. Gorje, če se kak zastopnik naroda dela, kakor bi imel druge nazore, nego so ravnopred-pisani! Tu se pr6cej prične ples. A nejevolja zoper to postopanje časopisja je pri posameznih poslancih dosegla uže skrajno mejo."
Tako govori pošten Nemec, pravi avstrijsk' patrijot! Kadar proderejo ti nazori vse vrste avstrijskega prebivalstva, ne gledč na stan ali narodnost, tedaj bode dosežen tak6 zaželjeni in po-
Tri mesece pozneje došla je carjeva odločbai katera je razsodbo potrdila.
Stari kozak doživel je svoje osemdeseto leto mirno in srečno, ugonobil je štiridesetega medveda in potem še obilo število drugih, in ko je umrl> ui se kazalo, da bi ga bila pekla vest.
O slutnjah.
Od nekdaj je bilo mnenje o slutnjah različno; nobenemu modrijanu se ni še posrečilo, zadostno pojasniti njih pravi psihologični pomen in zvezo » svetom. Nekateri mnogo verujejo v slutnje; marsikatero podjetje opustijo zaradi njih ter z vso gotovostjo pričakujejo, da se bode slutnja izpd' nila; drugi pripisujejo slutnje zopet samo leb^° vznemirljivi domišljiji. J^tz nečem izreči nika^e sodbe o slutnjah, podati hočem častitim čitatelj001 samo naslednjo priprosto, po polnem resnično ^°. godbico, katere sem bil sam priča kot domtt‘51 učitelj pri grofovski obitelji 8.
Ta grofovska obitelj S. vzela je k graščino bližnjo sorodnico, baronico Ano arijo. Ljubeznivo dete bilo je sirota in odg°jeva^° z domačimi otroci z vso skrbljivostjo. Grad, v a
trebni mir. In da trenotek, ko se to zgodi, ni več tako daleč, da ti nazori med prebivalstvom uže v veliki meri prodirajo, to dokazujejo n&m ravno pomirljivega duha prešinene besede poslanca Heinricha!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volitve v državni zbor so torej skončane.
V naslednjem podajemo razdelitev poslancev v •azne klube, kakor ga objavlja MPolitik“. Po tej bilanci bode imel bodoči državni zbor „desnico“, »levico", „Coroninijev klub“ in „divjake“. Gori omenjeni list prištel je tri solnograške konservativce „divjakom“, dunajski listi pa jih prištevajo desnici. Desnica ima torej 188 poslancev, kateri bodo vselej složno glasovali; od konservativnih »divjakov" pa se pričakuje, da bodo glasovali z desnico, demokratje in antisemitje pa z levico. se vč da se to ne bode vselej zgodilo, kajti znano je- da demokratje ne hodijo čez grm in strm z tevico. V naslednjem izkaz:
Dežele:	Poslance?:	Desnica,	leiica,	Coronini,	dirjati
Dolenja Avstrija ... 37	2	29	—	G
Gčrenja Avstrija ...	17	10	7	_ ____
Solnograd................... 5	—	2	  3
štajerska.................. 23	7	16	—	—
Koroška..................... 9	1	8	_ _________
Kranjska .................. 10	8	1	1	_
Trst........................ 4	1	—	3	—
Goriška in Gradiška .4	2	—	2 ____
Istra....................... 4	1	  3	_
Tirolska................... 18	10	2	5	1
Predarlska.................. 3	2	1	____________
^eska...................... 92	56	35	—	1
Moravska................... 36	n	2Q	5	_
cezija..................... 10	1	8	—	1
Galicija................... 63	61	—	2	—
Bukovina.................... 9	6	3	—	—
Dalmacija................... 9	9	_	_	—
Skupaj . 353	188	132	21	12
Nemško liberalua stranka izgubila je po posilil „Neue fr. Pr,- 15 .sedežev, in sicer 7 v veleposestvu, 6 v mestih in trgih in dva v kmetskih občinah.
Državni finančni minister K.allay potuje po Bosni in Ercegovini in povsodi nahaja napredek, katerega sta naredili te deželi v kratkem času |'0(1 avstrijsko vlado. Narod go povsodi spoštljivo ^beznivo sprejema ter izraža popolno udanost vstr>jskemu vladarju.
Tuje dežele.
Italijanski listi poročajo, da se v Vatikanu e a načrt, da bi se v Ameriki ustanovila velika Poljedelska naselbina italijanskih katoličanov. Zaradi tega je kolegij de jiropaganda fide stopil uže
terem je stanovala obitelj, bil je zel6 obširen; ^ali otroci stanovali so s svojo odgojiteljico na nera konci gradu; da se je prišlo na drugi dvopC Sr&du, treba je bilo iti skozi prostrano
6	|ej.an°'	baronica, katera je bila tedaj blizu
je mKtrna>	vselej bolestno zakričala, kader se
Hj0 10lUia bližati vratom v dvorano. Ko se je ^alu • natan™° izraziti, kaj jo vznemirja, pokarano^ z*1 vel'k° podobo, visečo nad vrati v dvo-katera nj8^0nj so jo skušali sprijazniti s podobo, pravljati 0!nieIa ničesar na sebi, kar bi moglo na-8e Je vspI • U stral1, n* pomagalo; baronica
V ^oranoJ !»“?	^	udih'	kadar	Je	stoPila
Jobe, mojsterBko 'delo ^vnegt^tlr	P°'
ai’ja, Ukazala je teta, katera je imeCu«T J otrokom, naj ne hodi baronica vet sS®"!6 Jyorano na drugi konec gradu, naj gre marveč dvorišče, tako da se ogne dvorani. To pot ^Ua je baronica dvanajst let vsak dan po dva-^ at ali trikrat. Marija Ana vzrastla je kot krasna v?ika; bila je velika, vitka, in njeni črni lasje so se po snežno belem vratu. Če si mislite temnovišnjeve koprneče oči in pravilen, obraz, imate podobo mlade baronice.
z neko ameriško naselbinsko družbo v zvezo. Naselbina ta bi obstajala iz samih Italijanov. Za to podjetje zanima se posebno papež Leon XIII sam.
Pred kratkim bila je razširjena po nemških listih včst, da je sultan v Zanzi barji poslal svoje čete na ozemlje nemške vzhodnoafriške družbe ter zagnal se je klic po pomoči in vse mogoče se je očitalo sultanu; zdaj pa se je izkazalo, da sultan ni čisto nič kriv. Prišlo je v to ozemlje mimogrede le nekaj Arabcev in razdrli so neko kolibo, da bi sebi napravili začasno streho. Ta malosten dogodek provzročil je nakrat mnogo hrupa.
Iz Teherana se poroča: Guvern&r v Heratu poslal je nekaj čet v Balo Murghab, da popravijo tamošuje trdnjave. Po poročilu iz Merva, tam tujcem ni dovoljeno občevati s Turkmani in tako morajo stanovati v bivališčih, katera jim odkažejo ruska oblastva. Ruske čete med rekama Herirud in Murghabom so tako-le razdeljene: V Kahki 1000 pešcev, 400 konjikov in 3 topovi; v Seraksu 800 pešcev, 400 konjikov in 3 topovi; v Pul-i-Khatunu 200 pešcev in 100 konjikov; v Kushidu Kali 2020 pešcev, 800 konjikov in 4 topovi; med Kushidom Kalo in Mervom je 2060 peščev, 600 konjikov in 4 topovi; med Pul-i-Khistijem in Penždom itnajo Rusi 1200 pešcev, 800 konjikov in 4 topove; v Zulfikarji 400 pešcev iu v Akrobatu 200 konjikov.
Domače stvari.
— (O frankovanji pis em.) Ker so v slednjem času večkrat ponavlja, da se pismene znamke prilep-ljajo na zadnjo stran pisem, mestu v desni gorenji kot na prvi strani, izdalo je avstrijsko trgovinsko mini-sterstvo opominj, da tako frankovanje pisem ni dovoljeno, ker ne ovira samo manipulacije, marveč se znamka na slednji strani vočkrat pregleda tor se ravna z dotičniiui pismi potem tako, kakor bi ne bili fran-kovani, kar so ve da ni prijetno za prejemalca, ker mora plačati kazen,
— (Imenovanje.) Nadsodnija v Gradci imenovala jo gosp. Ivana Preskerja avskultantom za Kranjsko.
— (N a S a dva Ivana, Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar,) sta zares trpiuca, vsega obžalovanja vredna; spati ne moreta, in to jo hudo. Vladna moža sta oba, to sta nam nedavno, resno spokorjena, odkritosrčno razodela, in kot taka zdaj muči velika skrb, kaj bo posihmal z vlado, ker je joden kandidatov osrednjega volilnoga odbora, „v coli minoli Šestletni dobi jedtia najtrdnejših podpor vlado“, pri zadnji volitvi propal. Znano je sicer, da jo še drug od osrednjega volilnega odbora priporočen kandidat, gotovo nič manj trdna podpora vlade, tudi propal; a to nič ne d(5, si mislita g. Tavčar in g. Hribar, vlada naj so le potolaži, ni treba ji žalovati po tem kandidatu, naj ga lo pozabi, saj od tega kandidata ni odvisna, kakor od unega, prihodnost, ni odvisen njen
Božični večer zbrala se je na gradu mnogo-brojua družba. Dame so predlagale, naj bi se pričela družinska igra v veliki dvorani. Prvikrat v svojem življenji ni kazala baronica Marija Ana strahu pred dvorano. Njen strijc je omenil, da je nakrat dobila mnogo moči nad seboj, in teta pripisovala je to njeno premembo bližajoči se zaroki, češ, da se Di hotla braniti v dvorano stopiti, kjer se bode vršil v nekaterih dnevih ženitni ples. Kratko, Marija Ana skušala se je zatajevati z vso močjo; a ko je stopila na prag, izgubila je pogum, ni si upala stopiti v dvorano. Družiče so jo vender potegnile v dvorauo, in da bi jej zabranili ubeg, so nenadno vrata zaloputnili. Baronica je pala skoro v nezavest, prosila je svojega zaročenca, naj jej odpre vrata, ona je v veliki nevarnost! V tem trenotji je nenadno zaropotalo v obširnem prostoru, a le nekaj sekund — potem je bilo vse tiho. Vsled zaloputanja vrat a ^ Vel'ka podoba nad vrati z veliko pozla-Am°nQIO,|l° na tla’ in ta Pa*a Je baronici Mariji
dila na tla.'° " t0Hk0 moči°>da8e Je mrtva zgru*
obstanek, ker mora tudi vlada vedeti, da tomu, tudi propalemu kandidatu ni stal nasproti — profesor Šuklje; glede tega kandidata naj si lomi glavo, kdor hoče, a od naših vrlih dvoh Ivanov se vendar ne more po pravici zahtevati, da bi se tudi ona, da-si je njijuna skrb za vlado velika, morda še celo prevelika, belila glavo zanj.
A drug mučivec jo še, ki tema rovožema tudi krati spanje, in to je naš deželni predsednik, gospod baron Winkler, kateremu naša dva Ivana v svoji naklonjenosti pripisujeta „nedvojbeno zaslugo11, da „ue-kateri gospodje na Dolenjskem ne poznajo več ni narodnega našega programa, ni discipline, ni politične morale11 (strašno!), o kateri zaslugi pa ta dva možaka „zaradi prečudnih naših tiskovnih razmer (!) nočeta obširnejše govoriti, ker vesta, da ju njijuni čitatelji tudi brez dolzega govora dobro umejo.11 Da, dil, kedo bi takih prebrisanih glavic, ki govorite vselej tak6 jasno, tako modro, dobro ne umeval! V tem zares žalostnem položaji pa se naša \eljaka tolažita — in je prav, da se tolažita, saj bi nam bilo žal, ako bi obupala — tolažita se tedaj s tem, da „je narod naš še vselej obvaroval dobri genij prevelikih blodenj (kako poetično in zajedno tudi patetično!), in da ga ta dobri genij tudi za slovenskega barona ni še po polnem zapustil" (in zopet to, kako krasno, kako geni-jalno!). Gotovo, to vsi dobro vemo in se veselimo, da je dobri genij še vselej, in da bode tudi v prihodnje varoval slovenski narod prevelikih blodenj, a želeti bi bilo vendar, da bi ta dobri genij obvaroval blodenj tudi — možgane čestite gospode v „Slovanovem“ taboru.
— (Nadvojvoda Rainer, Prvo kranjsko veteransko društvo Domžale-Kamenik) je pri svojem občnem zboru dn6 14. t. m. jednoglasno imenovalo častnim članom g. c. kr. vladnega tajnika in vodjo c. kr. okrajnega glavarstva v Kameniku, dr. Karola Russa.
— (Tombola.) Pri peti javni tomboli prodalo se jo 7643 kartel; vkupni dohodki znašajo 1528 gld. 60 kr. Po odbitih stroških ostalo bode čistega dohodka okolo 800 gld.
— (Gosp. Iv. Jolenec,) prefekt v Terezija-nišči na Dunaji, imenovan je nadškofijskim duhovenskim svetovalcem.
— (Izpred porotno sodnije.) Včeraj stal je pred porotniki 151etni kmetski fant Janez Stare, zatožen zločina hudo telesne poškodbe. Dnč 15. janu-varija t 1. je zatoženec zabol na trgu v Kranji s tolminskim nožičem v roko Janeza Vidovca tako hudo, da je zdaj po izreku zdravnikov Vidovčeva roka ne-rabljiva. Zatoženec trdi, da se je Vidovec sam poškodoval. Porotniki spoznali so Stareta krivega in obsojen je bil v dvoletno hudo ječo in v plačilo 200 gld. Vidovcu za poškodbo na roki.
— (Boječ birmanec.) Iz Bleda se nam poroča: Prilično delenja zakramenta sv. birme v nedeljo 14 t. m. na Bledu imel je med mnogimi tudi neki boter svojega birmančka. Ko zadnji vgleda škofa slovesno oblečenega, spomni se brž predvečera sv. Miklavža iu jokaje zbeži, rekši, da ne morejo „parkelni“ zdaj več daleč biti, katerih se je silno bal. Komaj ga je boter potolažil, da je sv. Miklavž veliko starejši, da ima brado itd., na kar se jo fant umiril.
— (Čitalnica v Rudolfovom) imola bode dnd 20. t m. ob 6. uri zvečer občni zbor. Predmeti zborovanja so sporočilo o stanji društvenega premoženja in dopolnilna volitov v odbor.
— (V Toplice na Dolenjskem) prišlo jo od 1. maja do 15. junija t. 1. 16 gospodov in 21 gospij in gospodičin; 36 moških, 69 žensk in 4 otroci kmetskega prebivalstva, 41 vojakov in 197 obiskovalcev, vkup 384 oseb. Pričakujo pa so še mnogo gostov, kateri so si uže naročili sobe v kopelišči.
— (Književnost) Pred kratkim prišla jo na svitlo knjiga: „Očo naš . Povest za krščansko mladost iu krščansko ljudstvo Po priporočenji častitljivega duhovna iz nemškega poslovenil Pr. Malavašič. Drugi, proglodani natis. V Ljubljani. Natisnil in založil J. R. Milic. 1885., 227 str. To lično knjižico prav toplo priporočamo vsakemu, osobito pa mladini; iz nje poenoti si moro mlado srco mnogo prav dobrih naukov in vodil za življenje. Knjižica stano v.ezana 60 kr., po pošti pod križnim zavitkom 5 kr. več.
— (Pošta med Novim Mostom iu Krškim) bodo od 1. julija t. 1. naprej dvakrat na dan vozila; prišla bo iz Krškega ob 11. uri 55 minut zjutraj in ob 7. uri 40 minut zvečer. Iz Novega Mesta proti Krškemu pa bode odhajala ob 4 uri zjutraj in ob polu 3. uri popoludne.
— (Ljudske knjižnice") izšel je ravnokar 11. snopič, kateri prinaša na 57 straneh tri prav mične povesti: 1.) „Divno“, 2.) „Ancula“ in 3.) „Prutovski“. Vse tri je iz češčine po Alojziju Jiraseku poslovenil A. Sattler. Naj bi rodoljubi sprav obilira naročevanjem podpirali to prekoristno podjetje Leonove tiskarne v Mariboru.
Narodno-gospodarstvene stvari.
Poštne hranilnice.
(Dalje.)
VI. Vložna knjižica daje se vložniku zastonj in takisto se tudi knjižice, v katerih ni več prostora za nadaljšnje vpise, zastonj zamenjujejo za nove.
Ako katera knjižnica vsled kakega prigodka ni več za rabo, naj vložnik na ravnost prosi za zamenjo, in knjižica mu se zamenja za novo in on plača deset krajcarjev v pisemskih znamkah.
Kadar so knjižica izgubi, naj izgubitelj le to na tiskanici, ki mu jo vsaka hiralnica (c. kr. poštni urad) zastonj da, poštno-hranilničnemu uradu na Dunaji naznani, naj kolikor je mogoče po tanko pove beluge ali znamenja svoje knjižice, kar se jih spomina, po tem podrobnejše okolnosti, v katerih je knjižico izgubil, in pa svoj popoleu nadpis ter uaj, priloživši deset krajcarjev v pisemskih znamkah, poprosi, da bi mu se izročil dvojnik (duplikat).
VII. Vložnik sme vsak čas s propisano odpovedjo zahtevati, da se mu nekaj njegovega vloga ali ves vlog vrne (nazaj plača). Odpoveduje se s posebno tiskanico, namreč na kuponu iz odpovedne knjižice, katoro vložnik ob enem z vložno knjižico zastonj dobodo. Ta kupon je treba prav popisati ali izpolniti; obsezati mora:
1.) Odpovedani iznos ali znesek (koliko se odpoveduje) ;
2.) ime tiste hiralnice (c. kr. poštnega urada), v kateri izmed kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, kjor se ima plačilo opraviti;
3.) nadpis (adreso), pod katerim želi vložuik, da bi prejel plačilno nakaznico;
4.) njegov podpis;
5.) njegovo gaslo, če si je bil katero izvolil.
Kupon je na ravnost po kateri hiralnici (c. kr.
poštnem uradu) vposlati na c. kr. poštno-hranilnični urad na Dunaj ter smo vložnik zahtevati, da mu se poslatev poštnine prosto priporoči.
Na odpoved pošlje poštno-hranilnični uradnik vložniku pod nadpisom, kakor ga jo povedal, ali tudi poste restante plačilno nakaznico, katera velja dva meseca.
Nakaznica se praviloma pošilja s prvo pošto, a vsekakor tak6 hitro, da bode moči vračilo zvršiti v roku, ki ga določa postava od 28. maja 1882, namreč: pri odpovedi iznosa med deset in sto goldinarji v petnajstih dneh, pri odpovedi iznosov med sto in petsto goldinarji najdalje v enem meseci in naposled pri odpovedi iznosov čez petsto goldinarjev najdalje v dveh mesecih po tem, ko je odpoved v poštno-hranilnični
urad dospela.
Ta plačilna nakaznica, katero naj vložnik pred poštnim služnikom odpiše, so odda in ob enem pokažo vložna knjižica, v katero poštni služnik nazaj plačani iznos vpiše in od skupne imovine odbije; na to izpla-čevalnica vložniku vračilo opiavi.
Vračila ne smejo biti manja od onega goldinarja razen ko bi vsa imovina iznašala manj nego goldinar. Vložnik smo katero koli osebo pooblastiti, da vzdigno odpovedani iznos, in sicer sme to pooblastilo sluti na določen posamičen slučaj ali na uedoločen čas.
Tak vložnik, kateri ima gžslo, lahko pooblastilo, da kdo sme posamičen določen iznos potegniti, prosto s tom da, da na tiskanico v to namenjono, povodavši pooblaščenčevo ime, gaslo zapišo in svoj podpis pristavi.
To pooblastilo in pa vložno knjižico in plačilno nakazuico izroči ali pošljo on pooblaščencu, katori na to • oddavši plačilno nakaznico, katoro mora podpisati, in pokazavši vložno kujižico, izplačani izuos prejme.
Ako dotični vložnik nima gasla, tedaj mora vložnikov podpis na pooblastilu župnik (fajmoštor) tiste občine ali občinski župan, katoro c. kr. sodišče ali kak c. kr. boležnik (notar) potrditi. Pri bolniku je dovolj, da podpis zdravnik potrdi, pod uvctom, če ima pravico, ljudi zdraviti.	(Konec	prih.)
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“
Z a d er, 16. junija. Avstro-ogerska eskadra je danes okolo 10. ure dopoludnč sim priplula. Pojutranjem odpluje v Šibenik.
Požun, 16. junija. Pri Silleinu zadel je po no6i osebni vlak na prazne železniške vozove. Stroj se je razbil. Več polovaicev je poškodovanih.
Petrograd, 16. junija. List „Kaspi“ poroča: Dnč 25. maja uničil je požar v Kisil-Arvatu tamošnje delavnice in dvajset voz trnnskaspiike železnice.
Pariz, 16. junija. Contreadmiral Lespes prevzame poveljništvo brodovja v tonkingskih vodah.
London, 16. junija. Nesloga med konservativnimi vodji, katera se je pri včerajšnji debati v dolenji zbornici pokazala, bode Salisburyju otežila sestavo kabineta, morda celo onemogočila. Govori se, da Salisbury hoče še le tedaj sestaviti kabinet, če se liberalni vodje zavežejo, da ue bodo s svojo večiuo v dolenji zbornici vrgli njegovega kabineta pred novimi volitvami.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 17. junija.
gl.l
Jednolni drž. dolg v bankovcih...................82'55
»	»	»	»	srebru......................83 • 20
Zlata renta........................................108-50
6°/0 avstr, renta ........................... 98 • 75
Delnice n&rodne banke............................. 859’	—
Kreditne delnice.................................. 288-90
London 10 lir sterling...........................124'15
20 frankovec..................................... 5‘85
Cekini c. kr..................................... 5'86
100 drž. mark............................. 60'95
Umetne	uj
Gzoloe in zcfboTrja-jj]
m vdevljc po najnovejSem amerikanskem načinu brez Uj H vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse &| ru zobne operacije	(39) 22 “]
JJJ	J	*
K zobozdravnik A. Paicliol, sl
“j poteg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. jj, ^BiSSSB5SSZSiSSS-dSZSilS!iSaSB5BS^SiLS^ESSl!5^^
Uradni ^lasiiik
?. dnž 17. junija.
Razpisane službe. Na dvorazrodDici v Št. Potni služba druzega učitelja (defin) z lotuo plačo 400 gld. Prošnje do dne 29. t. m. c. kr. šolskemu svetu v Novoui Mostu.
Pri c. kr. okr. sodniji na Brdu ali pri kaki drugi okrajni sodniji služba okr. sodnijskega pristava Prošnje do dno 1. julija c. kr. predsedstvu dež. sodnijo.
Naprava novih zemlj. knjig r Pri c. kr. okr. sodniji na Brdu za katasterske občine Sv. Andrej, Gor. Polje in Šmohor; poizvedbe dn6 27. junija tl. — Pri c. kr. okr. sodniji v Kranji za katastersko občino Biti njo; poizvedbe dnč 19. junija ob 9. uri dopoludnd.
Dražbe: Dela za prozidanjo šolskega poslopja v Begunjah v dvorazrednico izklicala se bodo za 510 gld. dne 25. junija ob 10. uri na lici mesta in oddalo tistoiuu, kdor najmanje zanjo ponudi. Prošnje, podprto z dotičnimi prilogami, okr. šolskemu svitu logaškomu.
Tujci.
D n 6 15. j u nija.
Pri Maliči: Strackfuss, mestni odbornik, s soprogo, iz Be-rolina. — Schubary iu Kren, trgovca z Dunaja. — Do-wald, akad. slikar, iz Požuna. — Haas, gozdar, iz Muraua — Ramingor iu Saria, trgovca iz Celovca. — Slabo, loso-tržeč, iz Trsta. — pl. Giotta, graščak, z Eeke. — Marquis Volki s soprogo iz Gorice.
Pri Slonu: Toti, Lowenboin, Glasel, trg. potov., z Dunaja. Braun, uradnik, iz Arada. — Petrič s soprogo iz Trsta. —■ Lavrenčič, posostnik, iz Postojino. — Pogačnik, posestnik, iz Cčrknico.
Pri Avstr, carji: Sehonike z mateijo u Spandovo.
Pri Bavarskem dvoru: Dipsius iz Frankobroda. — Budovem ig, graščakinja, iz Suho.
Umrli so:
Dnč 15. junija. Fran Simončič, železniški delavec, 34 1., Poljanski nasip št. 48, plučna tuborkuloza.
Meteorologično poročilo.
Kisla votla, kopelišče Radvanj
A
&
Vsled obiloga ogljenokis-lika, natrona in lithiona jo radvanjska kisla voda kot speciiikum pri : protinu, kamnji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, brambo rici, bralioru, zlatenici, želodeč-nili boleznih in pri kataru v oboe.
Kopelji, stanovanja in restavracija  '_____________po	ceni.___________________
h svojo jako obilo ,,natro-lithion-1 kislino*4. Garodovi poskusi soj dokazali, da jo ogljcno-kisli I ,Lithion“ pri pvotinskihf bolečinah najbo"* in najgotovaj®! zdravilo- j
r>2-tf (81)
1 1
Ml V našem založništvu ie izišel na svitlo ‘72‘
| drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinntayr & Fed. Bambery
knjigotržnica v Ljubljani.
lir. Hlrsclft
dobro znani specijatni zdravnik za slfllitiko 'J1 kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in K°tov° učinkujočem nav6du
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni scala in v tne-hurji, polucije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilfcrstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (p°“ molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Odgovorni urednik J. Naglič.
3 °	Gas opazovanja
d	
'c	7. zjutraj
3 •!”*	2. pop.
CO tH	9. zvečer
Stanje barometra v ram
Tempo-
ratura
Vetrovi
Nebo
‘734 82 | 733 -90 j 733 90
173 28-8 20 8
vzh. sl. jjzpd. sl. jzpd. sl.
jasno
Mo*
krina v mm
o'00
I
03	£	3
tal S
l/l
■ rH
P4
O
&
cd
a>CQ
•r—a
u 42 .S
>tS3i i§
Specijalitete:
Gumbi za Zavratnike, manšet* in naprsni gumbi za sraj/^’ kravatni držeč, kravatne
itd.	(fj	in
Najvefija zaloga, najnovejši in najboljši fabfl* kar mOfii po najnižjih cenah.
J. G. HAMANN
Mestni trg.
I
Tiikata i.i zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed.Hamborg v lijublja