68
za nakup ne bo dostopna. Brez dvoma bo to med botaniki in fitocenologi, ki smo dejavni tudi v Alpah, 
splošno uporabljeno in pogosto navedeno delo in se bodo ob tej uporabi pokazale tudi izboljšave, ki jih 
bodo avtorji lahko upoštevali pri morebitnem (oz. verjetnem) ponatisu. 
Literatura
Ču š i n , B., 2001: Prispevek k flori Breginjskega kota. Hladnikia (Ljubljana) 11: 5–16. 
j o g a n , n ., T. b a či č, b . Fr a j M a n , i . l e s k o v a r , D. n a g l i č, a . Po D o b n i k , b . r o z M a n , s . s T r g u l c - k r a j š e k 
& b . Tr ča k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž 
na Dravskem polju, 443 pp.
k a l i g a r i č, M. & s . š k o r n i k , 1998: Agrimonia eupatoria L. in Agrimonia procera Wallr. v Sloveniji. 
Hladnikia (Ljubljana) 10: 11–14.
k o T a r , M. & r . b r u s , 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica, Ljubljana, 320 pp. 
l a u b e r , k . & g. W a g n e r 1998: Flora Helvetica. 2. Aufl. Verlag Haupt Bern – Stuttgart – Wien, 1614 pp. 
(prva izdaja l. 1996, tretja izdaja leta 2001).
Ma r T i n či č, a . & F. s u š n i k , 1984: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. DZS, Ljubljana, 793 
pp.
Ma r T i n či č, a ., T. W r a b e r , n . j o g a n , v . r a v n i k , a . Po D o b n i k , b . T u r k & b . v r e š , 1999: Mala flora 
Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 pp.
Po l D i n i , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante 
vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e 
Foreste Regionali & Universitá degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine, 529 pp.
r a v n i k , v ., 2002: Orhideje Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 192 pp.
T u r k , B., 1992: Nova vrsta baldrijana, Valeriana nemorensis spec. nova v Sloveniji. In: Jogan, N. & T. 
Wraber (eds.): Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov referatov na simpoziju slovenskih 
botanikov v Krškem 24.–26. 9. 1992, p. 46–47, Ljubljana.
W r a b e r , T. 2001: Rastlinoslovne raziskave v Triglavskem narodnem parku. In: Bizjak, J. & M. Šolar (eds.): 
Dvajset let pozneje – 1981–2001. 20 let zakona o TNP, p. 63–71, Triglavski narodni park, Bled.
Igor Dakskobler
el v i c A ve l i k o n j A : Kako jim rečemo pri nas
Založili Društvo Gora in OŠ Otlica, 2004, 56 str.
22. oktobra 2004 je bila na Osnovni šoli Otlica predstavljena knjiga z naslovom »Kako jim rečemo 
pri nas« in podnaslovom »prispevek k rastlinskemu imenstvu na Gori«. Poleg zanimivega kulturnega 
programa, ki so nam ga pripravili učenci, so mi v spominu ostale besede avtorice, Elvice Velikonja, ki 
najbolje povedo s kakšnim namenom je knjiga napisana: »Rastline v knjigi niso zbrane zato, ker bi rasle 
samo pri nas. Še zdaleč ne. Večina teh rastlin je celo dokaj pogostih ne samo v Sloveniji, ampak tudi 
izven. Tudi niso zbrane, ker bile kako drugače znamenite. Te rastline so zbrane v knjigi enostavno zato, 
ker imajo naša lepa domača imena.« Ali ste vedeli, da dlakavemu sleču na Gori rečejo žižnpajn? Ko boste 
prebirali knjigo, pa boste izvedeli tudi kaj so lakujni, smukuce, žutene, žvenikelj.…
Knjigo je na pot pospremil dr. Tone Wraber, ki je tudi sicer pri njenem nastajanju veliko pomagal. 
Pomen takšnega dela lepo ponazorijo njegove besede: »Nastala je prikupna, strokovno zanesljiva, nazorno 
ilustrirana in v več pogledih dragocena zbirka ljudskih rastlinskih imen. Ob tem je treba pripomniti, da ob-
stoječi slovenski rastlinskoimenski zaklad ni do kraja dognan, saj ni popoln niti krajevno niti vrstno vseob-
Miscellanea

69
sežno. So kraji v Sloveniji, kjer tamkajšnja raba še ni bila raziskana in zapisana, predvsem pa je tudi res, da 
imajo istovrstne rastline na različnih območjih ali celo v najbližji soseščini mnogokrat različna imena.«
Knjigo sta založili Osnovna šola Otlica in Društvo Gora, za zanimivo obliko knjige pa je poskr-
bela Suzana Ipavec. Po kratkem predgovoru, kjer nam avtorica, sicer učiteljica matematike in fizike in 
mentorica botaničnega krožka, predstavi sodelavce knjige, sledi Uvod, v katerem preberemo, kako je 
knjiga nastala. V poglavju Zakaj »Kako jim rečemo pri nas«? se seznanimo z osnovami znanstvenega 
poimenovanja rastlin, izvemo pa tudi zakaj so nekaterim rastlinam Gorjani (prebivalci Predmeje, Otlice 
in Kovka) dali prav posebna imena, druge pa so še zmeraj le roža, trava, grm ... 
Sledi opis 32 izbranih rastlin. Vsaka rastlina v knjigi je predstavljena s fotografijo in s tremi imeni. 
Slovenskemu imenu sledi znanstveno ime (oboje povzeto po Mali flori Slovenije 1999) in na koncu še 
domače, krajevno ime. Zanimiva oblikovna rešitev nam na levih straneh knjige ponuja besedilo, na des-
nih pa fotografije. Prav je tudi to, da so skupaj predstavljene različne, vendar na videz podobne vrste, ki 
imajo zato ponekod ista domača imena. 
V kratkem opisu vrst so poudarjene njihove krajevne značilnosti, kje rastejo, za kaj so jih ali jih 
na Gori še uporabljajo. Nekatere so še pred leti nabirali kot zelišča, z drugimi so se otroci igrali ali se z 
njimi posladkali, tiste lepe za oko pa so si Gorjanke presadile k hišam in si tako polepšale svoje domove. 
Zvemo pa tudi za kakšno zanimivo zgodbico ali vražo, povezano s temi rastlinami. Kvalitetne fotografije 
so večinoma prispevali avtorica in ožji člani družine Velikonja. Na zadnjih straneh najdemo še seznam 
literature, seznam informatorjev, ki so sodelovali v anketi in kazalo. 
Vsekakor je ob prizadevanju gospe Elvice Velikonja in gorjanskih osnovnošolcev nastal dragocen 
prispevek o ljudskem imenoslovju rastlin, ki je zanimiv ne samo za botanike, ampak tudi za strokovnja-
ke z drugih področij. Tovrstne publikacije v Sloveniji zelo pogrešamo, zato avtorica in njeni sodelavci 
zaslužijo veliko pohvalo za ves vloženi trud in vso podporo ob morebitnih podobnih projektih v pri-
hodnje.
Boško Čušin
 
Srečanje slovenskih botanikov – Ljubljana, 20. novembra 2004
Vsakoletno srečanje slovenskih botanikov na eno od novembrskih sobot je že ustaljena tradicija. 
Letos je bil tak dan 20. novembra v Ljubljani na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Srečanje je, 
kot vedno doslej, skrbno organiziral prof. dr. Tone Wraber s sodelavci na katedri za botaniko že omenje-
nega oddelka in fakultete. 
V letu 2004 je dopolnil 80 let prof. dr. Vlado Ravnik. Njegovo pestro pedagoško in znanstveno 
delo je predstavil prof. dr. Tone Wraber. Prof. Ravnik je opisal nekaj novih rastlinskih taksonov, je eden 
najboljših poznavalcev družine orhidej pri nas, svoj izostreni čut za opazovanje rastlin pa je združil s sli-
karskim talentom in ustvaril odlične risbe in slike naših rastlinskih vrst; alpske vrste lahko občudujemo 
v njegovi ikonografiji Rastlinstvo naših gora (1999). 
Minilo je 100 let, kar se je v Sankt Peterburgu rodil prof. dr. Vladimir Tregubov. Raziskoval in služ-
boval je po Evropi (Francija, Bosna, Slovenija), v severni Afriki (Maroko) in v jugozahodni Aziji (Iran). 
Kar nekaj let je po drugi svetovni vojni preživel tudi v Sloveniji in ga ob G. Tomažiču in M. Wraberju 
uvrščamo med pionirje pri fitocenoloških raziskavah naših gozdov. Prispeval je tehtne, temeljne študije 
o macesnovih gozdovih, alpskem bukovju in dinarskem jelovem bukovju. Življenje in delo široko raz-
gledanega strokovnjaka je predstavil njegov sodelavec (v letih 1962/63) na Inštitutu za biologijo SAZU, 
akademik dr. Mitja Zupančič.
O Andreju Fleischmannu, botaniku, piscu botaničnih pregledov in prvem vrtnarju Botaničnega 
vrta v Ljubljani je ob 200-letnici rojstva govorila dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica in botanična 
skrbnica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.
Hladnikia 17: 61-72 (2004)