Izhaja vsiki četrtek Db 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pismi se ne sprejemajo. Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 ki oni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, zn druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema Narodna Tiskarra" v Oorici, ulica Vet-lurini St 9 Aovensko ljudstvo. na R.ltn ta. vero dom or Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tcbakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 1! v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. xviii. letnik. V Gorici, 14. julija 1910. 28. številka. Bodimo v bodoče oprezni! Naša politična, narodna in gospodarska organizacija raste od dne do dne. Snujejo se izobraževalna društva, mladeniški in dekliški odseki, posojilnice in hranilnice, gospodarske zadruge, politična društva itd. Naš narod je napreden, kakor malo kateri v Evropi. Demokratična idea je posvetila v slednjo gorsko vas. Pri vsem napredovanju in snovanju pa moramo skrbno gledati, da delamo vse v katoliškem duhu in imenu. Naši somišljeniki naj gledajo pred vsem, da ne dobe naših društev in zadrug nikdar liberalci v roke. V z a d n j e m času je prišlo na Goriškem spet par društev in zadrug v liberalne roke. Družba sv. Cirila in Metoda naj nam bo v svarilo! Že pred 18 leti so nekateri naših mož svarili gospode, ki so vodili to družbo in prosili, naj se družba preustroji tako, da bo katoliški značaj v njej zagotovljen. V knjižici: „Pogled na prvo četrtstoletje", ki jo je letos ob 25 letnici izdala družba sv. Cirila in Metoda, beremo na str. 76 in 83, da je 1. 1892 nekdanji urednik »Primorskega lista" pokojni dr. J o s. Pavlica priporočal na prvem katoliškem shodu, naj se družba sv. Cirila in Metoda preosnuje na podlagi župnih podružnic in naj se da po zgledu dunajskega katol. „Schulverein“-a škofom nadzorstvo glede verskega značaja družbe. Dr. Josip Pavlica je imel dober namen. Njegov predlog bi se bil lehko tudi nekoliko preminil, saj je priporočil le, naj se katoliški značaj v družbi zagotovi. To se lahko zgodi na razne načine. Toda njegov glas je bil glas upi-jočega v puščavi. Tako smo sedaj do- živeli, da je prišla družba popolnoma v liberalne roke, da se pod svetniško zastavo pleše in da se družba zlorablja v liberalne svrhe. Po celi goriški deželi prirejajo sedaj podružnice sv. Cirila in Metoda veselice s plesom. Bodimo v bodoče oprezni! Vse, kar osnujemo, bodi utrjeno v katoliškem značaju. Prav pogostoma se pripeti, da se že po 5 letih ohladi v naših društvih katoliško navdušenje in da se potem polagoma ugnezdi liberalizem. Pripravljeni moramo biti tudi na te slučaje. Poznamo društva, kojih ustanovitelji so bili duhovniki, ki so pa že po malih letih duhovnike vrgla iz odbora. Da se to ne bo več dogajalo, priporočamo, naj se pravila primerno sestavijo, kakor so sestavljena na pr. pravila „Slov. katoliškega delavskega društva" v Gorici, društva »Skalnica" in nekaterih drugih društev na deželi, ki so posneta po pravilih „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici. Ako hočejo imeti liberalci društva, naj jih sami snujejo. Mi pa bodimo skozinskoz katoliški možje in hodimo po varni poti v zavesti, da ima edino-le krščanstvo v sebi moč narodno, moralno in socialno rešiti naše ljudstvo. Shod gg. veleposestnikov. V nedeljo dne 10. t. m. so se torej zbrali furlanski veleposestniki, da bi protestirali proti započeti akciji v prid kolonom. Zastopani so bili tudi slovenski gospodje. Poročevalec je bil notar dr. B a 11 a b e n, ki je na koncu svojega govora predlagal razne resolucije in proteste. Protestovali so proti ravnanju dvornega svetnika Schullern-a, ki da je razžalil v svojih spisih in govorih najčastitlivejši stan (ceto piu onorato) naše dežele t j. gg. vele- i posestnike. Sklenili so, da bodo objavili te proteste v dunajskih listih „Reichspost“ in »Neue Freie Presse". Nimamo namena, da bi branili osebo dr. Schullerna, ker smo od začetka povdarjali, da nam je le za stvar t. j. za odpravo oderuštva, ki 'je uganjajo n e k a te r i gospodje se svojimi koloni. Veseli nas, da so se gospodje posestniki v nedeljo sami v brk povedali, da je to oderuštvo res grdo in da je je treba odpraviti. V resoluciji čitamo to - le : »Izjavljajo, da soglašajo z namero urediti potom postave kolonske pogodbe ter odpraviti vse zlorabe in oderuštva (abusi e sfruttamenti), ki nasprotujejo nravstvenosti (buoni costumi), predlagajo, naj se ustanovi posebna komi s i j a g o s p o d a r j e v in kolonov, ki naj strogo, objektivno in nepristransko preišče sedanje kolonske razmere in naj pripravi potrebno podlago za preme m bo dotične postave ki naj upošteva tudi dobre navade v d ež e 1 i. S o g laša j o z ustanovitvijo sodnij prve in druge stopinje, kakršne obstojajo za obrtne stroke, z namenom, da bi se sporne točke mej gospodarji in koloni hitro in brezplačno reševale." S to resolucijo so gospodje priznali vse, kar smo trdili mi. Mi nismo nikdar trdili, da so vsi gg. posestniki oderuhi, ampak smo se vselej ozirali na posamezne slučaje, ki so dokazani. Kolonska akcija ni naperjena proti gg. veleposestnikom, ampak proti zlorabam in proti oderuštvu, ki je po- šteno mislečim posestnikom v sramoto Te zlorabe in to oderuštvo, ki se uganja s poštenim furlanskim in slovenskim ljudstvom, treba na vsak način za-braniti. S shodom, ki so ga priredili gg. veleposestniki v nedeljo smo zadovoljni. Slišali smo iz njihovih ust resnico, ki jo tudi mi na vseh shodih povdarjamo. Gospodje so to prav dobro povedali. Naj bi ta shod pomenjal za kolonsko vprašanje korak naprej. Pravica naj zmaga, krivice nočemo! Politični pregled. Prestolonaslednik v Budimpešti. Prestolonaslednik Franc Ferdinand pride v jeseni v Rudimpešto in ostane tam delj časa. Stopil bo tudi v stik z vodilnimi političnimi in družabnimi krogi. Trgovinske pogodbe s Srbijo in Črnogoro. Avstroogrski odposlanec v Belem-gradu grof Forgach je naznanil srbski vladi, da je skrajna privolitev, ki jo more dovoliti Avstrija, kontingent zaklane živine, ki je bil dovoljen v trgovinski pogodbi leta 1908. Prevoz žive živine se ne dovoli niti v plombiranih vozovih. Ako pride torej do te pogodbe, bo imela Srbija uvažati v monarhijo 35.000 glav goveje živine in 70.000 pre-šičev na leto. Vsa ta živina pa bo morala biti pregledana od avstrijskih državnih organov in pobita na meji, kjer se zgradi potrebno število klavnic. S Črnogoro se tudi približujejo pogajanja h kraju. Črnagora bo smela uvažati v Boko Kotorsko živo živino, a dovoli za to Avstriji minimalne tarife. Naš ABC. Priredil A. P. (Dalje). Ako dandanes po pravici britko tožimo o povečjem zgrešeni vzgoji; ako žalostni in polni nevolje opazujemo naše otroke--------------ako iskreno že- limo, da btidi vzgoja — up bodočnosti — boljša, da bolje vzgojeni rod prinese boljše čase: pa le poiščimo zopet temelj vsake prave vzgoje in vrnimo se nujno h edino pravemu temelju. Mi sami, starejšine, ki vodimo vzgojo mladine v imenu božjem in postave, m i s a m i se moramo vrniti na pravi temelj. Fdino pravi temelj pa je in ostane temelj, postavljen od Boga samega — temelj žive, krščanske vere. Svet. človeško bistvo in življenje, njihov cilj in konec moramo opazovati' z očmi vere ter vzgajati človeka kot k r i s t i j a n a in ne le kot zemljana. Mi sami moramo pošteno živeti po veri in v radovoljni pokorščini, v s a m o z a t a j i in živem strahu božjem... Tu je temeljni pogoj za pravo in vspešno vzgojo. Brez tega temeljnega pogoja v vzgojiteljih samih je vsak trud — do cela — zaman. A. K o I p i n g : »Dr. Fliederstrauch". 1. zv., st. 248. Čini bolj krščansko je vaše življenje (6 stariši), vaše govorjenje, dejanje in nehanje, tem bolj se bodo otroci od vas samih učili — modrosti... V čisti, zdravi studenčnici vspevajo postrvi; v gnilem močvirju žive močeradi, krote in povodni kebri: prav tako napredujeje v dobri krščanski družini otroci; ti jasno spoznavajo, kaj je Bog in kaj hoče, in po tem žive — res modri otroci. V hiši pa, v kateri kolnejo, se zmerjajo in prepirajo, o bližnjem slabo govorč. slab časopis berč, molitev pa le na kratko in leno ali je celč ne molijo in o Bogu skoro nikoli spoštljivo ne govore: — tu dobe otroci tudi — kakor svinja — majhne oči in skoro nikoli ne dvignejo kvišku pogleda. A. S to Iz: »Najimenitniša umetnost", st. 60. Strast. — Tako je človeško srce, da nima prostora obenem za Boga in bogove; pa je tudi tako, da silijo vanj vedno in vedno bogovi in skušajo iz-bacniti Boga. To je boj — boj življenja! V ta boj smo zapleteni vsi; še več, za ta boj smo odločeni; kajti ne velela bi sicer zapoved: ne imej bogov poleg Boga. Ako zmagajo bogovi, zapusti srce Bog in ž njim Njegovi nebeški spremljevalci: milost, vera in mir — in v zapuščenem srcu ne ostane nič nego malik, ki se dii — kakor vsi maliki — po božje častiti, pa ne donaša ne izveličanja, ne blagoslova. J. g. II. Ha h n: »Nirvana". 1. zv., st. 228. Strast je kača; ovija celega človeka in vklepa njegovo voljo in pamet, spoznanje in vse njegove zmožnosti v sužnost. Le počasi se mor*e človek oprostili te kače, streti njene okove: — le polagoma in ne brez novih padcev se opomore volja in zbistri pamet. J. g. H. H a h n: »Nirvana". II. zv., st. 111. Kdor je razgret, si lahko naleze bolezen... in v komur se kuha ena strast, naj se le ogiba drugih, da se jih ne naleze. Kogar zgrabi hudič za las, ga kmalu ima celega. Vse to je preprosta resnica, pa jo razmišlja najmanj, kdor bi je najnujneje trebal. A. K o I p i n g: Jgrica" V. zv„ st. 198. (Dalje pride.) Obiski vladarjev na Dunaju. Meseca septembra pride cesar Viljem na Dunaj našemu cesarju osebno čestitat. V drugi polovici meseca septembra pride čestitat cesarju na Dunaj tudi bolgarski kralj Ferdinand. Začetkom oktobra pride belgijska kraljeva dvojica na Dunaj za tri dni. Italijanski šolski zakon. Italijanski parlament je sprejel novi šolski zakon, s katerim se ljudsko Šolstvo podržavi. Velikanske nove trdnjave v Nemčiji. Nemčija bo utrdila vse otoke Severnega morja od nizozemske meje do Jutlanda iz strahu '•— pred Angleži. 350 turških uradnikov aretiranih. Radi tajne zarote proti mladotur-kom aretiranih je 350 državnih uradnikov, ki so bili prej odpuščeni iz državne službe. Albanija. Vesti, da je v Albaniji vzpostavljen red in mir, niso bile resnične. V severni Albaniji je še 10.000 ustašev pod orožjem. Pravi se, da se puntajo zaradi usmrtitve raznih ustaških kolovodij. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko s i r o t i š č e". P. n. gg. Josip Kosec, župnik v Kamnjah, 20 K; „U. in K." v Lokovcu 4 K; »Kmečka hranilnica in posojilnica Kozana-Vipolže" na račun ustanovnine 20 K ; Hranilnica in posojilnica Biljana-Medana 50 K; Apolonija Žagar 1 K; v nabiralnikih: v kuhinjski šoli pri gospodični Mariji Grebenc 5 K; v gostiini Josipa Gorjanc 1 K 30 v; Marija Marinčič 1 K; Franc Novič, krojač 1 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa l.l Domače in razne vesti. Goriški novomašnlki. — Prevz. knezonadškof podeli višje redove v kn. nadškofijski kapeli dne 17., 24. in 25. tek. meseca (okoli 7. in pol zj) naslednjim gg. bogoslovcem: Francu Močniku iz Cerkna, Arturu Pinatu iz Brume, Antonu Pisku s Pečin (četrtoletniki); Antonu Rutarju iz Drežnice in Vincencu Štanta iz Mirna, (tretjeletnika). Poglavje o učiteljstvu. — Že večkrat smo omenili, kako nevaren je svobodomiseln učitelj mladini. Ker bi se ti, dragi bravec, zdelo morda to nekoliko pretirano, navedemo tu dokaz za našo trditev. Kakor ti je znano, so si zapisali svo-bodomiselniki na svojo zastavo kot vodilno geslo: Boj cerkvi. Zato vidimo svobodomi-selce ob vsaki priliki v boju proti cerkvi. V svojih časopisih pišejo proti verskim resnicam, norčujejo se iz Matere Božje in trdijo, da je vera v Boga velika neumnost. Ali te ne obide groza, dragi bravec, če pomisliš, da se dobijo ljudje, ki se upajo kaj takega pisati? Svobodomislec nima vere, zato ne more biti njegovo življenje dobro. To je jasno kot beli dan. In sedaj poslušaj I Lansko leto so imeli 7. in 8 septembra liberalni učitelji zborovanje v Trgovskem Domu. Pri tem zborovanju so javno izpovedali, da so svobodomiselci. V Trgovskom Domu zbrani učitelji so povedali na vsa usta, da odobravajo pisavo »Svobodne Misli", to je onega časopisa, ki si je postavil za nalogo pisati proti naši veri in jo zasmehovati. Tam zbrani učitelji so javno pokazali, da hočejo delovati v mislu tega protiverskega časopisa. Sedaj vidiš, dragi bravec, kaki nevarnosti je izpostavljena naša mladina. Le dve poti sta mogoči. Ali iztrebiti in naših šol svobodomiselno učiteljstvo, ali pa pustiti, da ono zapelje našo mladino v luže brezverskega življenja. Naše ljudstvo je za prvo pot, zato boj proti svobodomiselnemu učiteljstvu. Koliko Je takih?... Kakšen naj bi bil učitelj? Na to vprašanje je odgovoril veljaven šolnik tako-Ie: Učitelj naj bo najbolj krščanski kristjan, najmilejši prijatelj otrok, najboljši pozna-vatelj človeške narave; učitelj naj se vedno izobrazuje, naj pridno moli za mladino. Učitelj naj uči resnico in čednost, naj bo namestnik toliko sta-rišev, duhovni oče toliko otrok, oskrbnik občinskega vzgojišča, viden angel varih otrok božjih. Modra galica. — »Goriška zveza" nam sporoča, da se ji je posrečilo dobiti nekoliko modre galice izborne kakovosti. Z ozirom na občutno pomanjkanje galice je ni veliko na razpolago. Člani pridruženih zadrug jo dobijo pri zvezi, kjer se morajo oglasiti. Galico p« dobe le tisti člani zadrug, ki so letos že vzeli galico pri zvezi ali pri kaki pridruženi zadrugi. Podpora za krmo. — Državni poslanec Fon je dobil iz poljedelskega ministerstva obvestilo, da se lo vlada vendarle odločila za dovoljenje, da se sme razdeliti ostanek državne podpore v svrho nabave krme iz leta 1907 (odnosno 1908) v znesku 18.000 K. Kdor je toraj naročil leta 1908 sena pri deželnem odboru, dobi vrnjeno neko svoto razmerno se številom kvin-talov vkupljenega sena. „Slovenska Straža". Do nedelje je bilo ustanovljenih po vsem Slovenskem 161 podružnic »Slovenske Straže". Ta dan je imela „SI. Str." v Ljubljani slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo prav mnogo občinstva. Na tein zborovanju je govoril tudi drž. posl. dr. Korošec. Govoreč o zadnjih bojih slovenskih poslancev v državnem zboru, rekel je dr. Korošec med drugim: „0 slovenskem vseučiliškem vprašanju se vrše diskusije in vsa javnost v Evropi ve, da smo v Avstriji Slovenci, ki nimamo svojih pravic. To je prvi uspeh. Vlada je odgodila državni zbor in ni pustila, da bi v tem zasedanju prišlo do odločitve. V jeseni smo mi zopet tamkaj na svojem mestu in bomo branili s krepko roko pravice slovenskega ljudstva. Dolžnost naša pa je, da se ob tej priliki spomnimo onih strank, ki so nas podpirale v zadnjem boju. To so češki agrarci, radikalci in nilado-čehi. Z žalostjo pa moram konstatirati, da je glasilo naših slovanskih bratov, ki so nam po svetovnem naziranju najbližji, „Hlas" na Moravskem, obsojalo to, kar smo morali storiti v korist slovenskega naroda. Mi pa bomo šli po poti, ki smo jo ubrali. Če hoče vlada razpustiti državni zbor in razspisati nove volitve, pozdravljamo to z veseljem. Mi nočemo končati kot strahopetci. Vajeni smo bojev, zlasti ker imamo na čelu voditelja dr. Šušteršiča, ki je tudi v zadnjih dneh pokazal vso zmožnost kot načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke. Ponosni smo, da ga imamo v svoji sredi, in sledimo mu kot zvesti prijatelji." Kakor na tem slavnostnem zborovanju, tako se je izrekla tudi na vseh drugih ustanovnih shodih podružnic „SI. Str.", ki so se širom naše slovenske domovine vršili, zahvala poslancem Vseslovenske Lj. Strake za njih odločno nastopanje v drž. zboru /a slovenske pravice. Veliki punt" v drugi izdaji izide kmalu. Je uže skoro dotiskan. Oni gg., ki so ga naročili pred meseci, ga dobe koj, ko izide. Nova naročila sprejema založnica »Narodna Tiskarna" v Gorici. Prva izdaja je pošla v par mesecih. Enako pričakujemo, da bo tudi druga izdaja našla mnogo bralcev. V vsaki kmečki hiši na Goriškem bi morali imeti to velezanimivo knjigo, ki opisuje velike kmečke punte na Goriškem, ko so kmetje kri prelivali za svoie pravice, a so tudi deželni mogočnjaki trepetaii pred kmečkimi cepci, kosami in mušketami. — Cena knjigi bo ista, kakor prvotno in sicer s poštnino K 170. Priporočamo! ..Romantiko" je „Narodna Tiskarna" v Gorici razposlala pred meseci bolj znanim rodoljubom po Slovenskem. Ker mnogo njih ni v določenem roku vrnilo knjige, enako pa tudi niso zaznamovanega zneska poslali, prosimo uljudno, da to store čimpreje, ker se morajo poravnati računi s pisateljem. Železnica Idrija-Sv. Lucij a-Tolmln. Železniško ministerstvo je izročilo načrt goriškega deželnega odbora o normal-notirni železnici iz postaje Sv. Lucija-Tolmin do kranjske meje v smeri proti Idriji namestništvu v Trstu zaradi revizije trasiranja te proge. Uradna komisija bo morala najprej izvršiti svoje delo na Kranjskem, in neposredno potem ob progi na Primorskem. Vojaške vesti. — List „Die Zeit“ poroča, da se bodo letos v Galiciji vršile velike vojaške vaje l-avalerije. 12 regimentov kavalerije se bo udeležilo teh vaj, katerim bodo prisostvovali razni visoki častniki. Isti list poroča, da se v tem letu odpravijo bobnarji pri infanteriji. Električna železnica na Sv. VI-šarje. — V listih čitaino, da nameravajo nekateri inženerji zgraditi električno železnico na Sv. Višarje in da je železniško ministerstvo uže izdalo dovoljenje, da se smejo napraviti podrobni načrti. Električna železnica bi šla iz Žabnice izpod hriba Sv. Vi-šarij do cerkve na strmem hribu. — Ali bi se ne dala taka železnica zgraditi tudi na našo Sv. Goro? Z veseljem bi pozdravili tako zgradbo tisoči in tisoči romarjev, častilci M. B. na Sv. Gori! Razmišljevanja vredna misel. V Gradežu je uže toliko kopališčni-kov, kakor nikoli še do sedaj. Pravijo, da jih je dober tisočak več kot lani. Hoteli so prenatlačeni. Veliko milijonarjev je tamkaj z njih luksurijozno postrežbo, opremo itd. — Promet z Gradežein bo pospeševala nova železniška proga iz Červinjana do Belvedere, ki se bo otvorila te dni. Iz Belvedera je kratek prehod s parnikom do Gradeža. Železnica Oervinjan-Belvedere. — Na prošnjo furlanske žel. družbe je žel. ministerstvo odredilo tehnično-politični obhod lokalne žel. proge Červinjan-Oglej-Belvedere. V slučaju povoljnega izida tega obhoda je želez, inšpektorat v slučaju, da obstoje vsi polrebni predpogoji, pooblaščen dati dovoljenje za obratovanje na novi progi. Polovične vožne listke za učitelje je dovolil ogrski ministerski svet dne 16. aprila letos. Ugodnosti so deležni vsi učitelji brez razlike na javnih, verskih ali privatnih šolah. Zrakoplovstvo. Zrakoplovca inženirja Zablatnik in Heim letata vsaki večer okoli Velikih Roj s svojima letalnima strojim.t v visočini nad 100 m. Tudi v petek zvečer se je inženir Za-platnik dvignil v zrak in plul nad eno uro. Potem pa je hotel napraviti velik krog in sicer okoli Podturna, za Gradom, na Blanče, za Ražonerji spet na Velike Roje, a se mu ni posrečilo. Ko je priplul do Podturna se mu je motor pokvaril in z visočine okoli 40 metrov je padel na tla. K sreči se je inženir Zablatnik le malo poškodoval, tembolj pa se je poškodoval letalni stroj. Njegova drzna namera je vzbudila v mestu obče pozornost. — Tudi Rusjan je v petek letel okoli Roj par metrov nad zemljo, a se mu je spodnje kolo pokvarilo. Novi Aljažev Dom stoji! Srečno dovršena nova stavba se ponosno dviga v podnožju orjaških vrhov Julijskih Alp — v podnožju Triglava in Škrlatice. Preboleli smo grozni udarec, ki ga nam je zadal usodni plaz, porušivši stari Aljažev Dom — preboleti pa smo ga mogli le po vsestranski pripomoči najboljših sinov in iiniteljev svojega naroda. Nov Aljažev Dom torej ni več samo delo planinskega društva: to je slovenskega naroda delo. V zahvalo za vsestransko podporo, In da pokaže celemu narodu uspeh skupnega napora, priredi Slovensko planinsko društvo 'slovesno otvoritev Aljaževega Doma in sicer v n e d el j o, d n e 1 7. julija. Društvo torej iskreno vabi vse planince in prijatelje planinstva, posebno pa vse podpornike, ki so inu priskočili v največji sili, da se blagohotno udeleže te otvoritve. Petrolej v Boljuncu. Pri kopanju vodnjaka je prišel posestnik Anton Žerjal v Boljuncu v globočini 2 in pol do petrolejskega vrelca. Občinski italijanski gimnazij v Puli podržavljen. — To naznanilo je dobil te dni z Dunaja puljski župan. „Polaer Tagblatt" pa poroča, da je bil občinski gimnazij podržavljen le pod pogojem, da preide hrvatska šola v Puli v deželno oskrb. Ta pogoj sta sprejela toli deželni glavar dr. Rizzi, kolikor puljski župan dr. Vareton. Novo okrožno sodišče v Pulju. — S 1. januvarjem prihodnjega leta se ustanovi v Pulju novo okrožiK) sodišče. Velikanska železniška nesreča. Pri Kissel-Arvadu je skočil iz tira železniški vlak. Smrtno nevarno je ranjenih 19, nevarno pa 31 oseb. Ponarejeni petkronskl novci. — Na Vrhniki so orožniki aretovali brata Ivana in Franca Polca, doma iz Kalen-kovic na Moravskem, ker sta pri različnih gostilničarjih menjala več ponarejenih petkronskih novcev. Prvi je star 21, drugi pa 25 let. Izročili so ju tamkajšnjemu okrajnemu sodišču. Upravno sodišče zavrnilo pritožbo »Freie Schulo". — Upravno sodišče je v petek zavrnilo pritožbo društva „Freie Schuie", ki se je pritožilo proti odloku naučnega ministerstva,' ki je odredilo, da mora „Freie Schuie" za one učitelje, ki na njenih šolah hočejo poučevati veronauk, dobiti pritrjenje dotične cerkve, da so za pouk veronauka usposobljeni in od cerkve pooblaščeni. Cerkveni ropar — zasačen? — Dne 29. jun. je bila v Reki oropana frančiškanska cerkev. Dne 2. jul. je prišel v zastavljalnico v Gajevi ulici v Zagrebu neki mož in je hotel zastaviti razne dragocenosti. Stvar se je zdela uradniku sumljiva in na skrivnem je poslal po detektiva, kije neznanca aretiral. Med potjo pa je ta potegnil nož in zabodel detektiva ter zbežal. Detektiv je vsled rane umrl. Zasačili lopova niso, a našli so njegov kovček, v katerem je bilo ukradenih dragocenosti v znesku za 15.000 K. Ker so iz raznih znamenj sumili, da je lopov nekje od Ptuja doma, so brzojavno obvestili mariborsko policijo. Stražnik Kusman je 7. tm. zvedel, da je neki neznanec, glede katerega se je popis vjemal, ponujal razne zlatnine po Mariboru v nakup. Zasledoval ga je s policijskim psom „I.uksom“ in ga je zasačil proti večeru pri Laberju v Tržaški ulici. Ko ga je zadržal, je mož potegnil nož in mahaje ž njim krog sebe zbežal. Stražnik jc „Luxu“ dal znamenje, naj ga zasleduje, kar je ta storil in moža dohitel. Začel se je strašen boj med psom in neznancem. Pes je dobil več težkih zabodljajev z nožem, a končno je vendar lopova podrl na tla in omogočil, da se ga je zvezalo in odpeljalo v zapor. Neznanec sicer taji, vendar se splošno sodi, da je identičen z zločincem iz Reke in Zagreba. Oolpl obsojen. V soboto se je dokončala na Dunaju porotna ruzprava proti Colpiju, ki je ukradel »Banki kooperativi" v Trentu nad 300.000 K. Colpi je bil obsojen na 6-letno poojstreno ječo. — V Spletu se bodo ustavljali parniki paroplovne družbe „Avstro-Ame-rikana", ki plujejo v južno Ameriko, (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu Lisfu“ šl. 28. z dne 14. julija 1910. ako bode poprej naznanjeno, da se ima tam kaj vkrcati ali izkrcati. Parnik »Sofia Hohenberg" se bode torej 29. t. m. ustavil v Spletu, ker se je naznanilo, da se od lam odpošlje 2000 kvintalov cementa. Otvoritev »Slovenskega Siroti- Š5a". — »Slov. sirotišče" se otvori s prihodnjim šolskim letom, ako se prijavi od 20—30 gojencev, ki bodo plačevali po 20 K na mesec. Brezplačno se za sedaj ne more sprejemati, ker ima št društvo dolg. Čas za priglašenje je do 30. julija. Upamo, da bo mogoče kmalu tudi brezplačno sprejemati gojence. To je po vsem odvisno od naših, dobrotnikov. Po § 2. društvenih pravu je zavodu namen sprejemati ne samo osirotele o-troke, ampak sploh zanemarjeno mladino pa tudi odrasle, kadar so brez dela ali posla. Potres. — V Inumostu in po Inski dolini je bil včeraj ob 9 in pol predp. čuti precej močan potres. V Šilcu se je baje podrlo nekoliko dimnikov in stropov. Za katolike v Bosni. — Znano je, da imajo dandanes katoliki v Bosni cerkve, ki se jih niti ne more imenovati stavbe, ker so večinoma lesene kolibe, brez kake dostojne oprave. Gospodje župniki, ki bi imeli na razpolago kakih cerkvenih predmetov, ogrinjal, oltarjev, slik, orgelj ali karsižebodi, katerih več ne rabijo, naj bi jih darovali siromašnim katoliškim cerkvam v Bosni ali odstopili proti mali odškodnini. Vsa tozadevna pojasnila daje uredništvo »Slovenca" v Ljubljani. Lovski pes, lisaste barve se je našel. Ima ga posestnik g. Makuc na Volčjidragi Komur je tak pes zmanjkal, naj se oglasi istotam. Listnica uredništva. - Gospodom dopisnikom iz raznih krajev: Prihodnjič. Mestne novice. Šolske zavode društva »Šolski Dom" je obiskovalo v šolskem letu 1909110 skupno 1538 učencev in učenk. Ljudsko šolo v »dolskem Domu" je obiskovalo 280 dečkov in 340 deklic. V pripravljalnici za srednje šole je bilo 43 učencev. V pripravljalnico za žensko izobraževališče je hodilo 112 gojenk. — Moška obrtno - nadaljevalna šola je imela 155 obiskovalčev, v žensko obrtno šolo je zahajalo 108 gojenk. V »Malem Domu" je bilo v ljudski šoli 100 učencev in 177 učenk. V otroške vrtce je hodilo 110 dečkov in 113 deklic. Brez otroških vrtcev je torej hodilo v šolske zavode »Šolskega Doma" leta 1909 10 1315 učencev in učenk. Leta 1908|9 je obiskovalo te zavode 1236 otrok, toraj letos 79 več. Na vsih zavodih je sodelovalo: 3 učitelji-voditelji, 1 učiteljica-voditeljica, 1 učitelj, 17 učiteljic, 3 kateheti, 3 učitelji drugih šol. Zavodi imajo 2 postrež-nika in 3 postrežnice. > Na c. k. višji realki sta z odliko napredovala Kure Jožef in Udovč Jožef, bivša učenca pripravnice v »Malem Domu" društva »Šolski Dom" v Gorici. Prošnje za vsprejem v slov. »AloJ-zljevišče" je treba vložiti vsaj do 20. julija. Potrebne priloge: 1. krstni list; 2. spričevali zadnjih dveh semestrov; 3. zdravniško spričevalo za šolsko rabo; 4. ubožni list; 5. spričevalo duhovnega, pastirja oziroma kateheta. Prosilci naj naslovijo svoje prošnje samo na odbor Slov. .Alojzfjevišča" v Gorici, ul. Ponte Isonzo 7, prošnji naj priložijo znamko od 20 v za eventualno povrnitev spisov. Na slov. zas. gimnaziji bodo poučevali, kakor smo zvedeli, sledeči gospodje: dr. A. Pavlica, prof. bogoslovja, verouk; M. Mastnak, c. k. prof. na gimnaziji, slovenščino; A. Ipavec, c. k. prof. na gimnaziji, latinščino; šolski svetnik F. Plohl nemščino; Lj. Vazzaz, prof. na ženskem učiteljišču, zemljepis; šolski svetnik A. Šantel, matematiko; dr. Peter. Šorli prirodopis; A. Schaup, c. k. učitelj telovadbe na moškem učiteljišču, telovadbo; akademični slikar I. Žnidarčič, prof. risanja na realki, risanje in pisanje. Telovadba, risanje in pisanje bodo na tem zavodu obligatni predmeti. imenovanja. — Deželni odbor je sprejel v posebni seji dne 11. t. m. sledeče prosilce v deželno službo: Za stav-binski urad gospoda inženirja Maucr-ja in pomožnega tehnika Uvalo. Za oddelek pri knjigovodstvu: Prinčič Friderik, Hrovatin Josip in Mondolfo N. Zapisar-nični oddelek: Bratina Avgust, Vidrig Ahil, Frandolič Miha in Marega Marij. Vsled novega, po deželrctn zboru odobrenega štatuta je imenoval pet dnevničarjev, ki so zadostili vsem tozadevnim zahtevani, kot poduradnike s sedanjimi prejemki. Izredno je imenoval dnevničarja De Fiori ki služi v obče 63 let, pri deželnem odboru pa le 42 let ter je 83 let star, poduradnikom s plačo 2400 K, ki se mu všteje tudi v pokojnino. Smrt vojaka. V torek predpolu-dne so bili tukajšnji topničarji na Velikih Rojah. Enega konja je jahai tudi topničar Ivan Žigon, star 24 let. 'takrat se je zgrudil raz konja ter ostal mrtev na licu mesta. Ne ve se, li je provzročila smrt kap ali pa padec raz konja. Zaradi tatvine so zaprli v Gorici 25 letnega Ivana Lutman, 23 letnega Viktorja Sason in Antona Špacapan iz Ozeljana. Iz goriške okolice. g Solkanska župnija, ki je vsled imenovanja preč. g. Iv. Kolavčiča kanonikom stolne cerke izpraznjena je razpisana do 22. avgusta t. I. g Št. Andrež. — Kakor smo uže sporočili, bomo imeli v nedeljo, 17. t. m. lep dan ; obhajamo spomin blagoslovljenja naše cerkve, cerkveni shod s procesijo, katere se udeleže tudi „Orli“ v kroju. Zbirališče je na Rojcah ob 7. in pol. Ob 8. uri je pozdrav drugih društev v Št. Andrežu Ob 9. uri sv. maša s procesijo, pri kateri bo svirala vojaška godba iz Gorice. Ob 12. uri skupno kosilo. Popoludne ob 1. in pol telovadna poskušnja. Ob 3. uri blagoslov. Ob 4. uri začetek javne telovadbe. Po telovadbi veselica: petje, deklamacije, govori, srečkanje in šaljiva pošta. — Veselica bo na dvorišču g. Petra Lutmana. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišča 40 vin., srečke po 20 vin. Pri veselici bo svirala vojaška godba. Preplačila se hvaležno sprejmejo v spopol-nenje društvene knjižnice. — Torej v nedeljo v Št. Andrež na celodnevno slavnost! g Dornberg. Lep popoldan smo imeli minulo nedeljo v Dragi na dvorišču gostilne g. Kaučiča. Kakor uže naznanjeno, nam je priredilo naše izobraževalno društvo veselico z lepim vsporedom, ki se je res izborno izvel. Hvala gre v prvi vrsti našemu neumornemu g. pevovodji in g. predsedniku. Bog ju živi. Dornberg ima dobre pevske in igralne moči. — Veselica je bilo dobro obiskovana. Dvorišče polno občinstva, kar znači, da društvo uživa zaupanje. Bilo je mnogo tujcev. »Sočino" hujskanje zoper veselico ni torej nič izdalo! g Izredni občni zbor konsumnega društva v Mirnu bo v nedeljo dne 24. t. m. po blagoslovil. g Nesreča — noga odtrgana. V pond. popoludne ob 4. Uri se je v Sovodnjah zgodila nesreča, ki je zahtevala svojo žrtev. Tamkaj ima namreč mlatilnico g. Jožef Lutman iz bt. AndreŽaT Kot delavec pri mlatilnici je bil nastavljen tudi 38 letni omoženi Jožef Kuzmin iz Št. Andreža, bivši krčmar »Pri Štefanu" ravno ta mi Le-ta je vlagal pšenično snopje v mlatilnico. Ne ve se kako, se mu je zdrsnilo in padel je v odprtino, ki žre snopje. Močno zobovje mu je zgrabilo levo nogo, ter mu jo skoraj popolnoma od- trgalo. Le na tanjki kožici je viselo stopalo leve noge. Na blazen krik ponesrečenega ter na hud ropot mlatilnice, ki je lomila kosti ulovljene noge so mlatilnico koj ustavili ter ponesrečenca izvlekli iz mlatilnice. Brž so najeli voz in ga odpeljali v goriško bolnišnico. Iz ajdovskega okraja. a Šmarje, 6. VII. 10. Z ukradeno kavo je še marsikaj drugega prišlo na dan. V Šmarjah je bilo pred več meseci trgovcu Filipu Štubelj pokradenega več blaga, med drugim posebno kava, polenovke in ena suknja sina Milana. Danes pa so našli orožniki ostanke ukradenih reči in vrh tega še marsikaj izvirajočih od drugih tatvin v hiši Kristjana Živec, tistega lepega Kristina, ki je tožil preč. g. župnika pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini zaradi žaljenja časti, ker ga je župnik med pridigo pokaral, naj se dostojno obnaša ali pa naj gre iz cerkve. In g. župnik je bil od sodnika v Ajdovščlnt obsojen na 150 kron, pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici pa popolnoma oproščen in Kristl obsojen v poravnavo sodnijskih stroškov. Pri hišni preiskavi, katero je izvršil orožnik iz Rihemberka, se je našlo še nekaj čez tri kg kave, nadalje večja množina vojaških patrori in orodja, kakoršno se rabi pri gradnji železnic. Sedaj vprašamo: Ali ne bo smel g- župnik tudi nič pridigat, da se ne sme krasti in skrivati ukradene reči, kakor kole, suknje in druge reči; da sc ne sme krasti kokoši, jih na gmajni v kakem opuščenem mlinu ali kaki bajti kuhati injesti, da se ne sme krasti klobas, na kar se neki liberalni poštenjakoviči dobro razumejo, in kadar jim slaba prede, pa ponižno moledvajo, da se jih ne naznani pravici. In druge, ki so pripravljeni za vsako gonjo proti župniku, vprašamo, kako je z ukradenimi kokoši, ki so se pogostoma kradle tu in tam in pred ne dolgem času tudi pri Kavsu. In vi liberalčki in liberalke, ali boste mogli zdaj vse, kar je *na dan prišlo, utajiti?! Pa tudi g. sodnik, ki bo imel najbrže s takimi ljudmi opravit, bo lahko spoznal, da take vrste ljudi niso glili tako neomadeževani, kakor se vidijo, in da taki ljudje ne smejo bili preobčutljivi, če se jih po pravici in za potrebo pokara. Zampoinnite si pa rek: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. a Šmarje. Toča je napravila veliko škode v Rihenberški občini dne 5. t. m. Nekoliko pozneje prišla je pa od druge strani nad Šmarje in je naredila precej škode tudi tukaj, po nekojih krajih več, po drugih manj. Trpela je posebno trta, vendar smemo biti zadovoljni, če le pri tem. ostane in nam Bog zanaprej prizanese. Toda ljudje so že taki, da oni nočejo vsaj ob nedeljah in zapovedanih praznikih Boga obiskati v cerkvi, zato jih pa on obišče na polju, da pokaže, da je on Gospodar. Posvečujte Gospodov dan, kakor gre, in upati smete na božji blagoslov; ne pa kakor liberalec, ki pravi, da njemu ne more talit. — a Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice" v Črničah, re-gistrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. t. m. po blagoslovu v župnišču s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo za upravno leto 1909; 2. Potrjenjc računskega sklepa za I. 1909; 3. Prečitanje revizijskega zapisnika; 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika; 5. Sfu Č.ij n osti: Iz kanalskega okraja. ki Z Banjšic. (Odgovor na dopis v »S o či".) — Prvo te vprašam, .g. dopisnik, zakaj se nisi podpisal na tvoj laž-njivi dopis, katerega je »Soča" objavila dne 25. junija štev. 71. Pa saj te poznam po »Sočinem" reku: „če si naš, smeš vse". Res je, da je vaša veselica dobro vspela, ker je obstala iz nekaj učiteljev in nekaj Grgarcev in iz treti liberalnih družin na Banjšicah. Ni res, da so vam klerikalci dali pečat brezvercev. Res pa je, da je eden vaših somišljenikov se izjavil, da ste brezverci. Vi ste tudi pisali, da so naši agitirali in ljudi odvračali od vaše veselice, ali to je laž. Vi ste pa res agitirali in vabili klerikalce, da naj pogledajo noter, kako da je, a klerikalci niso taki neumneži, da bi šli v vašo og.ajo iz smrekovih vej in z Žakljem od otrobov ogrnjeno in z apnom do pol pobeljeno, ker sam vaš somišljenik iz Grgarja je rekel: ta ograja je za konje in ne za ljudi. Govorite, da so vam klerikalci vabila popravljali iz junija v julij, ali to je nesramna laž. Ali so klerikalci delili vaša vabila? Na vaših vabilih je bilo pisano, da bo veselica na Banjšicah „dne .19. t. m. ob 3. in pol popol."; ako pa kdo ni vedel, katerega meseca in katerega leta, gotovo niso krivi klerikalci, ker pri nas je vsako leto 12krat »dne 19. t. m. ob 3. in pol popol.". Dalje pišete, da je bil »naš prostor napolnjen z ljudmi", ali resnica je le to, da je bil vaš prostor napolnjen s pekočim solncem, a ne z ljudmi. Res je tudi, da, ako bi ne bilo prišlo nekaj Grgarcev, katerih ne poznam, kaj so, in ako bi ti možje vas ne bili rešili, bi bili zaspali v vašem smrekovem senčniku. Vi se tudi ponašate, da vaše društvo prav lepo raste; res pa je, da se vam vedno krči; ako želite se vam tudi dokaže. Kakor ti, dopisnik, tudi jaz »omenim še en slučaj". Liberalci so končali svojo veselico s prepirom v tisti krčmi, katero omenjajo v svojem dopisu. Potem je prišel njih liberalni generalmajor k poštenim fantom, ki so se v privatni hiši zabavali. Ko je vstopil, je kar spregovoril: Pojte hudiču v r..., vsi klerikalci". Lepa izobrazba ! Na to so mu nekateri dali nekaj izobrazbe. Ker ni hotel ne liati, so ga položili v neko mlako, da se je malo opral od liberalnega blata. S tem je bila zabava končana, pa ne z ‘medsebojnim prepirom. Dalje pišete, da je prisostoval predsednik cerk. odbora, a to ni res; res pa je, da je g. liberalni denarničar. odbornik cerkv. odbora končal to zabavo, ker revež ni toliko dobil v svojo kaso pri liberal. veselici, da bi popil en kozarec vina v isti krčmi in je moral priti k nam popivat! Kaj velja tak mož? E. F ki Iz Avč. Neznani tatje so ntinoli teden pri raznih hišah kradli in sicer: kokoši, piščeta, obleko, klobuke in denar. Enemu so ukradli neko svoto denara, katero si je revež ravno isti dan izposodil. Poskusili so tudi pri M. D. S. „Nad-Avčcm“. Prišli so v sa-kristijo ter zlomili nabiralnik. Ko so ga odprli, našli so njem samo I vinar. Z jezo so vrgli isto na tla in srečno odšli. — ki Lokovec. Dne 29. junija je imelo naše izobraževalno društvo svojo prvo veselico. V najlepšem redu. složno in brez prepira se je ta veselica prav lepo obnesla. Naši vrli mladeniči so pokazali da jim je resno do izobrazbe in olike. S tem smo pokazali, da znamo prirejati tudi mi poštene zabave. Vse točke vsporeda so se točno izvršile. Bratsko društvo iz Avč nam je izvrstno zapelo, da smo je vsi občudovali. Pesem »Oj planine", ki je najbolj ugajala, so morali pevci na splošno zahtevo ponoviti. Mnogo pohvale je žela gospica Marija Gašperšič iz Avč za prav lepo deklamacijo »Rabeljsko jezero". Nič manj ni navdušila deklamacija pesmi »Naš narodni dom", katero je deklamirala domSča gospica Francka Šuligoj. Nastop naših je bil prost in nikdo ne bi mislil, da so skoraj vsi stopili prvič na Oder. Le''tako naprej in kmalu priredite še kako veselico! ki Levpa nad Kanalom Bral sem v listu »Novi čas", da je pretekli mesec dnij, odkar je c. k. poštno ravnateljstvo v Trstu vzelo nabiralnico. Dotičnik, ki je imel poštno nabiralnico, se je odpovedal prve dni meseca maja t. I. ter izjavil, da bode samo do 31. maja to službo nadaljeval. C. kr. poštno ravnateljstvo pa je takoj po tem vprašalo, hoče li kdo drugi sprejeti ta posel z letno plačo 4K K. Ko je pa prinesel Peter Leban, nabiralničar v Kalu na poštni urad Avče izjavo, Ja za isto svoto nihče noče nabiralnice sprejeti, se je to ravnateljstvu sporočilo in s 1. junijem je isto začasno ustavilo poslovanje v nabiralnici! Ni pa res, da je iz Zavrha v Avče 2 uri daleč, in kakor se iz raznih strank sliši pohvalo, da preje dobivajo vse poštne predmete naravnost iz poštnega urada Avče, nego pri poštni nabiralnici v Levpi Iz tega je razvidno, da ista ni imela posebne koristi za razne (n. pr. Avšje, Škodniki, Markiči, Senica, Zavrli in še bolj oddaljene) vasi, ko so morale stranke važne poštne pošiljatve kakor priporočena pisma, poštne nakaznice in pakete osebno dvigati pri poštnem uradu v Avčah, ker se isti pri nabiralnici v Levpi niso dostavljali. Dopisnik se nima v tem oziru nikakor pritoževati, ker nima od dotične nabiralnice posebne koristi. Nadalje ni res, da prihaja poštni sel na poti v Kal skozi vas Levpo prazen. Dotičnik prinaša za islo spadajoče poštne predmete po veliki dobroti, radi tega bi morali biti prizadeti jako hvaležni. Nemarnost istih pa je pomilovanja vredna. In zakaj bi sami ne hodili prašat na poštni urad Avče, ko imajo komaj dober četrt ure oddaljeno pot. Tu se vidi, da je sama razvada in komodi-teta. Vsaka vas bi hotela imeti svojo lastno poštno nabiralnico, sploh tla bi se na dom vsem dostavljalo vse poštne predmete. Vsem se ne more nikdar vstreči — to je istina. Iz tolminskega okraja. t Sv. Lucija. — Politično pevsko društvo iz Gorice je prišlo v nedeljo k nam ter napovedalo koncert pri Mikužu. h\\, Sve-tolucijci, ki vemo iz naših goriških listov, da je to pevsko društvo privesek liberalne stranke, kakor „Sokol‘' ter da hoče indirektno pomagati utrjati liberalizem v Gorici in na Goriškem, se tega koncerta nismo udeležili. Zato je bila Mikuževa dvorana na pol prazna. Liberalni pevci in pevke so čudno gledali praznoto po dvorani. No, pa saj so te praznote po dvorani uže v Gorici vajeni pri svojih koncertih. Potem ne smejo zahtevati, da bi jim dvorane polnili mi deželam, ki se nič ne razumemo na petje, kakor je rekel en goriških liberalnih pevcev političnega pevskega društva. Ni čuda, da se je tako zgodilo, saj so z malimi izjemami samo taki, ki se ne upajo niti »kašljati se v občinskem uradu. In tudi li so sami kompari, botri svaki, strici itd. g. župana. Naša občina je 50 let nazaj ud drugih Naš g. župan je župan, tajni in blagajnik. Pod svojo komando pa ima take, ki mu vse podpišejo; kdor bi pa kaj razumel, se niti oglasili ne sme Seveda mu je težko zapustiti županski stolec. Na vse načine se upira in rekla mira proli Občinarjem, a le malo časa bo tako uganjal; kajti zapustiti bo moral županski stolec. Občinarji so se naveličali le strahovlade in zaupanja nimajo nikakega več do g. župana. Proč s tako strahovlado 1 Iz bovškega okraja. b Bovec. — Zadnje čase krožijo po listih neke vesti o bovškem občinskem zdravniku. Znana je afera, v katero je bil zapleten naš g. župan s prejšnjim občinskim zdravnikom, Židom Ftirthom, ki je tožil našega župana zaradi neke delikatne zadeve. Gosp. župan je bil v prvi inštanci obsojen, v drugi pa oproščen. Odkar je županstvo odpustilo iz službe občinskega zdravnika zida Fiirtha, se to mesto ni popolnilo, ker se je zdravniška zbornica čutila žaljeno vsled postopanja bovškega župana napram zdravniku FUrthu in je sklenila, da ne dovoli nobenemu opravljati službe v Bovcu. — Naš trg je vsled tega trpel. V sili in potrebi nimamo zdravniške pomoči. Nam se sklep zdravnikov ne zdi na mestu. Kako naj trpijo ne dolžni ljudje, ki niso bili z zadevo prav nič prizadeti ? — Sedaj pa čujemo, da je zdravniška zbornica sklenila, da ne bo nasprotovala nameščenju zdravnika v Bovcu, ako da župan neke izjave in neke obveznosti... Iz humanitarnega in človekoljubnega ozira želimo, da se ta spor poravna tržanom v dobro. Iz kobariškega okraja. kbd Sedlo v kobariškem kotu. Gospod urednik. Vam se bode gotovo čudno zdelo, da tako dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naAe vasi. l’o dolgem času smo pa vendar prisiljeni Vam sporočiti, kaj se pri na.s godi. Že meseca maja je potekla triletna doba dosedanjega starešinstva in mislili smo. da se bodo razpisale občinske volitve. Tega naš g. župan ni storil, marveč sklical je sejo, katere se je udeležilo 4 starešin in 3 rezervniki (namestniki). Pri tej seji je g. župan predlagal, naj se volitve odložijo do jeseni ati Božiča. Temu predlogu so prikimali navzoči možje. Iz komenskega okraja. km Komen. — „Živio! Tako se dela za kmeta 1“ je bil naslov dopisu iz Komna v goriški „Soči“ za časa volitev. Kdo se ne spomni, kako je hvalil znani trtjon tedanjega kandidata Lojzeta Štreklja, češ, da so dobili kmetje po njegovi zaslugi kolči in bilfe I Kdo je dobival državne trte, je pisano črno na belem pri državnem pravdništvu, in da ne zadržujejo to zadevo nekateri, ki bi morali biti prvi z zahtevo, da se trtjonstvo konečno spravi na čisto, bili ti danes neki kmetje že — odlikovani. / Vsakdo bi mislil, da bode ta šola iz-pametovala kraške „rodoljube“. Kaj še 1 Jože Štrekelj, učitelj v Komnu, bivši dež. posla nec je naročil kot predsednik sadjarskega društva za komenski okraj na ime društva 100 (sto) murv iz državne drevesnice v Gorici. Dobil jih je proti plačilu 50 (petdeset) kron. Za voznino do Štanjela je bilo plačati 10 K 25 v. lože Štrekelj je prosil, naj se odstopijo murve društvu brezplačno. Vlada je temu ugodila. Plačati je bilo le prevoznino. Kaj stori učitelj Štrekelj ? Prevoznino plača iz blagajne sadjarskega društva, sto prijetih murv pa je dal svojemu bratu Lojzetu, ki se poti na Dunaju za kmeta vsakikrat, ko sreba vročo juho. Kdor se hoče prepričati o tem, naj gre štet na zemljišče tega e. kr. vinarskega nadzornika in državnega poslanca Lojzeta Štrekelj v Komnu! Ubogi kmet mora plačati za murvno drevesce 50 vinarjev poleg potnine, c. kr. vinarski nadzornik, ki dobiva dobro plačo kot uradnik in dijete kot državni poslanec, dobi na ime in stroške sadj. društva 100 reci sto drevesc. „Živio I Tako se dela za kmeta" — če se zna. Nič čuda, če bodemo kda čitali, da je kdo Kraševcem hlače slekel in prodal tržaškim starinarjem I Tako je dejstvo z državnimi murvami, ki so provzročile že celo vrsto tožb. Jože Štrekelj toži kar zaporedoma zaradi razžaljenja časti. Kako je s temi tožbami, bomo poročali svoječasno, ako nam ne prihrani delo „Sočin" Y. km Škrbina. — V nedeljo, dne 10. julija, je imelo „Kat. slov. izobraževalno društvo" v Škrbini svoje prvo predavanje. Predaval je g. dr. Lavrenčič, sodnik iz Komna, o skrbi za mladino in s prepričevalnimi besedami razlagal, kako je najbolje za mladino, če se isto vzgoji dobro in jo obvaruje pokvarjenosti, ker je jako težavno že pokvarjenega človeka zboljšati. km Temnica. — Nekateri naši mladeniči hočejo po sili imeti spet ples. Še od zadnjega plesa se niso duhovi pomirili. Vedni prepiri po občini zlasti ob nedeljah zaradi tega plesa so glasen opomin, da naj se drugega plesa ne dovoli. Ni nobenega dobička. Fantje, bodite pametni. Nič se ne bodete kesali I Pa tudi županstvo lahko vidi in mora na to gledati, da se v občini ne kali miru, in naj ne daje povoda novim razburjanjem. Iz sežanskega okraja. s Promeščenjo. — Č. g. Avg. Z I o-b e c, kaplan v Sežani, je prestavljen na Vatovlje kot ekspozit. s Iz Krepelj. — Cenjeni čitatelji „Pr. L." se bodo še spominjali svoječasnega dopisa iz Krepelj, v katerem je bilo povedano, da potrebuje zemlja tri redilne snovi, da lahko preživlja razstlinstvo in da mora vsak dober gnoj vsebovati vse tri redilne snovi, ker je sicer nesposoben kot gnojilo. Dober gnoj mora torej vsebovati fosforovo kislino, kalij in dušek. Vsaka redilna snov pa opravlja svoje delo. Tako n. pr. tvori fosforova kislina pri žitu zrnje, pri trti grozdje itd. Glede kalija ni še dognano, kako delo opravlja, a dognano je, da je neob-liodno potreben in da izvleče iz zraku vlago in da daje sladkobo grozdju; dušek pa pospešuje rasčo. Vse rastlinstvo burno in pohotno raste, ako ima duška v zadostni meri. In ravno ta redilna snov se v hlevskem gnoju v največji meri pozgubi Zato je treba, da izboljšamo hlevski gnoj z umetnimi gno-ili, tako da bode tako napravljeno gnojilo vsebovalo vse tri potrebne redilne snovi v obilni meri. Katere teh redilnih snovi se v naši zemlji v najmanjši meri nahaja, se spozna še-le po večletnih skušnjah. Na poskusni parceli pisatelja teh vrstic je komisija kalijevega sindikata izJFLjubljane^"pred kratkim dognala, da pomanjkuje naši zemlji največ duška. Kot gnojilo, ki vsebuje dušek, ima prednost za naše kraje pred čilskim solitrom amonijev sulfat, ki oddaja rastlinam svojo redilno moč enako dušku, ki se nahaja v dobrem hlevskem gnoju. Letošnja poskušnja je pokazala, da se bo s tem gnojilom doseglo ravnoiste vspehe kakor z dobrim konjskim gnojem, ki vsebuje tudi 16% duška. Svoječasno bom priobčil vspehe pri uporabljanju umetnih gnojil na poskusnih parcelah pri žitu in travi ter razliko med amonijevem sulfatom in čilskim solitrom pri uporabi. Res so se v prejšnjih letinah nekateri pritoževali, da umetna gnojila nimajo zaže-Ijenega vspelia, ali kaj je bilo temu krivo ?! Nič drugega nego goljufija pri trgovini z umetnimi gnojili. Čilski soliter ki bi moral vsebovati 16"|„ duška, ga je vseboval le 6•*/„, ker so prodajalci ali tovarnarji primešavali solitru navadno kuhinjsko sol ali pa druge tvarine, ki so rastlinstvu celo škodljive. Tudi Tomaževa žlindra je vsebovala le 10% ali manj fosforne kisline, dočim mora žlindra vsebovati 16°|„ fosf. kisi. To se je dognalo na kemičnem poskuševališču v Gorici. Seveda bi bilo dobro, da bi vsak dal pred kupčijo kemično preiskati gnojilo. Ali tako postopanje stane mnogo denarja in za one, ki se poslu/ujejo le malih množin umetnega gnojjla, se to ne izplača. Tudi v pravdnih rečeh bi moral tak posestnik biti dobro podkovan, ker se znajo taki slabi trgovci pred oblastmi skrivati in zvivati. Zato je najbolje, ako si vsakdo nabavlja gnojila potoni kmetijskih družb in bode zavarovan pred goljufije. Naše gospodarsko društvo ne kupi prej gnojil, dokler jih ni dalo poskusiti pri kemičnem poskuševališču v Gorici. Vreče so plombirane in tvornica se podvrže vsem posledicam, ki bi znale izvirati, ako bi gnojilo ne odgovarjalo na nje stavljenim zahtevam. Sklepajoč te vrste opozarjam ljudstvo, naj se krepko oklene uporabe umetnih gnojil, in le takrat bode poljedelstvo pri nas napredovalo, ki se bodo umetna gnojila uporabljala v isti meri, kot modra galica pri škropljenju trt. Še mnogo je takih, ki ne verujejo na dobrote umetnih gnojil. Poskusijo naj, in videli bodo in ko bodo videli, bodo tudi verjeli I Iz fržiškega okraja. Slovenska šola v Tržiču je jako potrebna. Otrok slovenskih starišev je gotovo za en razred. Saj prebiva v Tržiču nad 300' Slovencev, ki so pa raztrošeni ter nimajo potrebnega družabnega stika. Slovenstvo v Tržiču ni se oživelo, a manjka voditelja, ki bi razstrešene ude skupaj zbral ter podžigal na vstrajnost in delavnost. Lahi se boje ustanovitve slovenske šole. Uže vedo zakaj ZAHVALA. Dne 20. junija t. 1. uničil mi jo požar vsa moja poslopja, ki so bila zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani44. Škoda cenila seje takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi v mojo popolno zadovoljnost se je takoj cela zavarovana svota izplačala, vsled česar si štejem v dolžnost ta edini domači slovenski zavod vsakemu, ki ima kaj zavarovati, kar najtopleje priporočati. Celo pri Cerknem, dne j6. Junija lgio. Martin Mažgon. V manufahlurni trgovini TEDD. HRIBAR prej ..Rrojašha zadruga" j ===== se vdobi najboljše platno in bombaževino za perilo. = = j Tudi dobro vedo, koliko slovenskih otrok so v Tržiču poitalijančili. — V Tržiču bi dobro izhajal tudi slovenski odvetnik. Ako se kateri noče za stalno naseliti v Tržiču, naj bi delal saj eskurze, in sicer najmanj enkrat v tednu. Iz komunskega okraja. kr Šlovrenc. — Na Krožadi pri Kocjančiču so priredili liberalci ples. Prišli so k »slavnosti" tudi neki novopečeni briški sokoli, njim na čelu znani poštni uradnik. Ko so se do dobra namočili, da so komaj šve-drali naprej, so ti „čedni“ ljudje začeli preklinjati svetnike, da se je vsem navzočim poštenjakom gabilo. Kajpada, v vinu je resnica I Bogokletneži, li vas ni sram tako govoriti! Ali vam je Bog dal dar govora za to, da ga preklinjate! To je liberalno seme 1 Zatirajmo je, kjer moremo! Brez pardona v boj proti taki človeški gnjilobi I Sramota ! Potem poreko, da so izobraženi! Divjaki so 1 Navzoč. Kormlnska železniška postaja je premajhna za osebni in blagovni promet, ki dan na dan raste. Zato se je začelo z širjenjem poslopja in prostora. Bil je uže skrajni čas, da se ta postaja, ki stoji na državni meji, poveča, preuredi in olepša. Drobtinice. Baron Alborl na Gorenjskem. V Poljče se je pripeljal na letovišče g. Šturma generalni nadzornik čet baron Albori, kjer ostane par mesecev. Državna mala loterija. Lansko leto so znašali dohodki državne male loterije 36,867.151 K. Dobitkov se je izplačalo 20,206.094 K, upravni stroški so znašali 2,215.150 K, ostane torej čistega dobička 14,445.907 K. Leta 1909 je bilo v Avstriji 3100 nabiralnic državne male loterije. Italija In Avstrija na Jadranskem morju. — Sedaj vozi na Jadranskem morju 75 italijanskih parnikov s 43.412 tonami in 40.065 konjskimi silami, nasprotno pa 438 avstro-ogrskih s 456.040 tonami in 451.055 konjskimi silami. Z ozirom na to torej prekaša Avstrija italijansko trgovsko brodovje po številu ton in konjskih sil 'desetkrat. Oela družina zastrupljena z gobami. V SOhringu pb Labi je obolela družina trgovca Simona zaradi zavžitja strupenih gob. Simon in trije otroci so že umrli, medtem ko sta žena in ena hči v smrtni nevarnosti. Volilno pravico dobe ženske na Angleškem. Te dni je spodnja angleška zbornica že sprejela tozadevni zakonski načrt. 3000 kilometrov na konju hoče prejezditi mlada kozaška deklica Vera Kudaševa, uslužbenka na železnici v Charbinu, in sicer od Charbina do Peterburga. milijon za pot Iz Londona v Pariz. V London je neka dama ustanovila nagrado milijon mark za onega zrako-plovca, ki bi poletel z letalnim strojem iz Londona v Pariz ali obratno. Mesto pogorelo. — Mesto Camp-belltovvn v Ameriki je popolnoma pogorelo.— 4000 oseb je brez strehe. En otrok je zgorel. Škode je okoli dva milijona dolarjev. Odvetnik defravdant. — V Ostro-gonu je aretiran budimpeštanski advokat dr. Josip Košič, ki je bil zastopnik stolnega kapitelja in je tekoin let poneveril 150.000 K. Gospodarske vesti. marsikateri bo rabil v kratkem čilski soliter, zato naj pazi, da kupi pristen čilski soliter. Čilskemu solitru primešajo včasih brezvestni prekupci kuhinjsko sol, kajnit ali drugo manj vredno sol, katere se ne dado razločevati s prostim očesom. Da doženeš, ali je čilski soliter pristen ali ne, deni nekoliko solitra na kako kovinsko ploščo in drži nad žrjavico. Ko se je plošča segrela, se čilski soliter, ako je pristen v petih minutah razstopi in mirno zgori. Ako mu je bila primešena kuhinjska ali katera druga sol, začne soliter takoj pokati, kakor hitro se je segrel. Krompirjeva plesenj. — Vsled trajno mokrega vremena utegne pero-nospora tudi na krompirju splošno nastopiti in nam letos veliko škodo prizadeti. Mestoma se krompirjeva cima že suši. Opozarjamo na to naše gospodarje in jim svetujemo, da pri prvi priliki tudi krompir poškrope slično kakor delamo pri trtah. To je sedaj edini pripomoček proti temu paležu, ki ga imenujemo sicer »Krompirjeva plesenj", ali peronospora na krompirju. Loterijske številke. 9. julija. Dunaj........... 22 78 64 25 45 Gradec . 43 74 6 58 45 Na prodaj sta 2 enoletna biha švicarske pasme prve vrste. Več se izve pri opekarni v BUKOVICI pri cerkvi, postaja Volčjadraga. Svoji k svojim! Svoji k svojimi Staroznana narodna trvdka: Anton Iv. Pečenko GORICA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s p r i s t n*i ra i belimi in črnimi vini ic lastnih in drugih pri z n a n i h vinogradov ; potem a pylzenjskim pivom ,,FRAZI)ItOJ“ ii sloveče češke Meščanske pivovarne”, m izbornim proti-vinakirn pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Proti-vinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah: z domačim pristnim tropinovcem I. vrato, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avatrijako-ogrske države ▼ sodih od 56 1 naprej franko goriška postaja. — CENE ZMERNE. V jji Prave in edine žel. kapljice ^ ^ s znamko sv. Antona Pado- ^ A L"J % Lekarna M II vanskega. Zdravilna m o č « teh kapljic je ne- [jj) prekosljiva. Te « kapljice uredijo k redno prebav-Ijanje, če se jih A dvakrat na dan M •j P° jedno žličico ' (Varstvena znamka) p opij e. Okrepi rjjj1 belo dec, storč, da iagine v krat-^ kema lasu omotica in šivotna rjjjj belo dec, sto rč, da iagine v krat-^ kema lasu omotica in šivotna r^ linost (mrtvost.) Te kapljice tudi U ^ storč, da človek raje j č. Pan. otnli^niaa 00 uin I Cena stek'enica 60 vin. Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Černovic, čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Med SO recepti boš gotovo našla marsikatere, po kateri bodo Pekatctc tebi in tvoj-ceni iaborno dišale. Naroči si kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici. Vdobiš jo aastonj. Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nirnberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hia oMvala :a ne letne faae. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Hiša na prodaj. Proda se hiša, skoraj nova, pripravna za gostilno ali obrt, en strelaj od žel. postaje na Vipavskem. Več pove upravništvo lista. 10 kron na dan prav lahek način. Pošljite na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob Kdnig, Dunaj VIIJ3- Poštni urad 63. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle In otroke. NŽročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Odlikovana mizarska dolavnioa s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvenadela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. >€30-0-1 Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago do-, stavlja na dom. Ql Pošilja se po železnici in pošti. RAZGLAS. Ribji lov rihemberške grajščine po reki Ipavi iu Branici se odda v najem dne 18. t. m. zjutraj ob 10. uri v prostorih Hotela Ličeu v Rihemberku onemu, ki ponudi največ. OshrbniStvo grajščine v Hihemberhu. Prosiva sahtevatl listke! I Največja trgovina z železjem :eBinxfj & em i© GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. *« o H n a a v> Prosiva s a h t e v a t i listke! Čevljorsta zadruga v Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča — —- - - - - »O -—»n l*» I |A| I Hn* O Vi »''»i ~\|».iii ** '\j f 1 V 111 J \’ " *—Vi f* '1 I * I * I t * . < n. II |*> C' | K. Draščik 0 v Gorici na Kornu ^ (v lastni hiši) ♦ lzvriuje naročila vfiakuvmtnega peciva, torte, kolače za blrmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri- • poroča ne sl. občinstvu. Cene Jako nizke. ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ n Restavrant Central“ Teftališže 3os* Verdija št. 31. Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče. Udani Ivan Lipitsch, gostilničar. e>: ^ jK Priporočajte med seboj A | trgovino jjj |j. Med»ed| |jj Gorica M M Corso Verdi 38. M K w Postrežba strogo [h I* J F I solidna. [tf Hiša je na prodaj v St. Petru pri Gorici št. 68 pri šoli. Več se izve pri upravi našega lista. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske ; lase po 12 K in naprej kilogram. . j • j jVanc Novak, Gospodska ulica, it 1. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem radi velike zaloge do 15. septembra t. 1. prodajal vse blago po tovarniških cenah, in se tem potom uljudno priporočam cenj. občinstvu za mnogobrojni obisk. Popravila izvršujem natančno in po zmernih cenah. j^Ieksandep Ambrožič, urar in trgouec i zlatnino in srebrnino v Gorici, Tekališče Joh. Verdija 26, v Gorici. NOVA HIŠA je na prodaj v Gorjanskem na Krasu. Hiša je ob cesti in zelo pripravna za krčmo ali trgovini. Naslov povd upruvnišlvo našega lista. er DelaDnlca cerhocnih posod In cerkvenega orodja ***** * l Goriška zveza ? Fr. Leban Gorica, gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga zi omejeno zavezo posreduje pri nakup kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ kmetijski! pridelkov. ♦'v ^ ■v- Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE*' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32- \ r L JMa^rcanilo. »Centralna posojilnica regiHtrovana zadruga l omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4'8°o (štiri in pol od sto! Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5'4°|u (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. 1 1 Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi- zarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. - — - Za ninogobrojna naročila se topiti priporočam ANTON BREŠČAK. 35.000 stiskalnic za grozdje, sadje, obrtne namene itd. 20.000 mastilnih mlinov za sadje in grozdje, veliko število hidravličnih stiskalnic za obrt in poljedelstvo je izšlo MayfflPfh Mih tovaren. Leta 1909 je bilo narejenih: 2500 stiskalnic in 1200 mastilnih mlinov. Neovrgljiv dokaz za odločnost kakovosti istih proizvodov. Kar brez skrbi 39 obrnite do Ph. Mayfarth - a & C.o tovornice poljedel. strojev ieleznin in parnih samokovov. Dunaj II. Jabopstnasse 71., Zahtevajte brezplačno dopošiljatev ilustrovanih cenikov. Išče se dober zastopnik. Magistralna ulica žteu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franko. — JAKOB ŠULIGOJ urar c. kr. državne zeležnice = v GORICI, Gosposka ulica št. 25. priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse — ■■■ druge zlate predmete. — VIKTOR TOFFOLI GORKA Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev f" Jedilno olje Jedilno Tino K 1‘04 litrsko „ „ 1 • 12 Corfti „ „ l ao Puglie „ „ 1-20 Jesih vinski po 96 v. liter Marsiglia ... K 1'28 . . . „ 120 . . . „ 1-40 160 2-- Bombay . . Bari . . . Lucca . . . najfinejše . Milo in lufii. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10. Telefon 176 Pozor! 60.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A Gi,Bipdaiačm|j6V,MoT0 516. Laliko se premeni ali denar vrne. ANA LIKAR v G0RI6! Semeniška ulica št. 10. Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, . svete podobe, tiskovine za difhovnije in župnije. Sprejem^ ;ftpdj it i.=; k zasebnih tiskovin,’računov, posetnic, napisov, itd. itd. ' Dobra postrežba, najnlije cenel ^So- izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskarna' (odgov. L. Lukežič) v Gorici.