Izhaja vsak Četrtek
UREDN.STVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1 Tel. 28-770 Za Ita i o. Gor ca Piaz7a Vitto-ria 18/11 - P š ni rr dal 1 a e’-la postale) Trst 431. — Poš'ni čekovni račun-: Trst, št. 11/(464
Pcštnlra plrčana v g->‘ovi 1
Posamezna it. 30Lir
NAROČNINA: t ime.-ečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 110'. — Za inozemstvo: trime eč a lir 500 - po'-letna lir 1000 - letna lir 20 0 Oglasi po dogovoru
Sptdizi ne in abb. pjstale I. g-.
ŠT. 121
TRST, ČETRTEK 20. SEPTEMBRA 1956, GORICA
LET. V.
PO OBISKU PREDSEDNIKA GRONCHIJA V JUŽNEM TIROLU
Politika Italijanske republike do narodnih manjšin
Važne izjave notranjega ministra Tambronija v Bocnu - Vladna iredentistična propaganda
Predsednik republike Giovanni Gronchi je preteklo soboto po obisku v Trentu prispel v Bočen, glavno meslo Južnega Tirola, kjer mu je 98 nemških županov izročilo spomenico, v katetri se pritožujejo nad narodnimi krivicami, ki se gode tamkajšnji nemški manjšini.
Ob tej priliki je imel d-emokrščanski notranji minister Tambroni v navzočnosti državnega poglavarja govor, ki je močno odjeknil po vsej državi in tudi v inozemstvu. Ker minister ne razlaga v njem le stališča I rimske vlade do Južnih Tirolcev, temveč do vseh manjšin v Italiji, so njegove izjave pomembne tudi za nas Slovence.
»Italija« — je med drugim rekel — »je kot demokratična, svobodna in neodvisna država izpolnila in namerava tudi v bodoče izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je prejela do narodnih manjšin, ter ima zastran tega pravico, da se ji da o tem pošteno priznanje tukaj in onkraj meja. Naša dežela daje s svojo ustavo- in svojimi zakoni državljanom najširša in najtrdnejša jamstva in najbolj kockre no s-obodo. Z ničimer se zato ne more opravičiti, da se italijanski državljani, čeprav so pripadniki narodnih manjšin, obračajo na druge države za pomoč, in vlada ne more dovoliti, da bi se nadaljevalo tako ravnanje, ki krši vrhovno oblast katerekoli države.«
»Demokratična Italija ne more dovoliti«
—	je tudi rekel —, da se o njenih odnosih do lastnih državljanov razpravlja „izven pri-rodnih in dokončnih meja domovine”. Vprašanje Južnega Tirola, o katerem toliko pišejo, sploh ,,ne obstaja”.«
O POLITIKI PRISELJEVANJA
O	čedalje večjem naseljevanju Italijanov iz vseh delov države na nemško narodno ozemlje v Južnem Tirolu, kar najbolj vznemirja in draži nemške domačine in sosedno Avstrijo, je Tambroni dejal naslednje:
»Nemška manjšina prav posebno naj vzame na znanje, da nima nihče namena jo stiskati, izpodrivati ali celo poniževati: ona spada v veliko državno skupnost, kjer ji gredo enake pravice in dolžnosti, toda zapomniti si mora, da so zakoni države tudi njeni zakoni, ki jih je treba spoštovati. Po naši ustavi si sme državljan izbrati bivališče tam, kamor meni, da ga ženejo njegove koristi. Te njegove pravice ni mogoče omejiti na nobenem delu državnega ozemlja.«
Demokristjanski minister je s to izjavo rezko in odločno zavrnil ne samo vse proteste nemške manjšine in -tudi Avstrije zoper tuje naseljevanje Južnega Tirola, temveč
obenem tudi vse pritožbe tukajšnjih Sloven-eev, ki se že leta upirajo potujčevanju svoje domače zemlje. Če bi bili pripadniki manjšin res zvesti in pošteni državljani, bi morali
—	po mnenju g. ministra — pač mirno- gledati, kako se tujci čedalje bolj širijo po njihovi domačiji. Saj to vendar izrecno dovoljuje ustava, katero je vsak državljan dolžan »spoštovati«.
Kar trdi minister Tambroni, je najprej popolnoma netočno. V Italiji sla i^šla leta I i939 in 1949 dva zakona, ki kljub ustavi omejujeta pravico državljanov, da se nasele in zaposle, kjerkoli se jim zljubi. Prvi
Toda vzemimo, da ima notranji- minister prav in da se priseljevanje tujcev v bivališča narodnih manjšin po zakonu res ne sme in ne da preprečiti. Kaj sledi iz tega?
Ker so manjšine v 50-milijo-n-ki p-reoblju-deni Italiji le neznaten in šibek drobec celotnega prebivalstva, se dolgo časa ne bodo mogle uspešno braniti pred navalom brezposelnih množic iz južnih in drugih predelov države. Še manj seveda, če- bo z milijardnimi vsotami podpirala naseljevanje država sama, kakor se je zgodilo v Južnem Tirolu, kjer je ustanovila umetno industrijsko področje ter s tem ustvarila v prej čisto nemškem Bocnu tričetrtinsko italijansko večino. Isto- velja seveda za naše kraje:	z vladno pomočjo so- se zgradila v
vseh slovenskih predmestjih Trst-a velika laška naselja, enake naselbine so na Opčinah, v Sesljanu in Štivanu, v Štandrežu na Goriškem in drugod.
V	krajih, kjer ni bilo, odkar je Bog ustvaril svet, tako rekoč nit i ene laške družine, so iuji naseljenci že na tem, da popolnoma izrinejo domačine. Saj smo nedavno tega doživeli, da je celo Italijanska Katoliška Akcija na prej čisto slovenskih Opčinah označila tamkajšnje Slovence za »manjšino«, to se pravi za skupino, ki se mora podrediti volji tamkajšnjih tujih priseljencev.
Kaj bi rekel minister Tambroni, če bi se isto pripetilo njegovemu rodnemu kraju? Bil bi prav gotovo in upravičeno zelo- ogorčen.
Ravno tako so seveda ogorčeni Južni Tirolci in tukajšnji Slovenci ter se na vse krip-1 je ustavljajo usodi, ki jim je namenjena. Tambroni jih poziva, naj se vdajo, češ da je to njihova državljanska dolžnost, naložena jim po ustavi, pripadniki manjšin se pa kot zdravo in moralno čuteči ljudje temu upira-
zakon je uperjen proti prenaseljenosti mest, drugi pa ščiti domače delovne moči proti tujim priseljencem. Vse dotlej, dokler niso zaposleni domačini, tujci- nimajo pravice biti nameščeni.
Ti zakonski predpisi se -po vsej državi natančno upoštevajo in izvajajo, le na Južnem Tirolskem i-n pri nas se oblastva zanje ne brigajo. Zakon o prenaseljenosti mest je rimsko ministrsko pred-sedništvo julija 1951 celo za Južni Tiroi izrecno razveljavilo. Zakaj taka razlikovalna politika? Kje je tu enakopravnost državljanov, o kateri govori minister Tambroni?
jo ter hočejo živeti kot gospodarji na zemlji svojih očetov. Kako naj to dosežejo?
Tambroni jim zabičuje, da po italijanskih zakonih tega ne morejo doseči. Iz tega bi nujno sledilo, da je vsaka majnšina, ki pride pod oblast Italije, obsojena, da jo vladajoči narod -prej ali slej preplavi, obsojena je na počasno izumiranje. Če se hoče-š rešiti narodne smrti, se moraš -torej od Italijanov ločiti.
Tak je -logičen zaključek, h kateremu sili Tambroni narodne manjšine v Italiji: večjega agitatorja iredentizma, -kakor je notranji minister, si je težko zamisliti! Prav nič ga ni naučila sosedna Švica, ki dokazuje svetu, kako je mirno sožitje med različnimi narodi
v	isti državi vendarle mogoče, če ravnajo z manjšinami pravično in velikodušno. Italijani v Ticinu se ne bi za nobeno ceno hoteli odtrgati od Švice.
KDO KRŠI ZAKONE IN POGODBE?
In pri tem se minister hvali, kako je Italija izpolnila vse obveznosti do narodnih manjšin, -ter želi, da bi mu o tem dali javno priznanje »tu in onkraj meja«.
Zakaj sc torej manjšine puntajo in nad čim se pritožujejo? Saj jim vendar ustava republike jamči polno enakopravnost, Južni Tirolci so povrhu še dobili s pogodbo Gru-ber-De Gasperi široko samoupravo, Slovenci so pa zaščiteni še s Posebnim statutom iz 1. 1954. Kaj še hočejo?
Nemci in Slovenci odgovarjajo, da nič drugega, kot da se ti zakoni in te pogodbe -resnično in v celoti izvedejo, Ves spor med manjšinami in vlado je v temle: Rim trdi, da je svoje obveznosti do manjšin že izpolnil, te pa, da to ni res. Kdo ima prav?
(nadaljevanje na 3. strani)
Kdo sili manjšine v iredentizem?
NOVICE Z VSEGA SVETA
SUEŠKI KRMARJI
Spor okoli prekopa še čedalje bolj zaostruje. Angleži in Francozi so najprej sklenili ustanoviti poseben odbor držav, ki se največ poslužujejo sueške m-orslke poti. Vse ladje, vozeče skoizii Suez, naj bi plačevale prehodnine temu odboru in ne Egiptu.
Laburistična opozicija v parlamentu je takoj izjavila, diai na morava ta angleška in francoska vlada s tem izzvati oborožen spor z Nasser jem. Zakaj? Zato, ker že vnaprej vesta, dia Egiipt n© bo mogel trpeti delovanja takega odbora na svojem ozemlju, saj bi sicer prešla dejanska! oblast nad prekopom čez noč v tuje rolke.
In kako naj se Nassier brani? Če zapre francoskim in angleškim ladjam prekop, ga bodo obtožili, da ovira svobodno plovbo in gazi mednarodno pogodbo iz 1. 1888. Če bi pa hotel le preprečiti, da odbor pobira na lastno pest prevoznine, bi moral uporabiti silo. Angleži in Francozi bi imeli tedaj povod, da pritečejo svojim ladjam na pomoč in oborožen spopad bi postal neizogiben.
Te načrte, ki so jih v Londonu in Parizu morda imeli, je pa prekrižala Amerika. Njen zunanji minister Dulles je sicer predlog o odboru koristnikov podprl, a taikoj izjavil, da njegova vlada ne namerava »izsiliti preboda s pomočjo topov.« Za njim je tudi Eisenhower poudaril, da je treba rešiti sueški spor s pogajanji.
Tedaj so Angleški in Francozi segli po novih sredstvih. Pretekli petek opolnoči so odpoklicali iz prekopa svoje izkušene krma-lje, misleč, da bo Egipt nesposoben jamčiti za varno plovbo.
Vožnja slkozi Suez namreč ni lahka stvar. Prekop, ki je 161 kilometrov dolg in 120 do 150 metrov širok, je na nekaterih mestih precej nevaren. Njegovo 15 metrov globoko dno ima ponekod velike luknje, kjer nastajajo vrtinci in močne struje. Če krmar ne zna spretno voditi ladje, se prav lahko dvignejo pred njo velikanske množine vode, ki preplavijo parnik ali ga tako zasuknejo, da udari ob breg ali zastavi pot vsemu sprevodu ladij, ki mu sledijo. Na prekop prihru-me večkrat peščeni viharji iz afriških puščav ali se nanj uleže gosta megla, da sko-ro ničesar ne vidiš.
EN MILIJON NA MESEC
Samo mornar, ki pozma prekop kot svoj žep in je zelo izkušen, se lahko v takih primerih znajde ter prepreči nesrečo in milijardno škodo.
Zato so veljali za sueške krmarje od nekdaj silno strogi predpisi. Krmar je lahko postal le kapitan, ki je bil najmanj 10 let zaposlen na dolgih morskih progah. Povrhu se je moral še več let vežbati v prekopu samem.
Dve tretjini 'krmarjev so tvorili Angleži in Francozi, eno tretjino vsi drugi narodi. Prvega Egipčana je stara družba nastavila šele 1. 1944. Medtem je število domačinov naraslo na 70. Sedaj se jim je priključilo še ? Grkov, ki so kljub pozivom in pritiskom iz zapada ostali v službi Egipta.
Angleži in Francozi menijo, da to pičlo število ne bo zmoglo težkega in odgovornega dela. Nič ne pomaga, da išče Nasser nove
krmiarje v tujini, kajtd teun manjka potrebno izkustvo. Promet skozi prekop bo zavoljo tega doživel velik polom. Na ta način hočejo Egipt spraviti na kolema in ga prisiliti k popuščanju.
Če se Angležem in Francozom načrt ne posreči, bo pia njihova politika doživela pred vsem svetom nov neuspeh. Nasser je seveda prepričan, da bo Egipt sposoben zmagovati promet in istega mnenja je tudi neki francoski admiral, ki je v veliilkem pariškem dnevniku napisal, da delo krmarjev ni tako grozansko težko, kot svet misli.
Med1 'kapitani, ki so se Egiptu ponudili za krmarje, so namreč tudi ljudje, ki so dolgo časa vodili svoje 'trgovske ladje skozi Suez ter pri tem skrbno preučevali lastnosti prekopa. Med te spadajo tudi 4 Jugoslovani in 15 Rusov, katere je Egipt te dni sprejel v službo. To niso neizkušeni novinci, ampak možje, katerim je prekop dobro znan in ki bodo v Ikra tkem sposobni krmarji.
Da se Egiptu od vseh strani ponujajo izkušeni mornarji, je naravno, kajti vsak krmar bo prejemal —■ 1 milijon lir mesečne plače. Kdo bi se ne potegoval za tako službo?
NOV SESTANEK V LONDONU
Ker so' se pogajanja med Nasserjem in odposlanci zaipadnjakov razbila, so Angleži, Francozi in Ainerikanci sklicali v London novo zborovanje diplomatov.
To pot se niso sestali zastopniki 22, ampak le 18 držav. Odpadle so dežele, nasprotne že izpočetka načrtu, ki je bil predložen Nasser ju.
V	Londonu bodo razpravljali o ustanovit-
vi	mednarodnega »odbora koristnikov Sueškega prekopa«, ki naj bi namesto Egipta vodil upravo nad kanalom.
Ker je Nasser to misel že odklonil, se bo londonsko zborovanje končalo seve brez uspeha. Sestanek lahko označimo za »mrtvorojeno d'ete.«
TRŽAŠKA MESTNA UPRAVA
Spor, Iki je nastal med tržaškimi socialnimi demokrati in Krščansko Demokracijo, so poravnali, in sicer tako, da bo za podžupana izvoljen vendarle socialni demokrat. Osrednje vodstvo Kršč. Demokracije' v Rimu je potegnilo s tukajšnjimi saraga-tovci ter odločilo, da mora stranka v Trstu držati besedo, ki so jo dali socialnim demokratom Bartoli, Romano in Franzil.
AVSTRIJCI ODGOVARJAJO
Na govor, ki ga je imel v soboto notranji minister Tambroni v Bocnu, so Avstrijci dali nemudoma prvi odgovor: podminister za zunanje zadeve dr. Gschnitzer je v časopisju zavrnil Tambronijevo tTditev, da je južno-ti-rolsko vprašanje le notranja Italijanska zadeva in da talko vprašanje sploh ne obstaja.
Avstrija ima pravico se zanimati za položaj nemrlke manjšine na podlagi pogodbe Gruber-De Gasperi in se je o manjšini že ponovno pogajala z italijansko vlado. »Evropski problemi« je rekel Gschnitzer — »se ne morejo reševati na ta način, da jih razglasimo kratkom-alo za neobstoječe«, posebno- pa ne v času, ko se mednarodne ustanove ne-
prestano ukvarjajo z osnovnimi pravicami malih narodov, med -katere spada tudi njih pravica, da sami odločajo- o svoji usodi.
Gschnitzer je dal izjavo v imenu dunajske vlade. Tambronija zavrača tudi vse avstrijsko časopisje.
KITAJSKI KOMUNISTI
Mao Tse Tung je prvič po zmagoviti revoluciji sklical občni zbor svoje stranke. Udeležuje sc ga 1000 odposlancev, ki predstavljajo 10 milijonov in 600 lisioč članov.
Kitajska komunistična stranka je številnejša od sovjetske, katera šteje le okrog 7 milijonov vpisanih pristašev. Sklepi občnega zbora v Ilong Kongu so- vlažni, ker je od njih odvisna vsa bodoča zunanja politika te azijske velesile.
Sejam prisostvuje tudi član sovjetske vlade Mikojain, znan pri nas po tem, kako je s Socerba motril z daljnogledom središče Trsta.
NA ODDIH V JUGOSLAVIJO
Nlikita llruščev, sedanji gospodar Sovjetske zveze, je prišel, kakor beremo, v Jugoslavijo-, da se tu za nekaj dini odpočije. Prišel je kot zasebnik, vendar nihče ne verjame, da ga med obiskom politika ne bo prav nič brigala.
ZNANSTVENO SODELOVANJE
Amerika in Rusija sta se domenili, da bosta sodelovali pri spuščanju umetnih planetov, ki bodo krožili okoli zemlje. Dvignili se bodo do 300 kilometrov visoko in s posebnimi pripravami merili vrememislkle pojave
v	teh silnih v is o čin ali. Posebno pažnjo bodo obračali na pojave severnega sija in na koznrčne žarke. To delo bo stalo obe držaji na stotine milijonov dolarjev.
Oba tekmeca s!a začela vsaj v znanstvu prijateljsko sod:el o v at i.
RAZISKOVANJE SAHARE
Skupina francoskih učenjakov se je odpravila v puščavo Saharo, Ikjer je ostala 7 mesecev ter našla v votlinah gorovja Tassili nešteto silik iz 8. do 2. stoletja pred Kristu-s-om. Voditelj odprave narodop.isec Lliote je te dni izjavil, da je odkril najbogatejši predzgodovinski umetnostni muzej na svetu.
Iz tega sledi, da je največja pustinja na zemlji — Sahara — bila- nekoč obljudena. Kjer je danes golo- skalovje in pekoč pesek, so stala pred tisočletji naselja in se širila polja, ljudje so se tam pečali celo z umetnostjo.
SPOMIN NA TEŽKE ČASE
V	nedeljo, 9. septembra, se je v zloglasnem taborišču Dachau zbralo 2000 zastopnikov raznih narodov. Na velikem prostoru &redi taborišča so odkrili spomenik žrtvam, ki so jih Hitlerjevi rablji tjakaj nagnali in sežigali. Bavarska vlada je dala obnoviti taborišče v obliki, kot je tam stalo po osvoboditvi 1. 1945.
-Nemški na-eiona-listi so- spočetka hoteli taborišče zravnati z zemljo, da bi svet pozabil na grozodejstva Hitlerjeve Nemčije, vendar je bavarska vlada prav storila, da se je temu uprla. Taborišče naj bo trajen opomin tudi Nemcem, kam vodi tiranija človeško družbo.
Le mevže ne dajo otrok v slovensko šolo
V	kratkem se bodo spet odprle šole. Za zavedne slovenske starše predstavlja to samo gospodarski problem: skrbeti bodo le morali, kje vzamejo denar, da kupijo otrokom šolske potrebščine, obleko, obutev itd. Toda za to skrb bodo poplačani z zaves'io, da so storili vse za vzgojo svojih otrok v poštene ljudi in Slovence, za kar jim bodo otroci vedno hvaležni.
So pa tudi slovenski starši; ki si tarejo glavo z nepotrebno skrbjo, v katero šolo naj dajo svo e otroke: v slovensko ali italijansko? Ker so največkrat oportunisti in strahopetci, se hitro odločijo: otroke pošlje o v italijansKo. Ce bi lepega dne zavladali nad Trstom Nemci ali Turki, bi p rov tako avtomati&no vpisali svoje otroke v nemško ali v turško šolo. In če bi se znašel Trst v Jugislaviji bi se spet podvizali, da preleve sebe in svoje otroke v največje Jugoslovane.
TO SO MORALNO SIBK1 LJLDJE
Prigovarjati takim staršem bi bilo zaman, kakor je zaman prigovarjati pijancu, naj ne pije, ali str*.-hopetnežu, naj bo pogumen. To so moralno šibki ali pokvarjeni ljudje, ki vidijo ves smisel življenja samo v udobnosti ta denarju. Tak človek se v viem uklanja oblastnikom in jim skuša ustreči celo v tistem, česar pravzaprav od njega naravnost ne zahtevajo. Taki ljudje so v glavnem kiivi vseh totalitarnih režimov in so držali na oblasti Hitlerja, Mussolinija ali Stalina, ker se v svojem oportunizmu niso znali nikoli upreti nasilju.
Taki ljudje so nekdaj v ui>anju na kako borno službico ali celo samo za kak paket »Beiane« oblačili črne srajce in taki danes pošiljajo s/oje otroke v italijanske šole. Sjpet si obetajo nekakšno »Be*a-no;< v obliki poznejših služb za otroke ali da b< sami laže »napredovali« in bili bolje zapisani v očeh tujcev. V resnici bodo pa vzgojili iz svojih otrok strahopetce, ki se vse življenje tresejo pied vsakim »predpostavljen.m« in tujcem in sramežljivo skrivajo svojo narodnost, kakor da je nekak izvirni gieh, ki ga sicer niso sami zakrivili, a jim je je vendar y sramoto. Samo človeški »material« bodo, g katerim lahko vsaka oblast, pravična ali krivična, po mili volji razpolaga. Vcepljena jim bo neozdravljiva bojazljivost, ki jih spreminja v očeh resničnih in poštenih ljudi in tudi Italijanov v manjvredne hlapce. Strahopetnost je namreč poleg skoposti najgrša in najostudnejša človeška lastnost.
LE SLOVENSKA SOLA VZGAJA POLNOVREDNEGA ČLOVEKA
Slovenski otrok, ki zahaja v italijansko šolo, bo znal samo še domače narečje ter ga še mešal z laškimi izrazi. Vsakokrat, ko bo odprl usta v slovenski družbi, bo napravil smešen vtis. V italijanščini pa se spet ne bo tako izpopolnil, da ne bi pra-
vi	Italijan že po petih njegovih besedah spoznal, da ima opraviti s Slovencem. Skoro nikoli se ne zgodi, da bi se otrok v tujem jeziku tako izobrazil, da bi v injem lahko kulturno ustvarjal. Popolnoma doma se ne bo počutil niti v slovenski niti v italiajn-ski kulturi. Primeren bo le za kako uradniško in skoro vedno podrejeno mesto. Takih primeiov je danes dovolj. Tudi če tujci sami ne odkrijejo, da je njihov delovni tovariš slovenske narodnosti, ta Vendar ne more pokazati svojih pravih sposobnosti in zato igra vedno bolj ali manj podrejeno vlo^o.
Slovenski otrok v slovenski šoli pa se lahko neovirano razvija. Prihranjen mu je občuten manjvrednosti, zato raste y odkritega, poštenoya človeka, ki lahko vsakomur pog eda v 'iči. V šoli se bo naučil temeljito dva jezika, slovenskega in italijanskega. V italijanskem se bo lahko izraža1 prav tako spretno kot otrok, ki hodi v italijanska šolo, ali še bolj, ker bo miselno gibčnejši in sposobnejši, v slovenskem pa tako, kakor se spodobi izobražencu
ZA SLUŽBE ISCEJO LE SPOSOBNE l JUDI
Tudi izgovor, da bodo .otroci, ki obisku :ejo ita-' lijanske šole, pozneje laže dobi>i službe ne drži. Zadnje čase se vedno bolj množijo primeri, da so Brej dobili službo taki, ki so dobro znali slovenski, kot pa oni, ki ne znajo pisati pravilne slovenščine. Za vsakega pametnega človeka je namreč jasno, da Popolno obvladanje dveh jezikov več velja kot sa-*no enega.
Zavrniti je treba tudi mišljenje, da so slovenske sole v primeri z itali;anskimi manjvredne ali nekako »ilegalne«. Slovenske šole so prav tako državne *ot italijanske in njihova spričevala so popolnoma enakovredna spričevalom itali}an>k‘h šol. Morda se
bo res še zgodilo, da kak italijanski zagrizene ' odkloni fanta ali dekle le zato, ker ima spričevalo slovenske šole. Toda neprimerno več je Italijono., ki ne delajo te razl!ke in v bodoče jih bo vedno več. Šovinizem se na našem oz=-nlju polagoma umika spoznanju, da je bodočnost Trsta samo v .ni -nem sožitju in gospodarskem sodelovanju s sosednimi Slovenci.
Razmere se vse bolj normalizirajo in v skladu s tem potrebuje vsako podjetje v Trstu, pa tudi v Milanu ali drugje, če hoče im^ti trgovske st ke z Jugoslavijo, vsaj enega ali več ljudi, ki znajo tako dobro slovensko, da lahko ses*avijo trgovsko pirmo in služijo v primeru potrebe za tolmača. Saj take ljudi nameščajo že zdaj celo po vseh tržaških ura-
M NOVICE H
ITALIJANSKE FINANCE
Urad zia državno- računovodstvo je objavil številke, ki ikažejo, da je Italija v letu 1955-56 imela v proračunu 300 milijard primanjkljaja. Spočetka so* mislili, da bo le 280 milijard zgube, luknja v blagajni se je pa razširila za 20 milijard lir.
MED BRATCI
Eden izmed voditeljev misovske stranke poslanec Almirante je pozval nia krvav dvoboj Mussolinijevega nečaka Teodoranija. Ta urejuje novofašistični tednik »Asso di h ust o ni« in v njem je nekaj rekel čez Al-
Politika Ital. republ.
(Nadaljevanje s I. strani)
Najprej je treba ugotoviti neizpodbitno dejstvo, da so vsa svobodoljubna načela o narodni in jezikovni enakopravnosti manjšin, ki jih dejansko vsebuje ustava republike, doslej le —. mrtva črka: Rimski parlament ni izdal do današnjega dne niti enegu samega zakona, s katerim naj bi se zaščita manjšin uresničila v dejanskem življenju.
Pogodba Gruber-De Gasperi je bila le deloma izpolnjena. Njena najvažnejša določila so 10 let po podpisu pariškega sporazuma oslala neizvedena.
In kaj naj rečemo o našem Posebnem statutu? Londonski sporazum iz 1. 1954 ni bil do danes niti objavljen v Uradnem listu, niti ga ni rimski parlament še odobril. Zato so ga na tržaški sodniji javno označili za »umazan kos papirja brez vrednosti«.
Ali so za to stanje odgovorne narodne manjšine? One ne morejo predložiti pogodbe parlamentu in je ne morejo objaviti v Uradnem listu. To je naloga rimsike vlade. Ko je minister Tambron.i pozival manjšine, kako morajo spoštovati obstoječe zakone, bi mu torej ikfdo lahko odgovoril, da naj prej vlada sama da državljanom dober zgled. Šele takrat ko bo vlada vestno izvrševala ustavo in zakone, ki jih je izdala, ter pogodbe, ki jili je podpisala, bo imela polno moralno pravico dajati državljanom naulbe o spoštovanju zakonitosti.
DOBRO LJUDSTVO IN HUJSKAČI
Notranji minister je v Boenu tudi poudaril, kako je nemško prebivalstvo zadovoljno
dih, pa naj so uradno in načeln > še tako proti dvojezičnosti.
In Končno je treba vedeti, da italijanski šovinisti ne odklanjajo slovenskih prvoleev za službo zato, ker imajo spričevala slovenske šole, ampak le zaradi tega, ker je prosilec pač Slovenec m nič mu ne pomaga, da ima spričevalo italijanske šole, ampak mora biti popoln ranega-.. Le v takem primeru bo dobil službo pri šovinistu. In na to pripravlja o slovenski starši otroke, če jih pošiljajo v italijansko šolo! Vzgojili bodo najo tudnejše kar si je mogoče misliti: narodne izdajalce. Od izdaje lastne naiodnosM in materinega jezika do izdaje vseh človeških vrednot pa je ie muj;>an korak.
M. A.
I	miranteja in zato se bosta. So še stare navade črnosrajčnikov, ki se jih ne morejo otresli, čeprav se z njimi pred javnostjo smešijo.
ČUDEŽNO GA JE REŠIL
Dva ameriška piadalca sta se te dni v Severni Karolini spustila skoro istočasno z letala, da bi se vež bala, v pristajanju iz velike višine. Enemu se je padalo talkoj odprlo, drugemu pa se ni hotelo, tako da je drvel kot kamen proti zemlji, kjer ga je čakala gotova smrt. Na 300 m razdalje od zemlje je butnil v tovariša, ki je k sreči bil tako priseben, da je nesrečneža pritegnil k sebi, in oba sta pod' enim samim padalom prispela živa na tla. Zelo redka in slkoro čudežna rešitev!
do narodnih manjšin
z razmerami na Južnem Tirolskem. Nezadovoljnost netijo med množicami le nekateri skrajneži in zagrizenci, to se pravi voditelji. »Dobro« ljudstvo je minister javno pohvalil, hujskače pa javno grajal. Nemškemu prebivalstvu je dal nasvet, naj takim voditeljem obrne hrbet.
Isto pesem poslušamo že desetletja tudi v naših krajih.
Tako gledanje na politiko je seveda nekoliko naivno, ker izhaja iz prepričanja, da je ljudstvo tako neizobraženo im neumno, da ne ve, koga pravzaprav izbira za svojega zastopnika in Ikomu ziaupa obrambo sfvojih življenjsikih koristi. Tako stanje vlada mogoče kje drugje, v manjšinskih krajih Itali-ie pa le v zaostali in zanemarjeni Beneški Sloveniji, toda nikjer drugod.
Dosedanji poskusi, odcepiti manjšine od voditeljev, so brez izjeme klavrno propadli. Vsi napadi nanje so imeli prav nasproten učinek; čim bolj so se italijanski nacionalisti zaganjiali v voditelje manjšin, tem čvrsteje se jih je ljudstvo oklepalo.
Tambronijev govor bo imel isti učinek in bo le poslabšal odnose med Južnim Tirolom in Rimom ter obem z Avstrijo.
Kako je mogel notranji minister tako ostro napasti svobodno izvoljene parlamentarne, deželne in pokrajinske predstavnike manjšine v prisotnosti samega državnega poglavarja, je naravnost nedoumljivo. To je bilo netaktno in vse prej kot usluga predsedniku Gronchiju, Iki je do danes užival tak ugled in toliko spoštovanje tudi med manjšinami kot doslej malokateri Italijan.
VAŽNI RAZSODBI
,'t T'iZ(ihlsefjti
OPČINE
Številne resne prometne nesreče, ki se zadnje čase dogajajo na važnem križišču med avtocesto in gilavno cest o z Opčin v Trst, nam čedalje boilj dokazujejo, da je to križišče silno nevarno in da ga morajo pristojna oblastva čimprej popolnoma preurediti. Zadnja nesreča se je dogodila v ponedeljek. Dva Švicarja, ki sta prihajala iz Jugoslavije, sta z avtomobilom treščila v tovornik, ki je tedaj zavijali na avtocesto. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico, kjer se bosta zdravila dva tedna, medtem ko je njun avto st ra ho vito peško do v a n.
Značilno je, da se na tem mestu ponesrečijo predvsem inozemci. Ni dolgo tega, ko sta tu zgubila življenje mlada zakonca iz Švice, pred dvema tednoma pa sta se resno poškodovala dva Avstrijca. To se doga-ia najbrž zato, (K:er ti vozači ne noznaio ceste in ker je skoraj nemogoče slutiti, da je v tem kraju kako važno križišče.
Uprava državnih cest (ANAS) mora čimprej zgraditi nadvoz, če hoče (preprečiti nadaljnje nesreče. Saj drugače ne bomo mogli sploh govoriti o neki avtocesti, temveč le o silno nevarnem klancu, ki naj se mu avtomobilisti, če le morejo, izognejo.
DEVIN
Preteklo nedeljo je številna množica domačinov in prebivalcev bližnjih vasi spremila k večnemu počitku 81-letno gospo Marijo Pecikar. Pokojnica je bila kljub kruti in neozdravljivi bolezni vedno vesela in pogumna ter je ni do tik pred smrtjo zapustila znana ‘kraška šaljivost. Z gospo P e cik a-rjevo je naša vas zgubila marljivo ter nesebično ženo in dobro mater.
Naj ji bo lahka domača zemlja!
Soprogu, g. Andreju, in ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
NABREŽINA
Pretekli teden je na posledicah krute bolezni izdihnila svojo mlado dušo- komaj 19-letna Agica Pernarčič. Pogreba se je udeležilo obilo domačinov, ki so s tem dokazali. kako so mlado dekle vsi radi imeli.
Naj ji Bog podeli večni mir! Hudo prizadetim staršem in sorodnikom pa naj Vsemogočni pomaga, pogumno prenesti težko bol.
Te dni so se začela vpisovanja otrok v ljudsko šolo. Upamo, da bodo vsi naši starši izpolnili svojo narodno dolžnost ter svoje otroke vpisali v slovensko šolo.
ŠEMPOLAJ
Kako je bil videmski sporazum potreben in koristen, nam priča izredno živahni promet, ki se zlasti ob nedeljah in praznikih razvija tudi po obmejnem prehodu v Šem-polaju. Ker je hila preteklo nedeljo v bližnjem Komnu birma, je v lepo kraš-ko središče prišlo tudi izredno število Tržačanov. Že v prvih dopoldanskih urah je bil na bloku tak naval, da si moral čakati tudi po eno uro, preden so cariniki izvršili pregled.
Ker še Tržačani in tudi mnogi prebivalci s podeželja peljejo v Jugoslavijo na motornih vozilih, bi bilo nujno potrebno, da bi' pokrajinska uprava čimprej asfaltirala važno cesto, ki s Proseka vodi do šempolajskega
bloka. Če se ne motimo, je za1 to delo bil že nakazan denar in bi zato ne smelo biti nobene resne ovire, da bi se asfaltiranje ceste izvedlo. Dolžnost zgoniške in nabrežinske občine je, da seznanita pokrajinsko upravo s tem važnim vprašanjem.
MEDJA VAS
Odkar je našo glavno cesto prevzela pokrajinska uprava, se zdi, da nihče več ne skrbi zanjo. Pot je danes v zares obupnem stanju in jo je treba čimprej popraviti. Naprošamo občino, naj poskrbi, da se 'to nujno delo v kratkem izvede.
Naši kmetovalci so te dni nekam žalostni, ker je vreme silno neugodno. Potrebovali bi nekaj dežja, ker suša onemogoča rast in zorenje vseh jesenskih pridelkov. Največ škode bomo seveda imeli pri grozdju, saj nas je pred tedni obiskala toča, sedaj pa neusmiljeno razsaja burja. Zaradi neugodnega vremena se bo trgatev zavlekla pozno v oktober in se bojimo, dia borno- letos- imeli mnogo manj vina kakor lani.
NEODPUSTLJIVA PREDRZNOST
Iz laških časopisov smo zvedeli, da so pretekli ponedeljek v nabrežinskem »Rimskem kamnolomu« (Cava Romana) slovesno pognali v obrat novo veliko mehanično žago, s katero bodo sedaj lahko podvojili proizvodnjo. Nove naprave naj bi bile med najmodernejšimi v Italiji in naj bi zato znatno zvečale celotno proizvodnjo kamna v Nabrežini. Otvoritvi sta prisostvovala, kakor beremo, tudi -ravnatelj Urada za delo dr. Palom-ba in vodja tržaškega občinskega tehničnega urada ing. Badalotti.
Lastnik podjetja gospod Sonzogno je po polnoma pozabil, da izkorišča prirodno bogastvo, ki je last nabrežinske občine, saj si drugače ne moremo razlagati, kako da ni na to slovesnost bil povabljen noben predstavnik domače občine. Prepričani smo, da naši izvoljeni občinski predstavniki ne bolehajo na častihlepnosti in da jim zato ni mar, če jih kak Sonzogno ne kliče na to ali ono slovesnost. Značilno pa je vendar, da so v Nabrežino bili vabljeni ljudje, ki tu ničesar ne predstavljajo, medtem ko so domača obla-s-lva nalašč in javno prezrli.
Sicer pa menimo, da bo občina morda že v kratkem imela priliko, oddolžiti se tej novi Sonzogno vi predrznosti.	A.B.
ZA KRUHOM V SMRT
Pri Bardonecchiji na ital ij a n sk o-f r ancoski meji so pretekli- teden našli lepo oblečenega 36-letnega moža in pri njem 180 lir ter izkaznico na ime Lucijan Mokole iz Nabrežine, avtist v Trstu. Sprva so- sumili, da gre za tihotapstvo, potem so pa ugotovili, da je Mokole dobil službo v francoskem mestu l.ionu. Ker zaradi prepočasnega uradovanja ni hitro dobil potnega lista, se je bal, da zgubi službo, ter se je peš odpravil čez zasnežene gore. Na poti za kruhom je nesrečnega slovenskega mladeniča čakala v zasedi smrt v snegu.
SOLSKO OBVESTI! O
Ravnateljstvo Industrijskega tečaja na Opčinah sporoča, d-a je vpisovanje vsak dap od 10. do 12. ure. Zaključilo se bo 25. septembra.
Pojasnila dobite na tajništvu šole.
Dne 11. julija je tržaško sodišče razglasi-
lo	dve izredno zanimivi razsodbi. Ti sicer zaenkrat zadevata le tožitelja, toda sta kljub temu silno važni, ker so se ta dan tukajšnja sodna oblastva prvič i-zrelkla o enem najkoc-!jivejših vprašanj naše povojne- zgodovine, in sicer o usodi naših optantov.
Kakor je diobro znano, so vse občine Tržaškega ozemlja v začetku tega leta- prejele od prefekture več sporočil, s katerimi jih ta obvešča, da je notranje ministrstvo premnogim Slovencem »^kljeiniiilo izpodbijati opcijo za ohranitev italijanskega državljanstva«. Obenem je prefektura ukaz-ala občinam, da morajo le optante »smatrati za jugoslovanske državljane«. Na p-odlagi tega sporočila, so občine začele jemlaitii optantom osebne izkaznice, delavske knjižice, obrtnice itd., tako da so mnogi ma.-ii rojaki postali čez noč brezpravna raja, izročena na milost in nemilost policijskih oblastnikov.
Proti temu čudnemu ter krivičnemu ukrepu upravnih oblaste v s-la med drugimi nastopila neki- slove,ns-ki profesor i-n gosipod V. T. iz Trsta ter po odvetnikih dr. Tončiču in dr. Škeirlku vložila na tržaškem sodišču tožbo pro-t-i notranjemu ministru in tržaškemu županu.
Po razprači dne 11. julija je sodišče razglasilo razsodbo, iz katere izhaja, da sta oba tožitelja polnopravna italijanska državljana vse dotlej, dokler ne -bo popolnoma izčrpan postopek v zvezi z opcijo. V lazsodbii je tudi- rečeno, da ta postopek urejujejo člen 19 mirovne pogodbe, jugoslovan-sko-ilalijanski sporazum z dne- 23. 12. 1950' ter zakon z dne 1. 9. 1956. Iz tega sledi, da s-e o vsaiki opciji najprej izrečejo Jugoslovani. Če jo ugodno rešijo, smejo Italijani opcijo sicer izpodbijati, t-o-du v tem primeru morajo vso zadevo ponovno preučiti jugoslovanska oblastva. Če ta vztrajajo pri prvotnem sklepu, ga Italijani lahko- ponovno
o	vržejo, toda morajo svoj ukrep utemeljiti ter ga sporočiti prizadeti osebi iin državnemu pravdniku piri pristojnem sodišču. Proti temu ima optant pravico, vložiti tožbo na sodišče, ki mora zadevo dokončno rešiti.
Dogodilo se pa je, da je notranje ministrstvo dejansko že odvzelo mnogim optantom državljanstvo, ne da bi bil izčrpan ves postopek, ki smo- ga zgoraj nakazali. In vendar je obče znano, da se Jugoslovani sploh niso doslej i/jreki-i o nobeni opciji, ki jo Italijani izpodbijajo.
Sodišče je izjavilo-, da je bil ukrep notranjega- ministrstva- nezakonit, kar velja tudi za ukrep tržaške občine. Zato bo- morala sedaj občina vrniti prizadetim osebam prejšnje listine in jim bo tako vrnila vse pravice, ki jih uživajo laški državljani.
Notranje ministrstvo je bilo obsojeno tudi na plačilo- vseli sodnih stroškov.
Razsodbi sla velike važnosti, ker s-o vprašanje optantov spravili na pot zakonitosti in ga tako iztrgali iz rok upravnih oblastnikov, ki so na žalost še vedno- pod vplivom na-cio-n a I is ličnih skir a j n ežc v.
SOLSKO OBVESTILO
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da se je vpisovanje v osnovne šote začeto 17. septembra in 9° trajalo do 24. septembra.
V	prvi razred se vpišejo otroci, rojeni v letu 1959-
Dne 29. t. m. bo šolska sv. m-aša, 1. oktobra Pa redni pouk. Vsa potrebna pojasnila dobe starši Pr‘ ravnateljstvu šole.
DVORANA V BIVŠEM TRGOVSKEM DOMU
Lega nazionale sporoča, da je znana dvorana bivšegai slovenelkjega Trgovskega doma na K o rzu popolnoma prenovljena in. da bo po izvršenem policijskem, pregledu na razpolago za razne kulturne prireditve. To bo odslej »malo gledališče« v Gorici, kakor g h imajo druga iitaltijamiska mesta. V prenovljeni dvorani je 220 sedežev v parterju in till ,/a galeriji, vsega torej 300. Koliko bodočih obiskovalcev se zaveda, da se sedanja dvorana Petrarca nahaja v domu zaničevanih Slovencev, ki so ai ga drugi s fašist o vskinn nasiljem prilastili!
Prav tako gotovo. ne bo mislila na gospoda Klanjšček.,« in njegovo užaloščeno družino, ki so jo policijska ohiaslva nasilno iz-gnrle z to d n e zemlje, samo zaradi tega, ker je g. Klanjšček fcg-t glavni dedič svojega pokojnega očeta prevzel tožbo, v kateri je zahteval, naj se bivši Trgovski dom ponovno izroči Slovenceirn, odnosno lik vid a ci js k e m u odboru bivše Trgovsiko — obrtne zadruge.
Kljub temu jim bo teknila kultura, ki jo bodo uživali v stavbi, kii je še danCT "a,!t moralno, larit brezpravne slovenske narodne manjšine!
STEVERJAN
V predpreteklem tednu je večja skupina naših kmetovalcev priredila avtobusni izlet
v	Verono :im Vieenzo. Program za zanimivi in poučni izlet, ki so se ga udeležili tuidii nekateri kmetovalci iz Gorice im z Oslavja, je ilzdieMo deželno kmetij;lVo nadzorništvo v Gorici.
Ogledali smo si najprej tovarno kmetijskih slrojev »Laverda«.
Gospodar nam je z veliko prijaznostjo razkazoval svoje izdelke in razlagal delovanje strojev. V spremstvu kmetijskih strokov-r; j alko v iz Vicenze smo si nat o ogledali lepe naprave za kokošjerejo.
V Soave piri Veroni »mo pa občudovali veliko klet tvrdke Ruffo ter tudi' zadružna klet v kraju Cologno. Od tu sni,o odšli v Bar-dolino ob Gardskem jezeru, naslednji dan fia obiskali 42 ha veliko posestvo Cavalon, ki je vzorno urejeno. Čeprav je zemlja bolj slaba in palcema, je .pridelek po zaslugi strokovnjakov zelo zadovoljiv. Na povratku smo m ogledali tudi kmečko razstavo v Vicemzi, kjer smo videli razne traktorje im druge kmetijske stroje. Na tem izletu smo se marsičesa naučil1!, kar nam prav pride tudi pri obdelovanju mašili posestev.
V nedeljo je iimel naš občinski svet zopet sejo, ria kateri so občinski očetje razpravljali med drugim tudi o vodovodu. Vprašanje je pa žal še vedno na mrtvi točki, ker se goriško županstvo baje upira podaljšanju vodovoda z Oslavja do Števerjana z izgovorom, da bo zaradi tega zmanjkalo vode Gorici. To »o seveda le prazni izgovori. Bolj verjetno je, da hočejo našo domačo občinsko upravo utruditi, da bi bila zaradi tež-koč, s katerimi se mora boriti vsalka revnejša občina, prisiljena odpovedati se svoji samostojnosti. Saj se ,v zadnjem času šušlja, da se eden ali drugi občinski svetovalec že vdaja te) misli ter zagovarja prik.!(juč5itev Števerjuna h Gorici, češ da hi bila takale re-
šitev za Števerjanee najboljša. Mi pa smo prepričani, da je prva in glavna dolžnost vsakega občinskega svetovalca le ta, da se odločno 'bori za občinsko samostojnost.
Ljudstvo bo vsakega, .kdor bi tej dolžnosti postal nezvest, z zaničevanjem zavrgla.
IZ PODGORE
Tajništvo INCA sporoča, da je bil pretekli teden povabljen ma kvesturo ravnatelj bolniške blagajne g. Viola Lueiiano. Njegovo povabilo je v zvezi s prijavo, ki jo je zoper njega bolniška blagajna naslovila na državno piravdništvo, o č(!mer smo poročali zadnji«.
Zastopnik INCA, ki slklrbi za 22 po strupenih plinih obolelih delavcev, je na kvesturi poudaril, da je najresnejše prizadet delavec Peršolja Danijel, ki bo moral ostati v bolnici celih 30 dni. Ostalim so zdravniki predpisali 15 dni zdravljenja.
Videmsko nadzorstvo za delo javlja, da so njegovi izvedenci izvršili natančen pregled v rayom-oddelku tovarne, in da so dali podjetju navodila, kako naj se preprečijo nadaljnje nesreče. Ta urad pa bo obenem nadaljeval s pregledi, za kar so pa potrebne nove priprave.
Tudi go riški Urad za delo je sindikatom zajamčil, da se bodo v naši predilnici izvajali tehnični predpisi, ki naj zavarujejo zdravje zaposlenih delavcev.
Delavce v naši tovarni bo prav gotovo zadovoljila vest, da je bil v preteklem tednu podpisan sporazum med predstvaniki Zveze industrijcev, Delavske zbornice in CISL ier lastnikom predilnice g. Tomiello. Podjetje je' zavrnilo predlog delavskih zastopnikov, naj se delavci, k|i j)i,m strupeni plini škodujejo, premestijo v druge oddelke ter naj se delavcem, ki bi jih zaradi zastrupitve proglasili za invalide, izplača, posebna nagrada.
Čudno, je, da je vodstvo predilnice zavrnilo ta predlog, tJaj je znano, da CK DA, SAFOG in druga podjetja izplačujejo delavcem, ki morajo zaradi obolelosti pretrgati delovno razmerje, .im tistim kiii so izpolnili 25 službenih let, posebno nagrado ali pa podelijo zlato odlikovanje.
Delovni čas znaša odslej šest d!n.i v tednu, počitek pa 48 ur, od katerih jih 24 ni obveznih.
Predilnica bo še v tem mesecu poravnala doklado za počitnice im prav tako izplačala enkratno nagrado-. Ta znaša 12 tisoč lir za delavce, zaposlene od dneva, ko je bil podpisan sporazum, nadaljnjih 4000 lir pn bodo dobili tisti Iti bodo zaposleni od 31. decembra t. 1. dalje.
SOVODNJE
V	avgustu je občinski svet v Gradiški razpravljal, kakor smo svoj čas poročali, o pokrajinskih samoupravi. V torek je posvetil teinu vprašanju svojo pozornost tudi sovo-(Jenjski občinski svet im je po daljši razpra-
vi	odobril «Mep grad iškega občinskega sveta, da naj se čimprej ustanovi za Furlanijo
—	Julijsko krajino pokrajinska samoupra-\ e s posebnim statutom, kakor jo predvideva 116. člen ustave. Prav bi bilo, da se v temi smislu izjavijo tudi občinski sveti v Gorici, Trstu in Vidmu.
Naš občinski svet je na omenjeni seji med
drugim enoglasno odobril tudi lestvico za živiimski davek za leto 1957. Ta davek se od-
•	• merja po vrednosti živine in znaša en odstotek njene cene. Le za luksuzne konje in nekatere druge živali znaša davek dva odstotka vrednosti. Občinski svet je končno odobril načrt za razširitev ljudske šole v Rupi, da bi lahko v njej namestili tudi otroški vrtec. Stroški bodo znašali okoli pet in pol niil.Jomov lir; občina bo morala v ta namen najeti poldrugi milijon posojila. Ako bo načrt odobrilo tudi nadzorstveno oblastvo', bo obnova šole v Rupi v kratkem izvedena.
Prefektura je v preteklem tednu odobrila dogovor sovodenjislke občine s Telve o namestitvi avtomatskega telefona.
Na praznik . Marijinega rojstva sta si obljubila v domači cerkvi večno zvestobo Jožef Petejam in Stanislava Baštjančič. Vsi vaščani jima želimo obilo sreče im božjega blagoslova na njuni nadaljnji življenjski poti. Voščilom se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
GRADRENA DEJAVNOST NA GORIŠKEM
Na Goriškem in zlasti še v Gorici ter Tržiču je že nekaj let gradbena dejavnost izredno živahna. V zadnjih dneh so pa razglasili, da ho INA-Casa potrošila v bivši samostojni štandreški občini, kjer stoji že velilko begunsko naselje, še 750 milijonov lir za zgradnjo novih stanovanjskih liiš. Poleg tega bodo v treh letih s sredstvi iz znanega krožnega sklada sezidali 500 stanovanj v Gorici, Tržiču in drugod. Z novimi gradnjami bo vsekakor znatno omiljena stanovanjska kriza, četudi še daleč ne bo odpravljena. -Da je stanovanjska kriza še zelo občutna, naj pričajo tele številke:	za 18 novih sta-
novanj, ki so na razpolago v Stražicah, je bilo vloženih kar 354 prošenj. Da se gradi toliko hiš prav v Štamdrežu, ima pa tudi politično ozadje. Tu gre obenem za raznarodovanje slovenskega predmestja.
IZ JAMELJ
Po koncu lanskega šolskega leta smo trdno upali, da nam bosta prefektura in šolsko skrbništvo omogočila zgradnjo ljudske šole v naši vasi vsaj do začetka letošnjega šolsne-ga leta. Novo poslopje nam je bilo večkrat .svečano obljubljeno in so nam zatrjevali, da je v ta mamn že odobren znesek 15 milijonov. Vse naše upanje pa je žal splavalo po vodii in tako se bodo naši otroci morah zopet eno leto mučiti in več mesecev celo zmrzovati v prostorih, ki so za šolo popolnoma neprimerni. Naše razočaranje je doseglo višek. Hudo nas boli, da nas oblast v a tako zelo zanemarjajo.
Pred nekaj tedni smo v listu poudarili potrebo, da naj bo blok na cesti, ki vodi v Brestovico, odprt tudi za lastnike prepustnic. Blok je za dvolastnike odprt tudi ob nedeljah. Številmii prebivalci iz Jamelj in drugih krajev daberdob&ke občine, iife Tržiča ter Ronk se pa morajo danes žal posluževati ze-
lo	oddaljenega prehoda pri Devetakih. Medtem ko bi kolesar rabil iz Jamelj do Brestovice dober četrt ure, mora po prehodu pri Devetakih voziti več kot dve uri. To je prevelika zguba časa.
Zato marsikateri naš vaščan raje ostane doma.
Ker bo v kratkem zborovala v Vidmu mešana italijansko-jugoslovanska komisija, naprošamo županstvo, naj ji to željo in potrebo obmejnega ljudstva pravočasno sporoči.
IZ ČEDADA
Pred nekaj dnevi je bil v našem mc9tu sestanek novoizvoljenih županov in občinskih tajnikov iz nadiških dolin. Seje se je udeležil tudi senator Pelizzo. Razpravljali so o perečih gospodarskih vprašanjih na diskih občin. Zanimali so se predvsem za pogozdovanje in druga izboljševalna dela, za katera je vlada obljubila 2 milijardi lir podpore. Od te vsoite je bilo doslej že odobreno izplačilo 56 milijonov. Začeli naj bi najprej e pogozdovanjem Matajurja in podboneške občine. Razume se, da je ta. znesek premajhen in bo treba iz sklada dveh milijard na-kazaiti večjo vsoto, kajti pogozdovanje ima le tedaj pravi smisel, kadar se izvrši v večjem obsegu. Le na ta način bi mogli zaposliti tudi večjo domačo delovno silo. To pa je nujno tudi zaradi tega, da se nekoliko omiili brezposelnost in vsaj deloma zajezi mnogoštevilno izseljevanje. Z deli je treba začeti takoj, ker je pred durmi zima, ko je revščina v beneških vaseh na vrhuncu.
Na sestanku s'0 govorili tudi o potrebi po večernih izobraževalnih tečajih za kmetovalce. To bo pa zares koristilo le, ako bodo na njih poučevali v domačem jeziku, cesar pa gospoda, ki vedri v naši prelepi deželici, ne more razumeti. To je vzrok, da ne moremo verjeti v resničen uspeh tečajev.
IZ VIDMA
Policijska oblastva so zaključila preiskavo o demonstraciji jugoslovanskih beguncev.
ki je bila v ponedeljek preteklega' tedna. Doslej so zaprli 7 beguncev, ki naj bi bili resnični organizatorji izgredov, 13 drugih so pa prijavili sodišču. V Rimu so sklenili, da bodo' videmsko begunsko taborišče ukinili, Iker je preblizu meje. Premestili ga bodo y Cremono.
ŠT. LENART
Dobili smo novega kaplana g. Marina Ste-fanuttija. Ljudje so pričakovali, da jim bodo poslali duhovnika, ki zna slovenski, a novi gospod je doma iz Alessa v Karniji in zato ne more nihče upati, da bi mogel deliti duševno tolažbo vernikom v jeziku, ki ga razumejo. Sicer pa je mož mlad, in bi se zato lahko še naučil našega jezika.
ŠEMPETER SLOVENOV
Pred kratkim so začeli graditi cesto od
čepletišča do Mašere pod Matajurjem. Doslej so kmetovalci v Mašeri morali prenašati vsa bremena na hrbtu, ker nso imeli nobene kolovozne poti. Vsakdo si lahko misli, kako težlko je življenje tamkajšnjih ljudi.
Odkar so odiprli obmejni prebod v Polavi, ima Cepletišče popolnoma drugačno lice. Ljudje, ki prihajajo z Livka, Raven in iz drugih bližnjih vasi na trg v Čedadu ali v druge kraje v nadiških dolinah, se ustavijo tudi v Gepletišču in Sovodnj.ah.
Znano je, da sta Mataijur in Livek dve odlični smučarski točki. Lansko leto so tu bile smučarske tekme, ki so se jih udeležili mnogi ljubitelji tega zimskega športa z obeh el rani meje. Zato je treba skrbeti v našem okolišu za dobre ceste. Lansko leto so na Matajurju zgradili lepo urejeno restavracijo s prenočišči. Pravijo, da se bo zgradila še ena udobna .restavracija s prenočišči tudi v Mašeri.
TRI NOVE ŽUPNIJE
Z odlokom predsednika republike so povzdignili v Nadiški dolini tri kaiplanije v župnije. Mesto župnika v Lesah pri Hlodičui je zasedel gospod Ivan Nimis, župnijo v Topolovem g. Marij Černet, ono v Sv. Štoblan-ku pri Dreki pa g. Marij Lavrenčič.
TREIŽ
Trbiž spada prav gotovo med najbolj prometne kraje v državi. Avtomobilov je toliko, da morajo včasih v veliki vrsti čakati, kdaj bo cesta prosta. Največ inozemcev prihaja seveda iz Avstrije. Izredno veliko avtomobilov pa prihaja tudi z Goriškega in s Tržaškega in iz Furlanije. Avstrijce zvabi v Trbiž dobro vino.
Človek bi mislil, da so že vse ceste, ki vozijo v mesto ali iz njega asfaltirane. Pa ni lako. Pred kratkim so začeli asfaltirati cesto, ki vodi v Belo peč in bil je prav zares že skrajni čas, »aj je prav ta pot najbolj prometna in je tudi najvažnejša, ker vozi k belopeškim jezerom in do jugoslovanske meje.
Tržaška Ireina slava
Francozom so se klanjali, potem so se pa bahali, kako so jih junaško pregnali, čeprav so se bili potuhnili, ko je Lazairič z okoličani naskakoval tržaški grad.
Ker so v teh bataljonih služili skoraj izključno Slovenci, so jih v Trstu mrzili. Jeza je potem razdvojila brez vsake potrebe tudi mesto in okolico. V mestu so stražo zmerjali, ta pi> je začela še bolij oblastno, nastopati, posebno še, ko se je začela leta 1866 vojna v Lombardiji. Franc Jožef je vse svoje čete poslal na italijansko bojišče. Zato so javno varnost tržaškega mesta prevzeli z a sovraženi 'diacoli« ali okoliški ščurki. Kajpak so moško udarjali koraki njiilh obhodnic po tržaških ulicah. Marsikateri meščanski sinko jo je moral v svoji objestnosti urnih krač pobrisati domov, če se je kaj pregrešil proti varnostnim pravilom, ali če je celo izza ogla zmerjal »bacole«. Ker so sovražili stražo, je mnžnja italijanskih meščanov padla ne samo na okoliški deželni bataljon, amipaik sploh na slovenske okoličane. Nasprotovanje je vedno bolj rastlo. Izbruhnilo pa je leta 1868 in je imelo za posledico razpust okoliškega bataljona.
Glede na razpust je več mnenj. Eno sem že povedal, ko smo si pravili o rojanskih zgodbah. Ob svečanem prazniku rojanske »Čitalnice« je straža morala skrbeti za varnost, ker so pobalini pri Chiozzi napadali vračajoče se okoličane. Padle so tudi žrtve. Toda ti nemiri so bili po pisanju nekaterih tržaških zgodovinarjev tudi v zvezi z ostro
borbo med italijansko klerikalno in antikle-rikalno stranko (s takim imenom so jih ta-kral ločevali). Spor je bil talko hud, da so demonstranti šli pred frančiškanski samostan na Montuzizi in tam razgrajali. Če bi ne prišla okoliška straža, bi pobalini vdrli kar v samostan. Ob takih priložnostih je seveda kriv tisti, ki dela red, in to pot so to bili nadležni slovenski »bacoli«.
Množica razgrajačev je z Montuzze šla nato na Lesni trg (danes Goldoni) in proti obokom Ghiozize ter na ulico Torrente (Acquedotlo). Tu je spet straža nastopila, ker so jo obmetavali s kamenjem in napadali mimoidoče. V spopadu sta bila smrtno zadeta študent Rudolf Panisi in delavec Suša, ranjenih je pa bilo več oseb.
Posledica spopada in jeze na »ščurke« je bil protest tržaškega županstva na dunajsko vlado, naj se okoliški bataljon razpusti.
Tržaška liberalna stranka pa je še posebej pritisnila na cesarskega namestnika generala Moringa. Ta je v svojem poročilu za Dunaj dostavil, da bi bilo treba tudi na Primorskem vpeljati novo postavo iz leta 1861. ki je določala splošni vojaški nabor. Dotlej je veljala la odredba za Tržaško samo na pol, Iker je obstajal poleg redne vojske tudi okoliški bataljon. Tako je prišlo, da so okoliški duhovniki leta 1869 po deseti maši na veliki šmaren brali raz prižnic tale proglas: »Z naj višjim ukazom od 10. avgusta t. 1. blagovolilo je najmiloetljiveje ukazati Njego-
cesarsko kraljevo apostolsko Veličanstvo razpuščen je dosedanjega tržaško — okoli-tanskega vojaškega bataljona in ukazati določnim oblaslnijain, da to razpuščenje izvr-se.« Bataljonov vojaški prapor so po več kot pol stoletju odnesli na Dunaj in ga shranili v c. kr. arsenalu, kjer so počivali tudi prapori drugih razpuščenih polkov.
Tako je preminil košček tržaške bojne slave, pravzaprav vojačevanja naših okoli-tunov. Vendar pa se je vojaški ponos vžigal zlasti okrog leta 1848 tudi v mestu samem, a v precej drugačni podobi.
NARODNA GARDA
Okoliški bataljon je pokazal, da nekaj zmore, in je tako rešil vojaško čast tržaškega ozemlja. Vse drugače pa so so izkazale na.rodine straže ali garde, ki jih je postavilo na noge burno leto 1848.
Ko je na Dunaju 'izbruhnila marčna revolucija, so meščani in dijaki poleg drugih svoboščin zahtevali pravico, da smejo nositi orožje! Vlada je 13. marca pristala na to zahtevo.
Z velikim navdušenjem in skoro z otroškim veseljem si je tedaj začela mladina pripenjati na prsi bele kokarde, ki so bile znak narodne garde. Ni dolgo trajalo, pa so tudi drugi dobili kje Ikaiko' staro pokalico in se šli vojake.
Po dunajskem zgledu so začeli ustanavljati narodne garde tudi po drugih krajih države. Oborožene so bile s starimi puškami na kresilo iter z dolgimi bajoneti. Uniforma je bila pa v vsakem kraju drugačna, ponekod so nosili samo' staro vojaško čepico.
R. B,
(Dalje )
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
časnikarska
Časnikarji imajo, ali "bi vsaj morali imeti svo »zakonik časti«, katerega glavna zapoved je »Spoštuj resnico«! To bi včasih lahko izrazili tudi z be sedami »Ne obrekujf«. Mnogokrat se pa te zapovedi ne držijo, ker jim je važnejše, da očrnijo kakega človeka ali celo kak narod.
Na omenjeno zapoved časnikarske morale se pa zelo malo ozirajo razni italijanski novinarji v na šem mestu, zlasti kadar pišejo o Slovencih ali o vsem, kar se dogaja v Jugoslaviji. Tu niti ne mislimo prav na neposredne napade na nas Sloven e, ki smo jih že vajeni in ki so v zadnjem času k sreči nekoliko prenehali, ali pa so napisani vsaj v nekoliko bolj olikani obliki. Mislimo bolj na vesti, ki so sestavljene navidezno stvarno, a vsebujejo vendarle strupeno ost proti Slovencem, 'ali če gre za dogajanje v Jugoslaviji, bolj proti slovenskemu in drugim jugoslovanskim nt rodom kot proti komunistični vladavini.
Tako in. pr. italijanski časnikarji z veseljem po ročajo o vsakem zločinskem dejanju, katero zagreši ta ali oni prebivalec iz Sežane ali iz drugih obmejnih krajev, ki je piišel z obmejno izka/nico v Trst. Nikoli ne pozabijo ti časnikarji dodati novic nekaj, kar zveni, kot bi hoteli reči: »Vidite, česa so zmožni ti Slovenci!« .Tako ost dobi novica nat večkrat že v naslovu. Vsekakor nikoli ne pozabijo po udariti narodnosti oziroma državljanstva tega slovenskega 'ali jugoslovanskega malopridneža V takih primerih spremenijo, če je treba, v Jugoslovane al Slovence celo Istrane italijanske narodnosti.
S koliko naslado so n. pr. te dni poročali o ropanju mrličev na pokopališču v Opatiji. Take gnu sobe so seveda vredne najostrejše obsodbe, toda do gajale so se in se še dogajajo ne le v Opatiji, tem več pri vseh narodih. Prosluli so n. pr. roparji grr-bov v Egiptu, kj so v teku stoletij oplenili velike večino kraljevskih grobov. Pred kratkim smo bral grozotno zgodbo o lopar.ih grobov na Danskem Taki primeri se dogajajo povsod po svetu, in sicer ne glede na stopnjo omike, ki so jo posamezn narodi dosegli.
Dogode se pač stvari, ki so s stališča morale in logike skoro nerazumljive, tako n. pr. v Bariju, kje je mlad fant umoril z nožem očeta, mater in brata in nato še 10 dni popival z ženskami tik zraven so be, v kateri so trohnela trupla. In kaj je s prosiulo Rino Fort, ki je ubila štiri majhne otroke in ženo svojega ljubčka, ali	kako	naj	sodimo o onem	delavcu na Koroškem,	ki je	letos na velikonočni	po
nedeljek ubil s sekiro ženo svojega brata in nbtr z vrvjo zadavil vse njune otroke od devetletne®-fanta do dojenčka v zibelki ter jih nato zakopal med krompir v kleti? In kaj je z ropom in umorom malega Petra Weinbergerja in male Cynthie v Arne riki? To so zločini, za katere nihče ne dolži naroda, v katerem so se dogodili. Kriva je bila le moralna pokvarjenost ali blaznost posameznih ljudi ki so jih izvršili, ali njihov strastni pohlep po denarju.
Krivično bi bilo,	če bi	bili	n. pr. listi v Sloveniji pisali o zločinu	Rine Fort	ali o morilcu iz	Ba-
rija tako, kot da se je to pač moglo zgoditi samo v Italiji. In res ni noben list v Jugoslaviji o tem tako poročal. Noben slovenski in jugoslovanski list tudi ni zapisal, da je bil ugrabitelj in -morile- malega Amerikanca Petra Weinbergerja po narodnosti
—	Italijan! Narodnost morilcev ni imela nobene zveze z njihovim zločinom. Pač pa so nekateri italijanski listi, zlasti tukajšnji »II Piccolo« poročali o grdobiji, ki se je dogodila v Opatiji, z nekako naslado, kot da gre za sramoto naroda, v katerem se je to dogodilo. Jugoslovani so pač barbari. Po tej logiki bi lahko tudi rekli, da so Jugoslovani sicei plenilci grobov, Italijani- pa morilci živih očetov, mater in bratov ter roparji otrok. Kam pridemo s takim umovanjem?
Časnikarji bi morali o takih stvareh poročati tako, kakor zahteva novinarska čast, predvsem pa s spoštovanjem resnice, to se pravi brez posploševanja in brez žaljenja drugih narodov! V nekaterih evropskih državah so se pred nekaj leti časnikarji dogovorili, da v novicah črne kronike ne bodo več poudarjali narodnosti in državljanstva zločincev. V kolikor bi to lahko vzbujalo mržnjo do tujega naroda, bodo to opustili. V neko bančno blagajno na Holandskem namreč ni vlomil kak Belgijec zato,
ker je Belgijec, ampak ker je nagnjen k zločinskim dejanjem. Zato holandski listi o tem ne pišejo pod debelimi naslovi »Bančni vlomilec iz Belgije«, ampak enostavno: »Bančni vlom«.
Tuka šnji »II Piccolo« pa si ne more kaj, da bi z debelim naslovom ne vrgel pri vsaki grdobiji, ki se pripeti v Sloveniji ali Jugoslaviji, nekoliko blata tudi na ves narod in na vse prebivalstvo sosednje države.
2e iz tega se vidi, kolika je nemoralnost tega tržaškega nacionalističnega lista!
STATISTIČNI ZVEZKI ZA SLOVENIJO
Zavod LR Slovenije za statistiko izdaja že peto leto mesečne statistične preglede o gospodarski dejavnosti, pa tudi o drugih panogah udejstvovanja in življenja v Sloveniji. Zvezki imajo naslov »Mesečni statistični pregled LR Slovenile« m izhajajo zelo nsdno v Ljubljani. Vsi tisti, ki se zanimajo za gospodarsko življenje in za razvoj v Sloveniji ,nai-dejo v teh zvezkih obilo zanimivih podatkov Vsak zvezek šteje okrog 42 strani in je opremljen tudi z razpimi grafikoni. Vse gradivo je podano strnjeno in pregledno.	(,
Posebno dobro bodo služili ti :;vezki vsem, ki se bavijo z gospodarskimi in socialnimi nauki! Tudi kulturni delavci lahko dobe v njih marsikak zanimiv podatek o delovanju kulturnih ustanov in o kulturnem ude'stvovanju v Sloveniji, kolikor se seveda da izraziti v številkah in zajeti v statistike
V	Ljubljani so odprli v nedeljo, 16. seotembrr razstavo sodobnega poljskega stavbarstva, kot prihaja do izraza zlasti pri obnovi Varšave.
*	* •
Roman »Doberdob« Prežihovega Voranca je bil preveden v bolgarščino. Izdala ga je založba Ote-čestvenega fronta v Sofiji, To je prvi slovenski roman, ki je bil preveden v bolgarščino. Izšel pa bo tudi prevod »Izbranih novel« Ivana Canka ja. Slovenci smo mnogo več prevajali iz bolgarščine.
Skupina katoliških slovenskih kulturnih delavcev v Trstu baje pripravlja lastno revijo, ki naj bi začela izhajati z januarjem prihodnjega leta. Pri nje naj bi sodelovala zlasti mladina, ki je izšla iz »Literarnih vaj, in begunski pisatelji. Tako bo imel Trst spet slovensko revijo.
*	* •
V	Srbiji so razdelili 50 milijonv dinarjev knjižnim založbam.
Za naslov smo postavili vprašanje, lahko pa bi bili postavili tudi klicaj in to čisto po pravici. 2e nekaj mesecev se namreč zdi, da je slovensko kulturno življenje v našem mestu in na vsem Tržaškem v popolnem zastoju. Dokler je trajala sezona Slovenskega narodnega gledališča, to še ni bilo tako opazno. Odkar pa si je tudi gledališče vzelo počitnice, je zavladalo popolno mrtvilo.
To si j« možno le do neke mere razlagati s poletnimi počitnicami. V vročih dneh je kulturno delovanje v mestu vedno zastalo, četudi ni kot leto popolnoma zamrlo. Vendar so po vaseh v okolici ravno v poletnih mesecih precej igrali in prirejali koncerte. V toplem letnem času so namreč ljudje še bolj pripravljeni, da se podajo tudi daleč v kako drugo vas, da si ogledajo lepo igro ali slišijo lepe pesmi, in sicer raje kot pa pozimi, ko piha bur-ja. Letošnje poletje pa ni bilo — razen dveh, treh jubilejnih proslav ustanovitve prosvetnih društev — nikakih omembe vrednih kulturnih dogodkov v bližnji in širši tržaški okolici. In še pri teh proslavah je prišlo skoro vedno do nelepega medsebojnega izrivanja in sabotiranja, kakor da bi imele bogv kak političen pomen. Celo tistih nekaj ljudi, ki so
v	prosvetnem pogledu dejavni, si ne morejo kaj, da bi se ne prepirali in med seboj sovražili! Vedno seve pod krinko »načelnih« političnih nasprotij. V
KULTURNE VESTI
Mlada francoska pisateljica Frau$oisc Sagan, ki je zaslovela z romanom »Dober dan, žalost!«, piše zdaj igro, v kateri hoče prikazati žensko »dolgočasje«. Poleg tega piše tudi besedilo za popevke. 2e s svojim prvim romanom si je prislužila bogastvo, a kritiki še vedno niso ugotovili, v čem naj bi bila
—	razen v spretni reklami — pravzaprav viednost njenega romana.
* * •.
Na beneškem glasbenem festivalu so te dni izvajali novo delo morda največjega sodobnega skladatelja Igorja Stravinskega. Skladba ima na.lov »Cerkvena pesem na čast svetega Marka« in je posvečena Benetkam. Nekatere je navdušila, druge pa razočarala, ker se jim zdi premalo »moderna«, to je kakofonijska.
m •	•
Greta Garbo dobi vselej histerične popadke, kadar zagleda časnikarje z beležnicami in svinčn ki v rokah. Histerični pa so tudi tisti, ki ji še vedno ne dajo miru in ki se okrutno naslajam ob vprašanjih, kako se počuti pri petdesetih letih ženska, ki je bila pri petindvajsetih najbolj oboževana lepotica sveta.
•	* *
14. oktobra se bodo začele na Siciliji slavnosti za počastitev 20-letni e smrti slavnega pisatePa in dramatika Luigija Pirandella, ki je bil doma iz Agrigepta.
•	* *
V	Bonnu so zborovali te dni vseučiliški profesorji in filozofi katoliškega svetovnega nazora iz vse zahodne Evrope. Razpravljali so o duhovni združit-
vi	Evrope, ki bi morala biti podlaga poznejši politični združitvi. Glavno besedo so imeli Nemci in Italijani.
* * *
Umrl je znanj nemški pisatelj Hans Carossa. Spadal je k tistim nemškim pisateljem, ki sicer niso bili nacisti, a so se rajši uklonili Hitlerjevi vladavini, kakor da bi sprejeli nase težave begustva, kot sta to storila Thomas Mann, Remarque in toliko drugih.
Izšla je nova, skupna 7. in 8. številka tržaške italijanske revije »Umapa«, ki jo izdaja znana kulturna in politična delavka gospa Aurelia Gruber Benco. To je zdaj edina čisto kulturno-književna revija, ki izhaja v Trstu.
* * *
23. septembra bo v Mariboru zaključena razstava Avgusta Černigoja. V Mariboru je razstavil nad 180 del: olj, akvarelov ,risb, linorezov, gravur in jedkanic. V letošnji sezoni bi radi videli njegovo razstavo tudi v Trstu.
• * *
Skupina slikarjev iz Jugoslavije bo razstavljala v Indiji na III. mednarodni razstavi sodobne umetnosti, ki bo januarja v Novem Delhiju. Med raz-stavljalci bosta tudi slovenska slikarja Jože Ciuha in Franoe Slana.
resnici pa gre najbrže le za malenkostno osebno častihlepje.
Taki vaški prepiri so nadvse smešni in dokazujejo samo, kako so ljudje topi za resnične prosvetne in kulturne probleme. Kultura jim je bržkone sploh deveta briga in njim' gre samo za osebno uveljavljanje. Posledice pa so hude, ker zaradi tega hira in zamira vse kulturno življenje po vaseh.
Se večje graje so pa morda vredni kulturni delavci v mestu samem, ker so dopustili, da smo osta-
li	tržaški Slovenci za dolge mesece brez vsakega kulturnega dogodka, ki bi nas bil malo razgibal. Ali bi n. pr. ne bilo mogoče pripraviti za vse leto majhne operete, morda z dijaki, da bi nam jih predvajali v poletnih mesecih? Z opereto bi lahko gostovali tudi v okolici in še kje drugje. Britten je zložil tako opero prav za mladino. Kaj dela‘o nsši glasbeniki in profesorji petja? Tako malo opero ali opereto bi lahko naštudirali z mladino tudi v šoli, ki bi tako zamisel gotovo z veseljem sprejela.
Cisto je zamrla tudi slovenska založniška dejavnost v našem mestu. Ze davno nimamo več nobene založbe in nobene revije. Prejšnja leta so se našli vsaj kaki podjetni posamezniki, ki so v samozaložbi kaj izdali. Zdaj pa je še to odpadlo.
2elimo si, da bi vsaj nova sezona, ki se bliža, malo razgibala naše kulturno življenje.
Zastoj	slovenske/kulturne
deja
PODARSTVO
naprav; med zgradbami pa so široki trgi z vodnjaki, jezeri, vrtovi itd.
Obiskovalec dobi že v vhodnem pavilijo-nu nekaj pojma o celotnem ruskem kmetijstvu. Tam izve, da je v Rusiji 89.000 velikih kolhozov na površini 580 milijonov ha, da je 5150 sovhozov ali državnih posestev in da je po deželi raztresenih 9000 stroj n-o-traktorskih postaj.
Vsaka ruska zvezna republika ima poseben pavilijon. Največjega ima seveda Veli-koruska republika, v kateri je samo s pšenico posejanih 32 milijonov ha zemlje (vsa Italija nima niti 5 milijonov ha). Sledijo pavilijoni Ukrajine, Bjelorusije, Georgije, Armenije itd.
Nato imamo pavilijone za posamezne kmetijske panoge: tu lahko vidimo, kako skuša kmetijska veda zvečati in zboljšati pridelke, kako in katera gnojila je potrebno, rabiti, kako se boriti proti živalskim in glivičnim škodljivcem. Ugotovimo lahko tudi, kaj so v Rusiji dosegli in kaj je potrebno še doseči v pridelovanju industrialnili rastlin, kako se tvorijo in vzgajajo nove rastline itd. Posebna pavilijona imata tudi sviloreja ia čebelarstvo. Živinoreja pa ima sploh mnogo pavilijonov.
Umljivo je, da je na razstavi poudarjena tudi misel -mehanizacije. V ta namen je razstavljenih nad 1200 strojev najrazličnejših vrst. Mnogo prostora zavzema tudi oddelek za namakanje. V letošnjem letu je bil dodan še paviljon, ki kaže uporabo atomske energije v kmetijstvu.
Razstava daje vtis, da si Rusi Itako na znanstvenem kakor tudi na praktičnem področju zelo prizadevajo, da bi proizvodnjo
čimbolj dvignili.
In kakšen je dosedanji uspeli? Zdi se, da je v Rusiji res dovolj kruha, saj je SZ začela izvažati pšenico. Oslaila hranila, posebno meso, maslo, in sladkor pa še vedno primanjkujejo in jih morajo uviažati.
MEDNARODNI ČEBELARSKI KONGRES
je bil med 12. in 18. avgustom t. 1. na Dunaju. Do sedaj je bilo 16 takih kongresov. Prihodnji bo v Rimu oktoibra 1958. Najvažnejši predmeti razprav so bile čebeline bolezni, predvsem pa tako imenovana »acarinosis« (pršičavosit), ki je baje zelo razširjena.
Na kongresu je bila ustanovljena Zveza čebelarjev vsega sveta, ki si je nadela espe-raniti&tki naslov »Apiiunondia«.
KAKI IN ŠIPEK V KOZMETIKI
Na 9. mednarodnem sestanku za »estetiko in kozmetiko« v juniju 1955 v Baden-Ba-denu (Nemčija) je bilo tudi govora o kakiju in šipku, češ da je meso' teh dveh plodov ze-
lo	zdravilno za kožo, ker vsebuje mnogo vi-
I	aminov.
TOVARNA
Plmčic
3KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
GROZDJE SE ZORI: NE TRGAJTE PREZGODAJ!
Na splošno se je trta letos zakasnila za celo luno, to je za skoraj cel mesec. Grozdje je letos mauj dozorelo kot druga leta v lem času. Trgati pa smemo šele takrat, ko je grozdje popolnoma zrelo. V prvi polovici septembra je grozdje mnogo pridbhilo. Upajmo, da s'e bo to nadaljevalo tudi v drugi polovici. Na noben način pa bi ne smeli trgati pred oktobrom. V okolici Dunaja se trgatev začne komaj v drugi polovici oktobra in se nato nadialjuje tudi še v novembru.
Zavedajmo se, da trgovina zahteva danes predvsem močna vina. Letos se je to prav dobro videlo: medlem ko so po trgatvi povsod iskali in tudi dobro plačali vina z nad 12% alkohola, niso trgovci kazali nobenega zanimanja zia šibkejša vina. Ko močnejših vin ni bilo več na razpolago, so gostilničarji iskali vina z 11% alkohola, toda za šibkejša niso povpraševali niti pozneje. Zgodilo se je, da je do- septembra ostalo neprodanih mnogo vin z manj kot 10.5% alkohola.
Trgovina zahteva torej tudi pri nas vina, ki vsebujejo nad 11% alkohola. Koliko sladkorja mora vsebovati mošt, da bo dal vino z 11, 12 ali 13% alkohola?
Račun je zelo enostaven: 10 delov sladkorja dia 6 delov alkohola. Vino s 6% alkohola bomo torej doibili če bo mošt vseboval 10% sladkorja. Če vsebuje mošt 15°/o, bomo dobili vino z 9°/o alkohola. Za vino z 10% alkohola, je potreben mošt s 16.6%' sladkorja. Kadar vsebuje mošt 18°/o sladkorja, lahko računamo na vino z 10.8% alkohola. Iz mošta z 20% sladkorja dobimo vino z 12% alkohola.
Če hoče trgovec kupiti vino z vsaj 11% alkohola, mora vsebovati mošt vsaj 18.5% sladkorja, toliko torej kolikor ga vsebuje pri nas lahko vsaka sorta grozdja, le če je dovolj zrelo. Sorte, kot so:	pinot,	rizling,
malvazija, sauvignon, tokaj, zelen in še nekatere druge, dosežejo 18.5% sladkorja mnogo prej kot kakšna glera, tržarka, pika itd, ki bi morale zginiti iz naših vinogradov. Odlična vina z 12 in več odstotki alkohola dajo samo žlahtne sorte trt. Naši iKim«'gradniki! |tei sorte prav gotovo dobro poznajo. Zato morajo gamo le te saditi, slabše pa precepiti ali jih nadomestiti z boljšimi.
Letošnji pridelek lahko zboljšamo samo s tem, da pozno tržemo. Tu pa tam je dobro ugotoviti, koliko sladkorja vsebuje grozdje in, ali je že dosežen zaželeni odstotek.
KMETIJSKA RAZSTAVA V MOSKVI
Premnogi Moskvičiani, pia tuldi tujci, sli kot nedeljsko izletno točko izberejo Kmetijsko razstavo, ki je v neposredni bližini mesta.
Razstava je stalma ustanova, ki naj kaže razvoj in napredek ruskega kmetijstva, to-tej ni nobena mednarodna razstava. Otvori-
li	so jo 1. 1954.
Urejena je na površini 207 ha, kjer je zgrajenih nad 300 različnih stavb. Asfaltirane poti med poslopji dosegajo dolžino do 35 km. V stavbah so bari, restavracije, trgovine, brivnice in mnogo drugih uslužnostnih
V
CŠportni pregled =
ODBOJKA
V	Parizu so se končale tekme za svetovno prvenstvo v odbojki. Te tekme so se v marsičem razlikovale od vseh prejšnjih. Udeležila so se jih najboljša državna moštva sveta. Tekme so se odlikovale po veliki borbenosti in požrtvovalnosti vseh udeležencev in tudi po odlični igri. Najboljše moštvo je ponovno bila Češka. To borbeno in enovito ekipo sestavljajo odlični tolkači ter ima hkrati izborno obrambo. SZ se je ves čas resno borila in je najbolj ogrožala aiove svetovna prvake. Značilno je da so Rusi nastopili s številnimi mladimi igralci, ki mnogo obe a j o. Odlično so se izkazali tudi Romuni, ki so danes eno najboljših evropskih moštev. Ame-rikanci so zelo dobro začeli, vendar so kasneje naglo popustili, tako da so se uvrstili šele na šes o mes o. Pohvale vreden je tudi .nastop Kitajske. Francozi so se izkazali z borbeno igro. Jugoslavija se je uvrstila šele na deseto mesto, kar je presenetilo vs° športne strokovnjake, ker so videli v Jugoslaviji enega najresnejših kandidatov za naslov svetovnega prvaka. Italija se je uvrstila na štirinajsto mesto. To je za Italijane velik uspeh, ki so ga dosegli po zaslugi Jugoslovana Trinajstiča. Indija, ki je le na 21. mestu ,je žrtev nesrečnega žrebanja ,saj bi ji zasluženo pripada'o 10. ali 11. mesto. Strokovnjaki menijo, da so bile tekme za prvenstvo preveč naporne, čeprav so bili doseženi najboljši uspehi. Več tisoč gledalcev je navdušeno prisostvovalo lepim igram .Zenska ekipa SZ si je priborila prvo mesto in ta uspeh je popol.noma zaslužen, saj je bila ves čas daleč najboljše moštvo.
Končni izid je naslednji: 1. Češka, 2. Romunija, 3. SZ, 4. Poljska, 5. Bolgarija, 6. ZDA, 7. Francija, 8. Madžarska, 9. Kitajska, 10. Jugoslavija, 11. Bra-
zilija, 12. Vzhodna (Nemčija, 13. Nizozemska, 14. Italija, 15. Portugalska, 16. Izrael, 17. Belgija, 18. Koreja, 19. Kuba, 20. Avstrija, 21. Indija, 22. Turčija,
23.	Zahodna Nemčija, 24. Luksemburg. Zenske: 1. SZ-, 2. Romunija, 3. Poljska, 4. Češka, 5. Bolgarija, 6. Kitajska, 7. Vzhodna Nemčija, 8. Koreja, 9. ZDA, 10. Nizozemska, 11. Brazilija, 12. Francija, 13. Belgija, 14, Izrael, 15. Avstrija,’10. .Zahodna Nemčija, 17. Luksemburg.
NOGOMET
Mnogo pričakovanja je bilo za srečanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Tudi to pot pa odličnim Jugoslovanom ni uspelo premagati nasprotnikov, ki so poslali v jugoslovanska vrata kar tri žoge. Gole so zabili Czibor, Kocsis ter znani Puskas. Za plave je dal gol Petakovič.
V Hannoverju je Rusija pred 90.000 gledalci tesno premagala Nemčijo z 2:1. Čeprav so Rusi pokazali odločno in hitro igro, se morajo zahvaliti za zmago le vratarju, ki je uspešno odbil vsak nepad. Nizozemska je porazila Švico s 3:2. Igra je bila zanimiva in obe moštvi sta zgubili marsikatero priložnost za gol. Izidi ostalih tekem so naslednji: Bolgarija - Romunija 2:0 )Norveška - Švedska 3:1; Danska - Finska 4:0.
V Italiji so se pričele tekme za državno prvenstvo. Fiorentina je presenetljivo odpravila Udine-se kar s 5:2. Sampdoria je porazila Padovo s 6:2. Triestina je odšla poražena z milanskega igrišča in ji bo letos ihuda predla.
KOŠARKA
SZ je v Bologni osvojila 4. Mairanov pokal. Češka ekipa se je zasluženo uvrstila na drugo mesto in ne zaostaja mnogo za Rusi. Na 3. mestu je Madžarska ,na 4. pa Italija, na 5. Poljska in na zadnjem Švedska. Najboljši igralec je bil Ceh Baum-ruck. Sledijo mu Poljak Pavlak in Rus Torban, Madžar Judik in Sved Widen.
TAD
SKALNATA STENA JE BILA VEDNO BOLT STRMA...
/m r1 gle3.tr-®
W i DON3A, TISTI J»/ “T.ROB MORAVA
Jyf\ iwm > doseči. -<
M lili^ (TAM SE OD* ) DAHNEVA IN :	k OKREPČAVA.
L..NA TEŽKO DOSEŽENI POUČI PA TO TE ČARALO NEPRIJETNO
mmmrni	presenečenje .
PO ISTI POTI? TODA TAM GORI •W"—VENDAR.,
4\ (rSTI
>,no in?., srn /
TOT NA KRVAVI PRAV PO ISTI P
LE POGUM, TA NATU NE BO OVIRAL, DO= b'L TE PRETRES MO2.GAN0V! SJ
ZVITOREPEC NI NIČ VAT RAD SLEDIL TRDONTI... .
MORAM
TRDONTA TE SAMOZAVESTNO ZLE’ ZEL NA ROB IN PONUDIL GAMSU ščepec SOLI-
NA. PRIJA-TELIČEK,/
-> 60, SO. J
S so1. /
Mci p
lili   g=~-	■
Bilo je grozno . .. strašno!
V	teh minutah je Delly spoznala njegov pravi značaj. Tudi pn je uvidel, da je igro zguhil. Delly Kraner ni bila tiste vrste žensk, ikii bi milostno spet sprejela moža, katerega je z zaničevanjem pahnila od sebe, razen če bi ji to prineslo dobiček.
Karel Ronald je občutil, kako se mu tresejo kolena, ko je stopal po stopnicah. Preden se je vrnil domov, je še eno uro brez cilja dirjal po mestu. Ni šel v bratrančevo vilo, ampak v svoje staro stanovanje, ki ga je prazno in mrzlo sprejelo. Obsedel je ter dolgo in mrlko strmel tja predse. Stemnilo se je, a tega ni niti zapazil. Nenadoma se je oglasil telefon. Karel je preplašen skočil pokonci, prižgal luč in pogledal na uro. Bila je deveta zvečer. Po telefonu je Vsa razburjena govorila Del!y.
»Hvala Bogu, da si tu! Povsod sem te že iskala. Si slišal večerna poročila po radiu?«
»Ne!«
»Poslušaj torej! Ribiči na severni obali so danes proti poldne °Pazili srednje veliko letalo. Letelo je s kopnega proti morju in
 ..........
je eno miljo daleč od obale padlo v morje. Kljub viharnem morju so brž odpluli motorni čolni na pomoč. Bržkone je bilo zasebno letalo in se ne ve, koliko oseb je bilo na njem.«
Del 1 y je obmolknila. Karel je skozi slušalko slišal njeno močno dihanje. »Meniš, da je bil Fran v letalu«, je vprašala.
»Da.«
»In kaj misliš zdaj ukreniti?«
»Sedaj pač moram obvestiti policijo.« »Da, prav! Potem pridi k meni, ker se morava v teh okoliščinah pomeniti o važnih rečeh.
»Tega mnenja sem tudi jaz, Delly.« »Dobro, te čakam.«
Karel Ronald je globoko vdihnil in se čutil polajšanega. Sreča se obrača spet na njegovo stran. Edini dedič! Ta je bil vzrok, da je zoipet zraste! v Dellynih očeh.
>1* H:	*	--
listo radijsko poročilo je slišala tudi Erna, ko je sedela po večerji z gospo Marto v knjižnici. Imela je občutek, kakor da ji je srce dvakrat močneje utripnilo, potem pa obstalo. Tudi gospa Ronaldova je zbledela in je osupla zrla v prazno, kakor da zre pred sabo, kako pada letalo v morje. Brž nato je pozvonil telefon. Iver stara gospa ni mogla vstati, je šla Erna Ik telefonu: noge so ji kar klecale. Komaj je naslonila slušalko k ušesu, se ji je pa obraz razjasnil: »Renata... ti?« Prijateljica ji je sporočila, da je dr.
ET,TRDONTA, NAZAJ MORAVA, GAMS NAMA TE ZASTAVIL POT.
NAZAT ?! TOK '.PUSTI MENE
NAPRE5.3AZ ZNAM RAVNATI
IS S kozlički .sat sem tih
\ V- V MLATOSTI PASEL %	BOS	VIDEL,IZ
// lli. V, ROKE Ml BO
zobal:
TOtrarf ;
TRDONTIN OKLEP TUDI TO WNI \ ~	/-ODPOVEDAL...
SEM IN ZDRAV.1 NO, , SREČO IMAŠ, DA L NISI PRIVEZAN t m NAME ul-HI! ^
ET.ET
IMAŠ PA TRDO E
DRU-
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. septembra, nedelja: 18. pobink., Tekla
24. septembra, ponedeljek: Marija dev., Radivoj
25. septembra, torek: Firmin, Uroš
26. septembra, sreda: Justina, Stojslava
27. septembra, četrtek: Kozma in Damijan, Rado
28. septembra, petek: Vaclav, Vidica
29. septembra, sobota: Mihael, Stojan
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 19. septembra si
•ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko p es os
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal zia:
628—63:1 lir 23,25—24,20 lir 80—86 lir 143—147 lir 1595—1625 lir 145,50—146,75 lir 20—22 lir 140,75—147,75 lir 715—718 lir 4950—5050 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 23. septembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.3 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlaMš' ;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 Puccini: Manon Lescaut, opera v 4 dejanjih.
Ponedeljek, 24. septembra ob: 18 30 Z začarane police; 18.40 Koncert sopranistke Jelke Brajša; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Zenski kvartet Večernica;
22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti.
Torek, 25. septembra ob 13.30 Glasba po željah; 18.35 Koncert pianista Doria Heuserja; 19.15 .Zdravniški vedež; 21.00 Herbert Aismodi Onstran raja, igra v 4 dejanjih - igrajo člani Radijskega odra, nato Večerne melodije.
Sreda, 26. septembra ob 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.00 Ruske pesmi izvaja harmonikarski duo Tarabo ehia-Ei io i; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 22.C0 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Četrtek, 27. septembra ob: 18 26 Koncert tenorista Dušana Pertota; 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Dra matizirana zgodba; 22.15 Mozart: Serenada v G Duru.
Petek 28. septembra ob: 13.30 Glasba po žrljah;
18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza;
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti
Sobota, 29. septembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 16.15 Domači odmevi; 16 40 Orkester Carlo Par-chiori ;19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.45 Koncert pianista Pavla Sivioa.
Vprašanje št. 291: Pridelal bom okoli 100 litiov vina sorte Brand, katero pa bi rad podvojil. Koliko sladkorja naj dodam ,da bo vince pitno in trpežno? Rad bi imel barvano vino, to je rdeče oziroma črno. Kdaj in kako naj ga barvam?
Odgovor: Ce pridelate belo žlahtno vino — ne od samorodnic, kamor spada Brand — bi bilo bolje, da to pomnožite. Ce pa hočete na vsak način z vašim Brandom napraviti »ohcet v Kani Galileji«, potem si pa nabavite 150 gramov vinske kisline, 20 gramov amonijevega fosfata in 16 kg sladkorja Ntajprej raztopite v kotlu nekoliko tople vode vseh 16 kg sladkorja in premešajte z ostalo vodo do 100 litrov. To raztopino zlijte v plavnik s komaj zmečkanim oziroma zmletim grozdjem. Vzemite nato iz plavnika nekaj litrov teko'čine in vanjo raztopite vinsko kislino ter vse zlijte spet v plavnik. Enako napravite z amonijevim fosfatom. Ko bo vse to v bednju, premešajte prav dobro in pokrijte posodo s plahto. Brozga bo začela vreti. Naj vre približno 4 dni, nato pa napolnite sod, kjer se bo nadaljevalo tiho vrenje. Tako boste imeli 2 hi enotnega vini,, ki bo vsebovalo okoli 10% 'alkohola. Vino bo nekoliko mediordeče barve, katetO pa lahko poživite, a ne ob trgatvi, ker sedaj ne sprejme vino nobene bai-ve: niti po zakonu dovoljene enocijanine niti kemične bordo. Barvo boste lahko dodali komaj po prvem pretakanju. Opozoriti pa vas moramo, da smete tako vino porabiti le doma, torej ga ne smete prodajati in ga niti ne smete hraniti v klei, kjer so sodi z vinom za prodajo.
Vprašanje št. 292: Na isti njivi sem imel dve sorti krompirja: eno belo, podobno holandski podolgovati, in drugo približno enake oblike, a rožnate barve. Pri spravljanju krompirja pa tem se začudil: Več kot 3/4 rožnatega krompirja je grintavega . razpokano in zgrbahčeno lupino — pa ne gnije — in le malo gomoljev je lepih, medtem ko je ves beli krompir prav lep. Kako je to mogoče, ko pa smo sadili lepega in vsega enako negovali?
Odgovor: Vaš rožnati krompir je napadla grin-tavost oziroma krastavost ,ki jo povzroča posebna glivica »actinomyces scabies«. Ta glivica je v zemlji zelo razširjena, lahko pa je bila tudi zanešena s semenom. Ta glivična bolezen napade neke sorte zelo močno, nekatere sorte krompirja pa ji absolutno kljubujejo. Napadene gomolje je potrebno čim-prej porabiti, ker skozi razpokano lupino imajo tudi gnilobne glivice prosto pot do mesa in bi lahko gomolji pričeli gniti. Ne boste napačno ravnali, če krastave gomolje potrosite z živim apnom v prahu .Jasno je, da ne smete spomladi saditi krastavih gomoljev, in zato si morate nabaviti drugo seme. Na njivo, kjer ste imeli krastavi pridelek, vsaj 5 let ne smete saditi krompirja.
GOSPODINJSKI KOTIČEK
NEKAJ O VARČNOSTI
Kolikokrat se ta ali ona družinska mati pritožuje, in to dostikrat po pravici, da ne more z moževo plačo družini oskrbeti vsega potrebnega. Malokdaj pa pomisli, da je v neki meri tudi sama kriva, da se le s težavo prerine do konca meseca.
Po daljših proučevanjih so namreč dognali, da se tudi v najbolj varčnem gospodinjstvu vrže proč 2 do 5 odstotkov nakupljenega živeža. Pri gospodinji pa, kjer gre vse le od nosa do ust, znaša ta potro-šek 10 .do 15 odstotkov. Nemarna potrošnja obstoji n. pr. v vsakodnevnem prekipevanju mleka ali če nakupiš preveč zelenjave in ti segnije, ali če ne odmeriš pri kuhi pravilnih količin ter nato zlivaš odvečno hrano v pomije.
Drugo je neka lenobnosti ko greš nakupovat kar v prvo trgovino in ne nekaj korakov dalj kjer je ceneje. Tretje so nepazljivosti! Kolikokrat pustiš na priliko zastonj goreti luč, ne zašiješ pravočasno luknje in vržeš nogavice ali srajce, ko je bolj strgana ,kar proč, ali tieskaš z vrati. Ko se pokvarijo, moraš pa mizarju odšteti tisočake. Da ne govorimo o pokvarah pri vodnih pipah in prhah v kopalnici! Ce nepazljivost znese vsak dan samo 10 lir škode, kar je najmanj, je v nekaj letih že lepa vsota, ki bi se sicer lahko prihranila.
Koliko zlatega časa zgub š s praznim klepetanjem! Preračunaj, kaj bi v tem zgubljenem času naredila in prihranila.
Potem pride še pozabljivost. Pozabljeni dežniki, zgubljeni robci, zgubljene knjige in celo denar in podobno. iNazadnje še nemarnost pri pažnji na- sta-novanip, katere so' pa največkr at krivi moški. Z blatnimi čevlji gredo na preprogo*, z ogorkom pvežgejo prt. Sinček ,ki je že odrastel, razmeče perilo in če kaj umaže, mu je malo mar, koliko milo stane. Guga se na stolicah in ko so noge stola razmajane, ga ne brisa ,da mora oče kupiti novega, a sebi ne more niti zoba popraviti.
Vse te »malenkosti« odtegnejo1 po znanstvenih računih od 8 do 20 odstotkov dohodka. Tega nemaT-ni ljudje niti ne opazijo, toda številka ni zqoli čustvo, Številke .dra°" tro'"-^'ri5a rtoV-azuje:o da bi do 50. leta starosti lahko prihranila denarja, kot znaša petletna plača. Zračunajte same in prepričale .se boste, da je to gola resnica!
Na letnem gledal šču velesejma v Bariju se je začel v nedeljo festival jugoslovanskih filmov. V okviru velesejma priredijo namreč vsako leto v Bariju filmski festival, na katerem predvajajo filme kake države, ki velja v pogledu filmske umetnosti še za začetnico ali za »majhno« državo.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legišs Tiska tiskarna »Grapihis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Fran Ronald srečno prišel pred eno uro v zdravilišče. Zvesti bolničar Karer se je pa že prej zglasil.
Telefonsko sporočilo se je še nadaljevalo : »Doktor je nad severno obalo odskočil s padalom in je imel srečo, da ga ni nihče opazil, ko je pristal. Peš je šel do bližnje železniške postaje, letalo- je pa samo odbrzelo proti morju. Pravkar so po radiu sporočili, da . ..«
»Vem že vse, Renata!« je Erna prekinila prijateljico. — »Tako sem vesela in sem ti močno hvaležna za obvestilo. Dobro se imej in pozdravi ga —1 že veš, koga mislim.«
* * * —
Fran Ronald ni mogel priti v boljšo' oskrbo. Ravnatelj zdravilišča se je zanj zavzel, dal mu je na razpolago lepo, sončno sobo in za nekaj ur na dan tudi zdraviliški laboratorij.
Ronald in, tisto zdravilo, iki ga je Karel vbrizgaval bratrancu, je zbudilo veliko zanimanje pri profesorju. V nekem razgovoru je Fran razlagal ravnatelju:	»Prepričan sem, da smo učinke tega
sredstva ugotovili že v laboratorjih naših tovarn. Toda doslej smo g,a preizkusili le na živalih. Zdaj pa, ko so mi to zdravilo vbrizgavali cele ledne in v precejšnjih količinah, vem iz lastne izkušnje, kaikšen učinek ima. Če ne bi začela sestra Erna in bolničar Karer nekaj sumiti, bi jaz bil danes že mrtev, ali pa bi imeli pred seboj neozdravljivo, umobolnega. Pri prevelikih količinah in večkratnem uživanju vzbudi ronaldin tele znake: apatija, božjastne napade in podobno. Sicer pa to poznate bolje kot jaz, gospod profesor.«
Fran je trenutek prenehal, globoko vzdihnil in spet nadaljeval: »Ta doživljaj, 'ki mi je izipodkopal zdravje in me je skoraj spravil v grob ter je pravi zločin, pa vendar ni ostal brez koristi: spoznal sem z gotovostjo, da ronaldin učinkuje pri zdravljenju paralize.«
Ko je profesor odšel, je Fran stopil k oknu im pogled mu je splaval v prelepo daljavo.. Premišljeval je, da bi ne bil nilkoli prišel do tega spoznanja, če bi sam tega ne preizkusil. Nazadnje se je še z velikim veseljem spomnil, da bi brez tistega božjastnega napada v plesni dvorani in brez pregnanstva na grad Trnjevo niko-
li	ne srečal Erne.
Taim na gradu je živel kot mož v senci, kot edem tistih, katere so. že zbrisali iz seznama živih. Bil je človek, katerega »o bili izločili iz družbe živih in ga hoteli pustiti 'imreti za zahrbtno boleznijo.
Dobro, ostal bo še nekaj časa v senci, dokler ne pride njegov čas, da stopi zopet v svetlobo.. Bržkone gia imajo za mrtvega in zdaj mora počakati, kakšne načrte kujeta ona dva, ki sta si izmislila peklenski načrt zoper njega. Globolka zareza je legla preko njegovega obraza, ki je odseval tiho žalost.
Dclly je bila tista... Delly! Ona, !k'aterro je nadvse ljubil! Težko je to pozabiti. Toda napete poteze na licu so se ublažile, brž ko se je spomnil mlade plavolaske, ki je s sivojimi petindvajsetimi leti že samostojno obvladala življenje in se z vso modrostjo in ljubeznijo zanj zavzela.
(Dalje.)