XV. letnik. V Gorici, 7. marca 1907. 10. številka. slovenaKo. jj'.;dsW na*Pr: ix-?3m*si iiavaro dorn Ish^javiak četrtek ob 10. uri dopoldne. Bokopisi se no vračajo. Nefrankovann pisma ib ne Bpre-jomajo. Cona listu inaSa ■ celo luto i krone, u [il lota 2 kroni. 7/x manj premolile la celo leto 3 krone, ra pol l:>ta K 1'60. Z« Nemčijo je cena listu 6 K, za druge ilclel« iiven Avstrije 6 &. Hokopise sprejema ,,Naroda Tilkama" ■i Uodci,(«lTclKyot-turini It. 9. i—i Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodnn Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Naročnino in ra-zr.anila s pr e j e m a upravniStvo, Gorica SemeniSka ulica št. 16. Posamezne Storilke sc prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kaiišču nasproti me-Btncm vrlu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na K o.enjskem bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če »e tiska enkrat M v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogedbi. Gorici. Vsi na krov! Splošna in enaka votivna pravica pomeni pravico ljudstva. Izvojevali so jo naši katoliški poslanci, liberalci so nasprotovali. Treba je, da zavedno in odločno rabimo to orožje. Volitve niso boj med posameznimi osebami, temvač boj med strankami. Gre so pri volitvah za načela, ki jih zastopajo posamezne stranke. Na eni strani imamo pri Das stranko, v kateri se zbirajo sovražniki slovenskega ljudstva, ki hočejo uničiti naše vzvišene svetinje: cerkev in vero. Zasmehujejo naše prepričanje ter oznanjajo boj „klerikal8tvu“, ki pomeni v njih očeh cerkev in vero. Podreti hočejo glavne stebre verskega življenja in krščanske bodečnosti našega naroda: zakrament zakona in versko vzgojo mladine. Zato se moramo mi zbrati v drugi stranki, ki bij« boj proti tem nakanam naših sovražnikov. Oklenimo so te stranke in ne pustimo, da bi so izročali naši ; otrcci samovolji brezverske šole, da bi ■ liberalci omadeževali svetost zakona, da j bi teptali svobodo cerkve. Liberalci, kadar jim kaže, svoje namene tudi skrivajo. Pa saj poznamo hinavce. Nas ne bodo premotili 1 Vtdno in povsodi so proslavljali divjaško ravnanje francoskih framazonov, ki zatirajo cerkev in vero na najhnjše načine Ti francoski framazoni pa so v začetku prav tako nastopali kakor sedaj delajo ( naši liberalci. Pričeli so s tem, da so oskrunili svetost zakona in prepodili vero iz Sole. Ko se jim je po sladkih besedah to posrečilo, so šli in izgnali cerkvene redove. Ko Be jim je to posrečilo, so dosegli kmalu ločitev cerkve od države. Kaj je to ? To je postava, po kateri 80 začeli župnike preganjati iz , župnišč, škofe iz Skifi,;. Vojaki so vdi- ; rali v cerkve, v katerih je tekla kri vernih katoličanov, ki so se upirati temu početju. Danes je mnogo cerkva zaprtih, LISTF.K. Oglejska bazilika in njen graditelj. Spisal A. pl. Tcuffenbacli. — Prevci A. H. Samotno in ponosno kraljuje nad več nego dva tisoč let stoječim mestom Oglejem na njegovi najvišji točki bazilika s svojim prostostoječim mogočnim stolpom in pričuje o davno prošli moči nekdanje države pa-trijarhov. Ta je imela za časa svoje največje slave v svojem področju sedemnajst škofijskih stolic z deželami Furlanija, Istro in Kranjskim. Že v sinodi, ki se je vršila 579. v Gradežu, so navedene sledeče škofijske stolice, odvisne od oglejskih patriarhov: Altino, Auronzo, Celina, Celeja (Celje), Con-cordia, Emona (Ljubljana), Feltre, Lurn, Padua, Parenzo (Poreč), Petena, Pola (Pulj), Scarabantia, Seben, Trst s Koprom, Verona in Zuglio pri Tolmezzu. (Atti e Memorie della Societš Istriana di archeologia e Storia patria. Fascicclo I. cop. 2°. Stran 4. XVII. zvezka.) S tako bogato lastjo so imeli oglejski patrijarhi odločilen vpliv na zgodovino gornje Italije in današnjih avstrijskih dednih dežel, osobito pa na Gorico, Tirolsko, Koroško in Štajersko, Trst in okolico. mnogo jih služi v druge, čeBto v grde \ namene, na tisoče vernikov je brez jdu-hovnika in umirajo brez zadnje tolažbe. Take razmere hvalijo naši liberalci ter pravijo, da je to „verska svoboda.11 Tako „versko svobodo" hočejo torej vpeljali tudi pri nas. A počasi, liberalni gospodje I Mi odklanjamo tako »svobodo*, pač pa hočemo pravo versko Bvobodo, j ki spoštuje versko prepr Čanje sloven-1 skega ljudstva in ne brani vernikom ži-! veti po tem najsvetejšem prepričanju, i Mi ne silimo vere v politiko, a če jo > nasprotniki javno napadajo, jo moramo j mi javno braniti. Kakšni katoličani bi i pač bili, če bi tega ne storili) Zatorej Vam je, možje volivci, dano | Bledeče: Ako 'hočete in želite, da pride pri nas do francoskih razmer, bodete volili liberalca, ako lega nočete, boste se oklenili naše stranke in šli v boj za naše kandidate I Bodite odločni, omahljivcev ne rabimo 1 Vsak naj bo cel mož 1 Vsi na krovi Dva shoda v Mirnu. V nedeljo dne 24. pr. m. je sklical liberalni zaupnik g. nadučitelj Urbančič zaupni skod. Šest let je preteklo od kar so imeli liberalci zadnji Bhod v M rnn, celih šest let so torej spali. Mnogo važnega se je v teku teh šest let izvršilo v Mirnu, mnogo vprašanj smo imeli Slovenci v tem času na dnevnem redu. Nas navdaja zavest, da smo delali, in razne ustanove so temu priča. Nad trideset raznih shodov in predavanj smo imeli v tem času, ter podučili tako ljudstvo v vseh vprašanjih. Liberalci so pa spali in lenuharili. Edino njih delo je bilo to, da so razdili podružnico goriškega „Soven-skega bralnega in podpornega društ*a“ in denar shranili, katerega so dolgovali. No slednjič so se tudi ti lenuhi zbadili iz dolgega šestletnega spanja. Volitve so Po rimskem martirologiju (zgodbah mučenikov, Op. prest.) in po prastarem ustnem sporočilu je v rimljanskem Ogleju prvi oznanjeval Kristovo vero evangelist Marka*) Njegov za vero vnet učenec Mohor, po rodu Nemec, je bil prvi škof v Ogleju, ta in dijakon Fortunat pa sla bila prva mučenika kristjanske občine, katero sta vsta-novila. Malo priprosto poslopje, sezidano na temelju starorimskega poslojija, je bilo za občino materna cerkev, iz katere je pozneje nastala veličastna dvojna bazilika, posvečena Materi Božji. Hunski kralj Atila je razdejal 452. mesto Oglej, ki je bilo začetkoma vojaška kolonija, zidana na jako važni križni točki severozapadnega obrežja jadranskega morja. S svojo vgodno lego je postal Oglej v kratkem tekmovalec Rima s svojo velikostjo in bogastvom in je bil doživel vrhunec svojega razvitka za časa prvih iimskih cesarjev, ki so radi bivali med njegovimi zidovi. Iz razvalin teh na novo sezidan, je bil drugič razdejan od Longobardov, prodirajočih proti jugozapadu, in potem ni mogel več doseči svojega prejšnega pomena. Naprarn temu pa je znala krščanska občina, ki se je vkljub *) I). Domenico Veliscig: *Ilel Proto-Apo-stolato di San Mano Evangelista in Aquileja«. Videm 1903. tu in liberalci so po Šestih letih sklicali zaupni shod. Sklicatelj g. Urbančič pozdravi navzoče ter pravi: „Olvarjam ta — ne vem kaj bi rekel, ali javni, ali zaupni bhod ali nekako preuavanje". Ker se v teka tega „ne vem kaj bi reketu ni moglo dognati ali je bil javni ali zaupni shod ali nekako predavanje imenujemo mi to zborovanje: Predavanje o gnojnici in slami. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Henrik Vuk ki se je v srcu zahvalil za to čast in g. Urbančič si je vzel sam besedo. Urbnnčič je navzočim delavcem pravil, kako vnet je on za delavski stan, in koliko prošenj je že napravil delavcem brezplačno. Odslej hoče biti delavcem še bolj prijazen in vse prošnje jim bo brezplačno napravljal. Povedal pa ni, da je v zadnji občinski seji, kjer so bile prošnje raznih delavcev za domovinsko pravico — izrekel te-le hesede: »Povsod jih zavračajo, mi jih moramo tadt“. Nadalje je Urbančič pravil kako se v Mirnu nanj izliva gnejnica. „V Mirnu so taki ljudje, ki name gnojnico zlivajo ali ta gnojnica se zopet odteka nanje14, Danam ta mož nekam čudno diši, to smo vedeli, no sedaj nam je pojasnil, odkod ta smrad prihaja, namreč od gnojnice, s katero je polit. Zaletel se je nato še na dva naša pristaša in zmanjkalo mu je besede. Kamnosek B o š k i n očita našim liberalnim delodajalcem, da nosijo preveč glave po korcu ter, da delavce preveč prezirajo. (Opekarnar Pavletič: Res jel) Urbančič pravi na to, da že ve kam pes Uco moli. (Delavca Boškina je torej pri-merjt I s pasjo taco). G. Franc Ju kil je moral tudi svojo govorniško umetnost pokazati, zato je prosil za besedo, ko jo je d« bil, pravi: „Ptta kurija ni nič tlorila, delala je le za svoj žep“. Tu mu zmanjka besede in vpehan sede. Dvignil pa se je tisti „vseučeni“ in „vsegavedni“ Jakiljev pisar, ki sliši na ime Komidar in pripo- krutemu preganjanju bolj in bolj širila, dobrodejno vplivati tudi na pokrajine obdajajoče Oglej. Njeni škofje, od 369. prvi nadškofje sveta in od 557. povišani v patriarhsko čast, so s svolim večjim ugledom dosegli tudi svetno oblast. S tem, da se je 541. patriarh Macedonij preselil v Gradež in da se je 606,—607. razcepil patriarhat v oglejskega in gradežkega in v r zkolne in pravoverne cerkvene kneze z začasno preselitvijo patrijarske stolice v Kormin in Čedad in pozneje stalno v Videm, je njihov vpliv mimogrede mnogo trpel, a vendar ni mogel trajno izginiti, ker so imeli še velike pokrajine v svoji oblasti, katere so jim bili podelili nemški cesarji. Tedaj — 1001, 1027 in 1077 — ko so s temi obsežnimi podeljevanji fevdov prišli patrijarhi iz nemških dežel na patri-jarhski prestol, se je zgradila še sedaj stoječa mogočna bazilika. Ta veličastni pomnik cerkvene mogočnosti je dobil v tajnem svetniku grofu Lanckoronski-Brzcie-ju zgovornega iu požrtvovalnega častilca in zagovornika. V umetniško ilustrovanem krasnem delu trajne vrednosti nam je podal v družbi z vseučiliščnim profesorjem dr. H. Svvobodo in s profesorjem akademije za vpodabljajoče umetnosti G. N i e m a n n - o m bogat sad mnogoletnega ljubeznipolnega pro- roča, da naj delavci svoje gospode gospodarje spoštujejo, kajti ti slednji njih t. j. delavsko družine rede. Volili so nato še agitacijski odbor, v katerega so izvolili tudi tri demokrale. Liberalni velikaši so se na to zaprli v neki „ekatra gabi-net“ in tam so skrili pred delavci izkušali svojo modrost. Naš zaupnik je t bližnji sobi slišal, kako j« nekdo modro-slovca Komidarja porazil. „Tri vozove knjig imam v glavi" tako je rekel g. Komidar, nazadnje se je pa pokazalo, da niti ene ni dobro čital, iz čosar sklepamo, du je g. Komidar knjige zamenjal z slamo. Tako se je toraj končal ta shod. Šest let bo zbirali zanj gradivo nazadnje se je vse Bkup spremenilo v gnojnico In 8 1 a m o. Javni shod. Preteklo nedeljo pa te je vršil javni thod, katerega so sklicali kršč. socialni delavci. Shoda se je udeležilo okoli 100 mirenskih delavcev, med njimi 6 socialnih demokratov. Ta shod, čeravno po števila ne velik, je pokazal zavednost delavcev, ki pripadajo naši Btranki. Pokazal je, da je med našim delavstvom velika večina takih, ki temeljilo poznajo vprašanja, ki so danes na dnevnem redu. Pokazal je, da eo naši »hodi katere smo v zadnjih letih prirejali donesli obilo V8peha. Za predsednika shoda je bil izvoljen tovariš Vuk, ki je povedal, da smo sklicali današnji shod zato, da zahtevamo volilno preosnovo za goriški deželni zbor, ter se kaj pomenimo o prihodnjih državnozborskih volitvah. Urednik Kremžar je govoril o prihodnjih državnozborskih volitvah. Splošna volivna pravica sama na aebi nima drugega uspeha kot m o r a I n e g a, da bo imela tudi praktičen uspeh, zato mora skrbeti ljudstvo s tem, da si izvoli take poslance, ki bodo res hoteli in mogli zastopati ljudske zahteve. Mnogo ljudskih zadev pa spada v področje dež. zborov in tu je ljudstvo brez besede. Zato učevanja. O tem lepem delu so se vršila na Dunaju, v Gorici, v Trstu in po drugih mestih zanimiva in poučna predavanja. Ta in razprave, priobčene v najznamenitejših iistih, so vzbudile pozornost in priznanje ne le pri učenjakih, ampak tudi v daljnih krogih. To se kaže tudi v razveseljujočem dejstvu, da prihaja od tedaj vedno, več obiskovalcev v Oglej. Zato pa ni nemara treba se približje baviti z baziliko, njenimi znamenitostimi, ki jih je sicer malo, a so velike kulturnozgodovinske vrednosti, z njeno zgradbo, pri kateri so se porabili ostanki stare cerkve, in raznimi poznejšimi pridatki, ki ne odgovarjajo vedno njenemu slogu. A zdi se nam jako primerno, da pokažemo na velike zasluge njenega knežjega graditelja pri njegovem velikem delu. Kajti o njegovem pokolenju se nahajajo ravnotako razna nasprotujoča si poročila, kakor o značaju in o znamenitem, epohalnem delovanju tega prvega in največjega cerkvenega kneza za papežem. Patrijarh Poppo*) izhaja iz bogatega * Tudi Popo, italijansko Popom', t.nlaj pri cerkvenih iu svetnih dostojanstvenikih večkrat nahajajoče se ime. Tako nahajamo isto krstno ime pri enem pozneje v tej ra/pravi navedenem nadškofu trierskera, pozneje po en škof bamberški, paderbomski, tullski, vvilrzburški, en opat i/. Fulde, en višji iu nemški mojster, oče naš boj gre tu li za dosego splošno in enako pravice za deželnt zbore. Ož g03« postopanje laško večino dež. odbora, ki ni izpolnil sklepa do?,, zbora ter ni predložil zakonskega načrta za volivno preo-Bnovo na podlagi splošne in enake vo-livne pravice. Sicer se sedaj govori o 4 kuriji, ki pa nas nikakor no ume zadovoljiti. Naš boj za splošno in enako volivno pravico za deželne zbore gre nu-prej. — Nato govori o rszporoki in svobodni šoli, kar je oboje pogubno za ljudstvo. B'j tudi proti jndovstvu. Tri stvari torej zahtorajmo od kandidata: Delo za socialno rtformo, pozitivno verno krščanstvo in antisemitizem. Te tri točke so rešilne za nas. Vsak inuž v boj, da se to uresniči 1 (Odobravanje.) Tov. Špacapan predlaga, naj se pošlje našim poslancem resolucija, v kateri se povdarja, naj no odnehajo poprej, dokler ne dosežejo splošne in enake vol. pravice za dež. zbor goriški. Za sedaj se sicer sprejme, kar so doseči da, a boj za pravice ljudstva se bije naprej. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Socialni demokrat Cotič je dejal, naj delavci volijo svoje poslance, klerikalci in liberalci hodijo okrog le sleparit. Urednik Kremžar pravi, da bi Cotič kot socialni demokrat moral biti še vesel, če se kdo poteguje zn delavske koristi. Če s tem sleparimo delavstvo, potem ga sleparijo tudi soc demokratje, saj so oni tudi, kakor prav jo, potegujejo za delavske zahteve. Tor. Leštan očita soc. demokratom, da se družijo z liberalci, nekateri so voljeni celo v agitacijski odbor za liberalce. Ker demokrat C >tič pravi, da to resnica, pravi tov. F e r 1 e t i č, da je bil sam na lib. zaupnem shodu in da je resnica, kar je trdil tov. Leštan. Navede one tri po imenih. Demokrat C)tič pravi, da to niso demokratje, če so sprejeli izvolitev. On sam pa ni tak kakor ti trije. Tov. Marušič očita soc. demokratom, da se vedno družijo z liberalci, tudi Cotič, ki se dela za najboljšega demokrata. On je na zadnjem ljudskem shodu v Mirnu v vrstah liberalcev kričal, du noče starostnega zavarovanja Tov. Ir. Vuk pravi, da je neki demokrat po zadnjem liberalnem shodu dejal, da demokratje bodo z liberalci zato, da vničijo cerkev in napravijo kakor na Francoskem. (Demokrat, ki je to rekel, je bil v Bobi, in jo je pri t**h besedah med smehom nsših popihal skozi vrata). Ker se nihče ni oglasil več k besedi, je poročal nato tovariš Anton V u k o prihodnjih državnozborskih volitvah. Bliža se dan, ko kode govorilo ljudstvo vseh ovir prosto. Med ljudstvo bodo prihajali tisti revni, zaspani liberalci, ki bodo ljudstvo na razne načine slepili. L beralna stranka je stranka takih ljudi, ki so naš narod z oderuštvom do kosti odrli. Liberalci žive od naših žuljev, poleg tega pa pravijo, da oni nam družine rede. To slednje so delavstvo očitali na zadnjem liberalnem shodu. Na shodu, kjer so delavstvo za volitve snubili, so isto delavstvo podcenjevali. Delavstvu, ki si v polu svojega obraza kruh služi, so očitali, da liberalni delodajalci njegove družine rede. Delavstvo pa ne bo šlo v boj za tako stranko, ampak bo dejalo tem liberalnim koroškega rodu grofov treffenskih in tiffen-skili (pri Beljaku), ki so imeli svoja posestva ob osojskem jezeru. Imenovali so se tudi po svojem gradu na gornjem Koroškem grofi ratensteinski. Njegov oče Ozzo, Azzo (Adalbert) je vstanovil s svojo soprogo Irintrudo po njem imenovan samostan Osoje (Ossiach). S to opatijo je baje združena usoda pregnanega poljskega kralja Boleslava II. Pogumnega, ki je bil vzprejet kor romar v istega, se pokoril s tem, da je opravljal najnižja opravila, za svoja hudodelstva in še-le na smrtni postelji razodel svoje kraljevo pokolenje. (Primerjaj Aškerčevo pesem „ Mutec osojski* I Op. prest.) Popo se je na ukaz cesarja Henrika II. bojeval na čelu 15.000 vojnikov z Grki v marki Camerino v srednji Italiji, in je pozneje temu cesarju, ki mu je bil jako naklonjen, zvesto opravljal kancelarsko službo. Zato je pač opravičeno mnenje, da je cesar Henrik zaradi velike važnosti patrijarhata za rimsko-nemško cesarstvo pri volitvi patrijadia katero je imel v rokah stolni kapitelj, ugodno vplival za izvolitev Popona. Ko je bil 1019. poklican ta na patrijarsko stolico v Oglej, je začelo epohalno delovanje vrste večinoma in gin, profa kranjska, en Rruf i/. Plusenburpa iz vojvodske hiše Andecbs. Tudi med jieden-■ki mi Škofi nahajamo č e imeti delavstvo takega poslanca. Dopisi. Iz Cerkna. — Zadnjo nedeljo je imel g. kurat Josip Abram prav poljudno predavanje o Simonu Gregorčiču, kmetskem pesniku. Dvorana „G ospodars po revčku (tako se je nekoč izrazil njih vodja) farju. Res, da sem bral pastirski list in ljudem ponovil višje pastirske besede, naj ljudje poslušajo glas višega pastirja in naj se svojih dušnih pastirjev drže. Revček pač ne more nobenemu škodovati, tam manj, koga uničiti — ni se torej treba bati. Kaj Kristus uči, me ne bodo nčili oni, ki sami ponka potrebujejo, pa jim vendar povem, da Kristus oči, zavračati ne oseb pač pa njih zmote. Dne 3. t. m. je misijonar na Bistrici pri sklepni pridigi, celo rekel: »Ogibajte se takih ljudi in takih hiš, kjer imajo in naročujejo brezverske časnike". Bačarji, Porezenkarji in tudi Podbrdčani so razsodni ljudje in so jim figo pokazali, ker nočejo biti kraj-carski možje. Grda laž je, kar piše hudobni dopisnik, glede 18. f3br. pri izpraševanju za može. Res je, da sem rekel veliko sitnost sem imel, pričuje lahko č. g. Hliš, da sem križ spravil na šolsko steno, kateri je poprej dolgo časa ležal v omari. Ker hočejo, pa naj zvedo kako, je bilo. Bilo je pri konferenci, zraven je bila tedajna učiteljca. Rekel sem naj se razobesi križ. Učitelj je odgovoril : „Ne morem, nimam še cesarske podobe*. Nato sem rekel : „Križa potrebujem kot nazorni predmet*. To je pomagala po dolgem je bil križ na steui. To je resnica, drugo je laž. Hvala lopa za priznanje. — Sem proti svobodni šoli in bom. Neuki so torej naši Ijndje menda tisti, ki hodijo v cerkev, razsodni pa, ki ostajajo zunaj. G. dopisnik gotovo ni bil na naprednem shodu v Gorici, ker tam bi bil gotovo Blišal, kako zahteva stranka ve-ronauk v šoli. Pesek v oči. To je hinavščina Res je, da je pri veronauku letos več zamud. Zakaj, da v torek zjutraj ne hodim v šolo, lahko pojasni c. kr. okrajni šolski svet. Tudi sem bil skoraj 2 meseca bolan, a vendar smem trditi, da so otroci v krščanskem nauku dovolj po- dučeni. Rad bi pa vedel, ali g. učitelj tudi zabeležuje natančno svoje zamude ? Mendu pa jo učiteljeva dolžnost, ne samo nčili, ampak tudi vzgo;evati. H c Rhodus, hic salta I J.iz bi rad z vsemi v miru živel, če sem pa komu na poli ne morem zato. Kaj učim in kako, se mi ni treba pričkati z dopisnikom, naj pride poslušat. Kar se tiče konečno grožnje, naj to drugim prepusti, naj ima tudi on menda svoje predstojnike Grda laž je, da mi je dal tukajšnji c. kr. poštar roko, za to, da bode z inano volil. R>s pa je, da mi je roko dal, kot značajen mož, v pričo nekoga gospoda, da je in ho vedno proti svobodni šoli in razporoki. Kako bo volil, bo sam razsodil. Toliko v zahtevano pojasnilo. Konečno pa re3 privoščim tukajšnjemu g. učitelju, kateri očitno iz dopisa gleda, višje mesto in boljšo plačo. Val. Kragelj, župnik. Iz Bovca. — (L!beralni shod na Plužnjah. Pogovor šefa liberalcev in njegovega adjutanta Tona K.) Šef: No Tona kako se je kaj obnesel shod v Plužnah? Tona: Dobro, gospod šef. Šef: Koliko vas je bilo? Tona: Prav dosti. Šef: ln kuj si jim pripovedoval? Tona: Vse, kar ste mj naročili, gospod šef. Šef: Pa so ti verjeli? Tona: Vsi samo en par njih je z glavo majalo. Š f: Pa saj jim nisi povedal, da jim lažeš ? Tona : Ne gosp. šef I Pa saj nekateri mi že tako več ne verjamejo. Š f: Dobro si jo izpeljal Tona, le tako naprej. Tona: Pa listih prokletih klerikalcev se bojim, da bi me ne izdali. Šef: Pa saj jim morda nisi pripovedoval od svobodne šole in razporoke. Tona: Ne gispod šefi tega nisem, ker ne bi bil varen, da bi me ženske s poleni nagnale. J sz sem jim vqe kaj druzega .firbal", saj veste kako se mora, ako s<> hoče kaj doseči. Š-f: Klerikalcev se pa ni treba bati; saj imamo tukaj prefr ganega moža, kateri ima tak aparat, da če klerikalca v istega vrže, se takoj raztopi kakor led in ga ni več med nami. Tona: Dobra ta iznajdba! Ta človek zasluži še večjo svetinjo, kakor je je bila »Baceva madalja". Šef: Tona, zdaj dobro poslušajmo kaj namerava naša stranka. Mi pojdemo od občine do občine kakor štirje evangelisti, kjer bodemo prirejali shode in oznanjevali prihod antekrista. Tebi damo »črne bukve", v katere vpišeš vsakega, kateri ne bo z nami, da ga antekristu naznanimo. On bo že vedel, kaj je ž njim za narediti, ker mi nimamo tiste oblasti. To je prva točka. Druga pa je ta: Kadar se povrnem iz nevarnih in težavnih potov, preselimo svojo knjižnico v tisto novo palačo, za katero smo že prošnjo napravili, podpore smo tudi gotovi, saj ljudstvo je za nas, ker nas pozna, da smo revčki, da ne moremo najemnine plačevati. Našemu velezaslnž-nemu glavarju odločijo se krasnejši prostori; sicer bo stanoval pod dvojnim obokom, v slučaju, da se podere palača, kar se je že enkrat pripetilo, ostane vsaj varen v kleteh. Ali si me razumel Tona ? Tona: Dobro, gospod šef. Torej na svidenje I Šef: Marš ! I Opazovalec. Darovi. Za nSIoven8ko slrotišče": P. n. gg. Nekdo 1 K, I. I. 1 K, Svitoslav Dugar. upravnik .Pr. Lista" 10 K. Bog poplačaj stotero I ITprava »Primorskega Lista* je prejela za .Šolski Dom“ 60 v, za .Ljudsko knjižnico" 2 K 20 v, za .Slov. sirotišče 1 K in 50 v za spomenik pesniku Simonu Gregorčiča, kar je daroval I. I. Bog poplačaj! Za novo župnijsko cerkev presv. Srca Jezusovega v Sočrgi pri Buzetu so darovali sledeči gg. iz Primorske : Ant. Majnardič 10 K in oitarno perilo; Ana Klavora 10 K; Jos. Grašič, župnik, J :s. Flego ž. upr. po 10 K; J. Fon, vikar 7 K; Št. Jenko, vikar 11 K; And. Žnidaršič, vikar 6 K ; A. B. iz Girice 4 K; M. Polonijo iz Krka 6 K ; J. Stefančič, J. Vodička, žup., J. A. Ujčič prof. 3 K ; Društvo za Slednje zajmove v Lindam 17 K. Bog povrni! (Prido Se.) V Sočrgi, dne 3. marca 1907. J. Budin. Novice. Naročajte „Primorski L:st! — Volilni boj bo na Goriškem kmalu vzplamtel z vso silo. Neobhodno jo potrebno v takih časih, da ima vnuk vo-lileo vsaj on katoliški list, ki ga bo podučil o vsem potrebnem. Liberalci in socialni demokratje bodo trosili, kakor znajo vedno, zoper nas najgrše laži. Z »to naročilo |takoj „Primoreki List“ ali pa „Gorico\ »Primorski List" bo vsak teden poročal o volilnem boja. Somišljeniku ne držite rok križem v teh resnih časib. Širite povsodi naš list, ko ga preberete, oddajte ga naprej dragim. Kopajte in zahajajte la tja, kjer bero naše časopise! Osrednji odbor za S. Gregorčičev spomenik v Gorici je sklenil v svoji zadnji noji dne 28. febr. 1.1., da za sedaj še ne postavi pokojnema pesnika no nagrobnika, ne spominske plošče, ker nabrana »vola še daleč ne zadostuje niti za to. Sicer je bil odbor sam odložil .živahnejšo agitacijo glede na neugodni božični in predpustni čas, zdaj pa se razpošljejo še te dni na vse znanejše rodoljube položnice z nujno prošnjo za prispevke. Še tako malo svoto sprejme odbor s hvaležnim srcem, zato npa, da ne bo niti enega, ki bi ne počastil spomina našega velikega ljubljenca. Poleg tega pa, da postavi pesniku spodoben spomenik, je odbora tndi še posebno veliko na tem, da bi čim prej opravil sveto dolžnost, katero je bil prevzel, zato — dvakrat da, kdor hitro da 1 Zborovanje p. n. gg. slovenskih ikatehetov se je vršilo minuli četrtek ob veliki udeležbi. Zanimanje za društvo je živahno in je pričakovati obilih vspebov. Mnogi gospodje, ki se niso mogli udeležiti so pozdravili zborovanje pismenim potom. Socijalni demokratje mislijo kandidirati v goriški okolici nekega Mi 1 o s t a. Na Krasa bodo socialisti kandidirali nekega Ker melja iz Trsta. Da je socialna demokracija popolnoma brezverska stranka, ki jo vodijo jadje, smo že večkrat dokazali. Voditelji socialistov sicer pravijo, da so oni vneti v prvi vrsti za delavstvo, a to je le slepilo. Socialna demokracija doslej za ljudstvo še ni ničesar storila 1 Vse delo socialistov obstoji v gonji zoper cerkev in duhovnike, ki bi jih najrajši .pobili. V dokaz bodi sledeči dogodek, ki se je dogod voljno franko na dom, da se ^ sami prepričate o naši zares — bogati zalogi in izberi. LU i— Obenem opozarjamo, da ^ so cene u zelo nizke, >v/> ------------------- q ker smo nakupili pred po-CQ višanjem cen. ^ Nadejaje se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje, se —> že v naprej zahvaljujemo z O odločnim spoštovanjem \D udani m Teodor Hribar. most 10°/oi v Trstu pa 16% doklade. — V tržaškem pristanišču stavkajo delavci. V petek je bil v Ljubljani pripravljen vlak, da pripelje v Trst 1000 vojakov. Tečnj '/a mizarje ae jo otvoril v Gorici minuli pomleljek, ki rh je oskrbel zavod zn pospeševanje male nbrti. Po-dučnjo učitelj Deml z Dunaja. — DnnnSnji številki jo priložena prilogu prva kranjska Ivornica testenin : Žnideršič in Valenčič v Ilirski Bistrici. Tvrdko Žniteršič in Valenčič priporočamo. Pozor izseljenci! Rsfuelova družba v Trstu. — U!. Gian-cinto Gttllina 6. Na III. katoliškem shodu v L:ubljani 1906 se je povdtirjalo, kr.ko morajo biti previdni izseljenci, da jih slabi uvel no izkorišča. Naglašalo se je naj naši ljubijo ostanejo, čo jo le možno, doma, v svojej lepi slovenski domovini, ki nas li.hko preživlja. Če pa jo kedo prisiljen odpotovati na tnje, nuj se da podučiti od „Raf»elove družbe11, katera mu poskrbi tndi vozni listek. Za Slovence je po sedanji sknšnji najboljše, če se sele čez Trst in sicer edino le na ladjah »;vslro-ameriške plovitbene drnžbe (Bratje Ko-znlič in dr.) Prednosti v Trstu : 1. smo mi doma. 2. fmo pod avstrijskim varstvom. 3. ostajamo pod avstrijskim varstvom do Amerike. 4. ni treba menjavati denaria. 5. si lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicab, uradih, cerkvah). 6. imamo večinoma slovanske sopotnike. Prednosti na ladjah avslro-ameriške (Anstro Americanit) plovitbene drnžbe: 1. domači ljudje v postrežbi. 2. domača knhinja. 3. nvaževanjo slovanskih jezikov v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeniškem doma in na ladjah), 4. lastni izseljeniški dom, obdan z lepim vrlom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vsfh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezplačno pred vo litvijo za 2000 oseb. 6. močne ladje. 6. V izseljenskem domn nameravana katoliška kapela. Govorilo 8e je tndi o posebnem dušnem pastirja za izseljence. 7. i-trogo ločenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8 vožnja mnogo ceneja. 9. ivezatudi v južno Ameriko, (1908) 10 Btrogo nadziranje in poduk agentov, ki ne imejo vabiti (še manj siliti) ljudi v tujino. Najbolj zanesljiva pojasnila glede izseljecev se pač dobivajo v „Rafaelovi družbi" v Trstu. Droge podružnice (v Ljobljani) morajo delovati sporazumno s tržaško. V zadnjem času Re je nekoliko slovenskih izseljencev obrnilo za svet na ,Rafaelovo družbo" še lo potem, ko so si knpili sami listek in s:cer žal pri tuji plevilbeni družbi, ki je družja in ponuja manj ndobnosti. Da dogodilo se je, da je več izfeljencev moralo potovati z vlakom iz Trsta v FUko, ker obstoji pc-ftavH, da ta tuja piovitbena družb« ne Mjm Jn ta, mn k mto do(nL. M /AmTaffntimm /taro pil. Pristna samo v izvirnih zavojih z imenom HatUrrin^p. Nihče naj bi ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemetane! Otroke bi bilo samo Se navajati Kathrelnerjev« kave. Kaltirclncrjevi Hnel|»pova iladoit kav« aoma se ie obnesla najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, redilna in krvotvorna speli zdravje. sme vkrcati v Trstu več nego 50 av-!'trijsk.h Ir u -1 i. »Raf.iolova družba11, ki deluje za blaginjo katoliških izseljencev brezplačno in daje potnikom priporočilno listke, k»-tere treba nositi vidno (na klobuku), ima v Trstu in v Ameriki (kakor tudi drugod svoje zaupne može (znak; sidro), ki izseljence sprejemajo in spremljajo. Zn pokritje stroškov se družba priporoča za podpornino in za dobrovol;ne doneske. Uljudno prosimo p. n. župnijske urade in županstva, da vzamejo ta oglas na znanje, urodništva časopisov p«, da ga ponatisnejo. Rafaelova družba v Trstu. L u d. Dean, predsednik, — Aleks. P iasecki, tajnik.— lv. Tul, tajnikov namestnik. Trst, dne 6. februarja 1907. ZAHVALA. O priliki nenadomestne izgube naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, hčere, sestre in sinahe Klementine Hojic zahvaljujemo lem potom vse naše sorodnike, znance in prijatelje za obilo udeležbo pri pogrebu ter za izkazana nam sožalja. Posebno zahvaljujemo vse one da-rovatelje krasnih vencev in one, kateri so nam stali na strani v teh težkih dneh. — Vsem srčna hvala I V Gorici, 4. marca 1907. Žalujoči ostali. i Loterijske številke. 2. marca. Trst.................14 66 7 46 36 Line................. 33 2 62 42 30 „ 11! Ul iU lif r d > .A \\v Lekarna ■% Mofoletti ? Gorici I Pravo In edine žel. kapljice s anamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jodno žličico (Varsi veno mamka) p0pjj0 _ Okrepi želodec, storč, da egine v kratkem času omotica in &i-votna Unost (mrtvost). Te kapljico tudi stor6, da člorek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ \ M*. Sr* Mt: SF* S ^ Delavnica ceitaili posod in cerhuenega orodja Fr. Leban, Gorica, Mcgistratna ulica šteu. 8. Priporoča preč. duhov-ščn svoj o delavneo cer-k enega orod.a in cerkvenih posod, svečn knv td., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. J^ancjfVCodie naznanja, da jo olvoril trgovino z jestvinami v uiici Ponte nuovo 22 V GORICI. 1 ŠULIB03, Urar c. kr. železnic. Gorica, Gosposka ulica 25. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ^ Odlikovana pekarija ^ in sl