Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII Lendava, 20. decembra 1936. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči S Din., više vsaka reč 1 D. 60 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Štev. 51. Mladina i čtenje! Draga mladina! Dnes si bomo malo razjasnili razmerje med slabim i dobrim čtenjom. V zdajšnjij časaj, gda se bije borba med krščanskom i komunizmom, je to važno pitanje. Razjasnili si bomo, štero čtivo de za nas bogše, dobro ali slabo, štero de nam kazalo pot k cili. Zdajšnje čase vidimo, da je mladina bole navržen k slabomi, kak k dobromi. Što je kriv tomi, se pitamo? I čüjemo odgovor, ka slabo čtenje. Či slabo čtivo mladino pela dol s prave poti, te je gotovo, ka če se močno zgrabimo dobroga čtenja, jo pripelamo nazaj na pravo pot, k istini i k živlenji. Mladini moremo dati pravo krščansko vzgojo i to s pomočjov dobroga čtiva. Zato pa mladina poslüšaj glas najvekšega dühovnoga voditela, sv. Oče, šteri so v tom resnom i odločnom časi pozvali mladino na delo, z geslom: „Katoličanska akcija, proti boljševiškoj akciji!ˮ S pravim Kristušovim dühom se moremo boriti proti zatiralcom sv. Cerkvi. Istino dajmo proti laži! Slabo čtivo izpodrinimo z našij vrst i širimo dobro krščansko! Mladina, štera lübi slabo čtivo, ne ve kakši čemer jemle k sebi, šteri de njoj škodo na veke. Njena düševna izobraženost je betežna, zastruplena. Od slaboga čtenja pravijo velki modroslovci: da je kak zagiftan! stüdenec, s šteroga slepi pijejo. Naš boži slüžabnik, Slomšek, je od slabi knig pa časopisov povedao to: „Prepovedani sad zdajšnjega časa so: grdi, zapelivi navuki, šteri našo krščansko vero kalijo, pamet motijo i srce kvarijo. Drevo, na šteroj raste te Prepovedani sad, je slabo čtivo, zapelivi Časniki, pa grde knige. Takše čtivo šteti, je od sv. Cerkvi pripovedano i je greh; ono je düšna mišnica i što takše čte, zgübi milost božo i düšno merje.ˮ V svojoj knigi „Življenjá srečen potˮ, kara mladino pred sedmimi kačami, ki so mladini jako neváme i ta peta strupena kača je slabo čtenje. Hüdi düh ma svoje pomagače v pisca], šteri slabo pišejo. Velki vučenjak dr. Ušeničnik primerjavle slabo čtivo k najhüjšemi čemeri morfiji. Katoličan, šteri čte slab tisk, se sam postavla v slüžbo sovražnika krščanstva. Slab tisk odvaja mladino vkraj od krščanske vere, jo dela topo, mlačno, mrzlo i divjo, s cela komunistično. Ništerni, šteri čtejo slabo časopisje pa knige, se šče s tem ponašajo. Modri Platon pa pravi: „ka što v prepad skoči, je ne hraber, liki nori." Tak je ravno s slabim čtivom. Što čte slab tisk, je ne moder pa vučeni, liki slab pa zablodjeni. Kajti slab tisk odvrača pa trga z lüdstva vero, pravi španski modroslovec Balmeseto: „Da kakšte globoko ma krsčanska vera korenike v srci, jo slabo čtivo vö strga.ˮ Vidiš mladina, kakšo moč ma šatan v slabom čtenji. Obrni se za vsikdar od njega, i primi se dobroga krščanskoga čtenja. Sv. Oča pravijo: „Dobro časopisje je v zdajšnjij dnevaj edna najbole potrebna reč. Nikdar nete mogli zadosta včiniti za dobro časopisje, pa če nemrete včiniti drügoga, kak da dobro čtivo širite med lüdstvo, bi že to bilo sveto delo." Zato pa krščansko misleča mladina, v zdajšnjem resnom časi stopi na delo, k fronti Krištušovoj. Proti bolševiškoj organizaciji postavimo organizacijo Katoličanske akcije z širjenjom i čtenjom dobroga tiska. Ka je protikatoličansko, to ne čtimo; bodimo trezno misleča mladina; — bodimo boritelje krščanske ideje ! Pokažimo, da lübimo svoj rojstni dom, Slovensko krajino i zato Širimo vsi mladenci i vse mladenke naše liste, Novine i Mar. List, šteriva sta ediniva krščanskiva lista v našoj krajini. Bog živi ! G. mladenec Sprememba na našima srezoma v Soboti i Lendavi. Iz Sobote je premeščen na lastno prošnjo dugoletni sreski načelnik g. Lipovšek Gašpar. Odhaja v Kranj. Istotak je premeščen po svojoj želi g. dr. Bratina Franc iz Lendave v Soboto, kje je prle bio podnačelnik. V Lendavo pride na mesto g. dr. Bratine g. Grabrijan Miloš. Gospod Lipovšek je za slovo od j Slovenske krajine toj posveto sledeče poslovile vrstice: „Poslavljam se. Godi se mi kakor veliki večini uradnikov, ki so imeli srečo služiti v tej lepi krajini in bili iz nje premeščeni — težko mi je pri srcu. Rad sem bil tukaj, vzljubil sem tükajšnje ravnice in griče, iskreno sem vzljubil narod. Kot mladenič sem prišel semkaj in kot zrel mož sivih las odhajam.ˮ Mi se gospodi Lipovšeki, kda odhaja od nas z lübeznostjov, zahvalimo istotak z lübečega srca i želemo, naj se na novom mesti počüti prav dobro. Mi se njemi zahvalimo za vse dobro, ka je včino našemi lüdstvi i našemi kraji v teh dugih letaj. Mislimo, da nega nikoga med nami, ki ne bi priznao, da je g. Lipovšek šteo dobro Slovenskoj krajini i si tüdi prizadevao z cele moči, da bi to tüdi dosego. Če vsega ne mogo, so zabranile razne razmere. Naj ga vodi dober Bog na poti živlenja i naj se ne spozabi z mile Slovenske krajine, kak bomo ga tüdi mi obdržali v lepom spomini. Gospod dr. Bratina se tüdi v lepih rečej poslavla od lendavskoga sreza i izraža globoko Zahvalnost do vseh, ki so ga podpirali v njegovom delovanji. Na Zahvalnost odgovorimo tüdi mi z zahvalnostjov. Iz srca se zahvalimo gospodi srezkomi načelniki za vso lübezen, štero nam je kazao, za vse trüde i prizadevanje na pomoč našemi srezi i za odkrito lübezen, štero je kazao povsod i proti vsakomi. Na novom mesti njemi Želemo, da ga obda ista zahvalna lübezen podanikov, kak ga je obdala v lendavskom srezi i naj svojo roko, ki se je poprijela klüke na vrataj sobočkoga sreza, večkrat položi še na našega sreza vrata sküpno z novim gospodom srezkim načelnikom, ki je prišeo od tistec, kam ide on, da bodeta sküpno, vzejemno delala na dobrobit Slovenske krajine. To želemo obema gospodoma srezkima načelnikoma v Soboti i Lendavi i prosimo Boga, naj blagoslovi njeva delo z obilnim blagoslovom. Dužnikom, ki so peneznim zavodom dužni več kak 25 jezer dinarov. Dužniki, ki so peneznim zavodom, kasarn, bankam, dužni več kak 25 jezer dinarov, so dužni po predpisih 26. člena uredbe do novoga so dužni, potrdilo, keliko so dužni nad 25 jezero i se s tem obrnejo na sodišče, kama spadajo. leta zaprositi pri sodišči znižanje svojega duga. Če to ne zaprosijo do konca toga leta, se njim dug ne zniža. Naj prosijo zato zavode, gde Zakaj je tak? Sklonjeni pod težkim bremenom gospodarske stiske zdihava večina lüdi i išče pomoči, išče rešitve. Navadno se obračamo na državnike, na gospodarstvenike i je prosimo, naj vendar delajo, pomagajo, ali bar olajšajo to gospodarske stisko, naj nas zaščitijo z zakoni, pravilniki, odredbami, da se ne potopimo i neprejdemo vu nevolaj. Pa ka vidimo? V toj stiski, v toj strašnoj kmici se bliska na vseh konci i kraji, bliskajo se po knigaj, po časopisaj na konferencaj visoko leteči načrti, kak rešiti i premagati v toj ali onoj državi gospodarsko krizo. Za bliski, za temivisokoletečimi načrti je šče kmica nekša, bole gosta, bole čarna, šterojnavadno sledi grom i tresk, nevola sega če duže dale, če duže globle, i vsigdar bole pogübno. Zakaj? Gde so zroki? Bog je dao človečastvi deset boži zapovedi. Če bi se lüdje tej zapovedi držali, se po njih ravnali, po njih živeli, bi bili srečni i zadovolni. V tej boži zapovedaj je prepleteno vse, ka človek nüca, nesamo za tostransko živlenje, nego tüdi za onkraj groba. Zapovedi bože so pa dnes v zasmehavanje, lüdje je zametavlejo rekoč: da so prej nemoderne, da so odpovedale itd. Če pa pogledamo človeče delo, štero je napravila njegova slaba pa omejena pamet, vidimo, kelko jezer je na sveti postav i zakonov, odredb i pravilnikov, odločb i predpisov, po šterij naj bi se lüdje ravnali i po šterij naj bi živeli. Pa kak vidimo, vse to nikaj ne pomaga, da bi se stiska, štera tira lüdij skoro v obüp, kaj omilila. Zakaj? Zato ka lüdje, šteri delajo postave i zakone, so večinoma brez krščanske jakosti, šteri delajo vse brez Boga, brez bože žile. Kak bi mogla biti takša zmeš-njava postav i zakonov brez bože žile i pomoči Omejena samo na človečo pamet, vezalje vzajemnosti med lüdstvom i narodi? Tisti mogočneži pameti i vole, železne roke i orožja, ki navadno delajo zakone i red na vseh konci i kraji, dostakrat nemajo pojma od božega zakona, od božega reda, od božega prava, od bože vole i bože sodbe. Zato vlada po celom sveti strašna zmešnjava, ka so zapovedi bože zavržene, krščanski pravci vrženi v zasmehavanje, na mesto teh pa se šopiri človeča omejenost, človeča gizdost, človeča sebičnost, hamičija i Srditost. Gospodarstvo je Oslobojeno od vere, osamosvojeno od pomoči bože, za Boga v narodnom gospodarstvi nega več prostora, dnes je doba računanja i človeče brezbrižnosti. Moderni svet si šče svoj dom napraviti sam z lastnimi močmi brez Boga. Zato je tak na sveti, ka človek šče biti neodvisen gospodar. »Bog bo dao, Bog bo pomagao, Bog bo blagoslovo," te reči so samo spomin na davne dni. Boga so spodrinoli iz vsega javnoga živlenja. Pravijo: vera, Bog,to je privatna zadeva, človek se čüti sam zadosta pametnoga pa sposobnoga, da reši vse pitanje, i postavi red brez Boga i Njegove pomoči. I takši lüdje nam obečavlejo nebesa na zemli, priporačajo nam potrplivosti, zborüjejo, hodijo z konference na konferenco, delajo visoke načrte, na zadnje vse to poči kak mehér na mlaki. Zakaj? Zato ka so delali brez Boga i Njegove pomoči. Ali smo mi bolši? Ali mi ne nosimo nikše odgovornosti i krivde za to zmešnjavo, za to stisko, za to brezvernost do Boga i njegove pomoči? Izpitajmo si dobro svojo düšno vest, mogoče davlemo mi z našov verskov mlačnostjov, brezbrižnostjov, z našim sebičnim, nevoščenim živlenjom v roke šker lüdem, šteri delajo postavo i zakone ? Priznati moremo, da se naše oči namesto gor, vedno bole obračajo dol. Naše misli, naša srca, so vse duže bole navezana na zemlo. Namesto dá bi se obračali za pomoč do Boga, namesto da bi obračali svoje oči gori k Bogi, da bi v Boga stavili svoje vüpanje, je stavlamo v lüdi, šteri takrekoč niti pojma nemajo od Boga. Tüdi med nami že jako redko čüjemo dnesden, da bi si što pogučao prle kak začne delati: Bog mi pomagaj! Ali po končanom deli: Bog mam blagoslovi! Vse to minjavle, človek se dela močnoga pa neodvisnoga, vse šče opraviti brez Boga i Njegovoga blagoslova. Pomoč bo prišla, a od sami lüdi, brez pomoči bože, nigdar ne. Zato moremo zavüpati najprle v pomoč božo, iztrebiti iz nas vso navlako brezvernosti, sebičnosti, hamičije i nevoščenosti. Svoje oči, svoja srca pa zdignoti k najvišjemi zakonodavca k onomi, šteri je pravo: brezi moje vole niti vlas človeki ne spadne iz glave, i zatem samo čakati pomoči od lüdi i to samo od tisti lüdi, šteri delajo z Bogom i Njegovov pomočjov. G. M. Politični pregled. Domači. Občinske volitve so minolo. JRZ je dobila ogromno večino. Izmed 3762 kmečkih občin je dobila bivša demokratska stranka strahovlade JNS komaj 29 občin, tak ka spadnejo na edno občino štirje poslanci,ki so dnes ešče v parlamenti i zütra že ne bodo iz JNS. Parlament je začeo svoje delo i ministri so predložili razne pogodbe z državami, zvane konvencije, ki se morajo sprejeti. Predložen je tüdi novi finančni zakon, ki more biti sprejeti do 1. aprila prišestnoga leta z proračunom vred. Novi proračun je dobrih petsto milijonov dinarov vekši, kak je tüdi bio dozdajšnji. Povekšavanja pri dači pa ne bo, pravi finančni minister. Bodočnost bo pokazala, dali bo teliko dohodkov, kak računa minister. Da se je proračun povekšao, je vzrok tüdi te, ar država bo kmečke duge pomagala plačüvati, najmre tisti deo, ki se odpiše, odnosno se je odpisao že dužnikom. V parlamenti se je ministerski predsednik spomno ob desetletnici smrti velikoga državnika Nikole Pašiča, ki je vodo politiko za zjedinitev Srbov, Hrvatov i Slovencov v najnevarnejšem časi i si priborio za Jugo- slavijo nevenhve zaslüge. Vsi poslanci so pokojnomi zazavali »Slava mu". Svetovni. Anglija. Angleški krao Edvard VIII. je odstopo. Namesto njega, ki se je pismeno odpovedao vseh pravic na angleški tron, je po zakoni postao krao njegov brat, Albert, Yorški Vojvoda,ki si je vzeo ime VI. Jürja. To pa zato, ar je Pokojna kralica Viktorija, kijemelamožapo imeni Alberta i ki ne bio krao, želela, naj ne zasede angleški tron človek z imenom Albert. Austrijska Vlada je ponüdila vilo v Beči bivšemi angleškomi krali ki je odložo vse kralevske i vojvod-ske časti ise šče imenüvati samo za nadvojvoda Windsora. Novi krao njemi pa bo gotovo dao zglasati veliko pokojnino i njemi da veliko čast. Ve njemi je bivši krao od svojega imanja dao lepi deo, šteri je noso letni 50 milijonov dinarov dohodkov. Španija. V Barceloni je nastala revolucija, skrajni levičarje, to je anarhist! bi radi dobili oblast v svoje roke. Franco, general veroborcov se pripravla, da zavzeme celi Madrid. Italijanska Vlada je angleškoj odgovorila, da pozdrávla načrte angleške, naj bi se boj v Španiji dokončao i na] bi lüdstvo glasalo, kakšo vlado šče meti. Pripominja pa, da se je glasanje tam že zvršilo, gde vodi borbe general Franco, to je v vekšom deli Španije i ti Vnogi milijoni so proti komunistom. 2 NOVINE 20. decembra 1936. NEDELA Štrta v Adventi. Evangelium (Lukač 3). Vu petnajstom leti ladanja Tiberlus Casara bio je Pontiuš Pilatuš poglavnik Judee 1 Herodeš poglavar Galilee, Filip pa brat njegov ladavec Iturie i Trachonitiskoga držanja, i Lyzaniaš Abiline poglavar, za dühovski poglavnikov Annáša i Kajfaša: včinjena je reč Gospodnova nad Ivanom Zakariašovim, sinom vu püstini: i prišo je vu vse Jordani ko držanje predgajoči krst pokore na odpüščanje grehov, liki je pisano vu knigaj Izajaš Proroka: glas kričečega vu püstini: Pripravlajte pot Gospodnovo: ravne činte steze njegove: vsaki dol naj se napuni, i vsaki breg i gumila naj se ponizl: i kriva bodo ravna i ostra glatke poti. I vidilo bode vsako tejlo Božega Zveličitela. Sila i moč katoličanstva. 1. Cerkev i katoličanstvo sta že od svojega začetka neprestano preganja-niva. Gda je Jezuš poslo apoštole oznanjat evangelij Istine, jim je etak pravo: „Če so mene preganjali, bodo tüdi vas preganjali (Jan. 15, 20.); pošilam vas kak ovce med vuke (Mt. 10, 16); istinsko, istinsko vam pravim, da te se jokali i žalüvali, svet de se pa veselio (Jan. 16, 20)“. Ali včasih pa je dostavo: „Ne bojte se, mala čreda (Lk. 12, 32); zavüpajte, jaz sam svet premagao (Jan. 16, 33.); peklenska vrata ne do premagale moje Cerkve (Mt. 16, 18.); glejte, jaz sam z vami vse dni do konca sveta (Mt. 28, 20)“. To je Kristušov večen testament za katoličansko Cerkev i katoličanstvo. To so prerokbe, štere nam tolmačijo katoličansko preminočnost i nas ponüjajo za našo bodočnost. Katoličanstvo je od svojega rojstnoga dneva v ostroj borbi i obrambi od številnih napadov düha tmice, šteri se neprestano zaletavle v njegovo trdo i neomajno steno. Skoro dvejezero let se oča laži zaganja v različnih formaj v šče vedno novo, friško i mlado katoličanstvo. Šatan je prineso na svet laž i hüdobijo, a njegovi Sinovje jo skoro stoletja širijo i nadalüje jo. Ednok se zdigne nasilni i krvavi meč krvoločnikov, drügoč nesmiselnost kri-' vovercov, tretjič razvüzdanost i brezbožnost zapelanih vnožic. Konca ešče nede, ar je ustanoviteo katoličanstva, večni Kristuš, pravo: »Ne sam prineso mer, nego bojno na svet, da, bojno proti tmici i laži". Ta pa ostane na sveti vse do dneva pravice. (Dale.) Ka pravite nato g. urednik? Terjat je prišo neki krčmár gospodara za tisto vino, štero je zdavao mladoletnomi sini, ki je je znoso k nekoj dekli. Gospodar, ne samo ka ne plačao račune, nego z ostrimi rečmi njemi je dveri pokazao. To pa iz razloga, ar njemi je sin ovado, ka njemi je oštarjaš pravo, kda je vino neso, ne ti je trbe plačati, lejko doma zrnje za-grabiš, pa mi prineseš. Ka mislite, g. urednik, jeli si je te oštarjaš ne zaslüžo poleg go-spodarovih ostrih reči ešče kaštigo oblasti? Pisma naših iz tüjine. Lopert Gizela, Borbourg iz Dokležovja. Pozdrav pošilam uredniki Novin, mami, mamici, dedeki, bratom i sestram, rodbini, sosedám, vsem dokležovskim deklam, posebno Marijinim drüžbenicam i voditeli Marijine drüžbe. Vsem želem milosti pune božične svetke i srečno novoleto. Če sam šče tak trüdna, vendar prle kak idem spat, prečtem naše liste, šterih, če nema dekla v Franciji, težko ostane čista. Horvat Janči i sestra Trezika, La Bozani iz Bogojine, Jerebic Martin iz Gančan, Rogač Jožef, Plansir iz Bogojine, Vinčec Štefan, Artandy iz M. Polane, Se-redi Marjeta, Calotiere, z Bogojine. Pozdrav pošilamo i vesele svetke pa srečno novo leto Želemo, domačim, starišom, ženam, deci, bratom, Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. III. poglavje. Člen 21. (1) Ustanove iz odstavka (1) čl. 7. morajo, preden izroče listine Privile-girani agrarni banki, zahtevati pri sodišču ustavitev vseh sodnih dejanj, za-početih glede dotičnih terjatev. Sodišče ustavi sodni postopek tudi na zahtevo dolžnika kmeta. (2) Privilegirana agrarna banka sme nadaljevati Postopek zoper dolž-nike, ki se ne ravnajo po odplačilnem načrtu te uredbe. Člen 22. Ves dolg kakega kmeta ustano-vam iz odstavka (1) čl. 7., ki izračunao po odstavku (1) čl. 4. uredbe, ne presega zneska 25.000’— dinarjev, se zniža za 50% (petdeset od sto). Člen 23. Znižbo dolga po prednjem členu vrši Privilegirana agrarna Banka na podstavi prejetih listin in podatkov. Privilegirana agrarna banka Poizkusi, po potrebi podatke in zahteva naknadno potrebne dopolnitve in dokaze. Člen 24. (1) Ves dolg kmeta ustanovam iz odstavka (1) čl. 7., ki, izračunao po odstavku (1) čl. 4., presega znesek 25.000 dinarjev, se zniža za nájveč 30% (trideset od sto), pri čemer je oceniti razmerje dolga in imovinskega stanja vsakega posameznega dolžnika posebej. (2) Dolžnik, čigar ves ne znižani dolg, obsežen s Predpisi te uredbe, znaša več ko 50% (petdeset od sto) vrednosti njega imovine v času, ko se obravnava znižanje dolga, sme zahtevati znižbo dolga do 50% (petdeset od sto). (3) Vrednost zemljišč se določi po katastrskem čistem dohodku. Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za finance način cenitve vrednosti dolžnikovega zemljišča in ostale imovine s pravilnikom. (4) Znižbo dolgov po prednjih odstavka vrše Okrajna sodišča, ki so za dolžnike krajevno pristojna. ’ Člen 25. Ko odločajo o znižbi dolgov, naj upoštevajo Okrajna sodišča zlasti téle okolnosti: a) znesek vsote ne znižanega dolga proti velikosti in vrednosti celotne dolžnikove imovine; b) razmerje vsote dolga proti povprečnemu skupnemu letnemu dohodku dolžnika; c) kako je dolžnik s številom članov svoje hiše obremenjen; č) pravno osnovo dolga, pogoje, po katerih je dolžnik sklenil in užival posojilo, kakor tudi, za kaj se je posojilo porabilo. Člen 26. (1) Dolžniki, omenjeni v členu 24., se morajo v dveh mesecih od dne razglasitve pravilnika iz člena 24. obrniti s prošnjo za znižbo dolga vsak do krajevno pristojnega Okrajnega sodišča. (2) Obenem s prošnjo za znižbo dolga mora predložiti dolžnik sodišču tudi téle listine: a) Potrdilo, da je kmet po določbah te uredbe; b) seznam vseh upnikov z navedbo višine in pravne osnove dolgov;j c) seznam in označbo vrednosti vse nepremične imovine (razen pohištva) kakor tudi vseh dohodkov, najsi izvirajo odkoderkoli in iz česar koli; č) Potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, ki ga daje ali jemlje v zakup; d) Potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, ki jo ima. (3J Dolžnik, ki se ne ravna po določbah odstavka (*) tega člena, izgubi pravico, okoristiti se z znižbo dolga. Člen 27. O Ko prejme okrajno sodišče prošnjo za znižbo dolga, opremljeno z listinami iz prednjega člena, zahteva od Privilegirane agrarne banke pot- rebne podatke o prevzetih dolgovihtega dolžnika, ostale dolgove pa preizkusi. (2) Brž ko postane sklep o znižbi dolga pravomočen, ga vroči okraj-, no sodišče takoj Privilegirani agrarni banki z nalogom, naj vknjiži dolg v smislu sklepa. Člen 28. Tako znižane dolgove (člena 22. in 24.), povečane po določbi odstavka (2) člena 4., odplačajo dolžniki Privilegirani agrarni banki s 4-5% obresti ná leto v 12 (dvanajstih) letih v ena-kih letnih obrokih (anuitetah). Prvi anuitéti dospe rok dne 1. novembra 1936, vsaki naslednji pa dne 1. nov. prihodnjih let. Člen 29. Dokler ne napravi Privilegirana agrarna banka dokončnega izračuna odplačilnih obrokov po členu 22., se opravljajo plačila po začasnem izračunu, ki ga napravi banka po seznamih in listinah, ki ji jih izroče ustanove iz odstavka (1) člena 7. uredbe. Če so obroki, pobrani od dolžnikov po začasnem izračunu, višji od obrokov, dolžnih po dokončnem izračunu, vrne bannka dolžniku ves pobrani presežek ali pa ga porabi za poplačilo naslednjih obrokov. Člen 30. (1) Vložitev prošnje za znižbo dolga po členu 24. ne vpliva na redni Potek pobiranja dolgovanih obrokov. Privilegirana agrarna banka pobere od dotičnih dolžnikov, tudi če se vlože take prošnje, tiste obroke, ki ustrezajo velikosti njih ne znižanega dolga; če pa sodišče zahtevano znižbo naknadno dovoli, mora napraviti Privilegirana agrarna banka nov izra-čun za odplačili in vrniti dolžnikom vse preveč pobrane zneske ali pa jih porabiti za poravnavo naslednjih obrokov. (2) Ustanove iz odstavka (1) čl. 7. morajo izročiti Privilegirani agrarni banki ob izročitvi seznamov tudi napravljen izračun enoletne anuitete glede dolgov izpod 25.000 dinarjev za polovico, glede ostalih pa za ne znižani znesek dolga. (3) Privilegirana agrarna banka dá po meri tako pobranih obrokov ustanovam iz odstavka (1) čl. 7. predjen na račun prve anuitete. Člen 31. O Letne odplačili obroke (anuitete) polagajo dolžniki Privilegirani agrarni banki po pristojnih davčnih upravah. (2) Po seznamih, ki jih pošlje Privilegirana agrarna banka v ta na-men davčnim oblastvom, obremene le-tá dotične dolžnike z letnimi obroki in jih izterjajo, če jih ne položi dolžnik ob roku, takoj z izvršilo po določbah odstavka (2) čl. 48., pri čemer zaračunajo ustrezne izvršilna stroške po zakonu o neposrednih davkih. (s) Davčna oblastva vknjižijo ločeno in odobre računu Privilegirane agrarne banke obroke (anuitete), ki so jih pobrala od dolžnikov po seznamih, prejetih od banke, in pošljejo pobrane vsote takoj privilegirani agrarni banki po Poštni hraniinici. Obroki se morajo pobrati v popolnem letnem znesku in izročiti docela Poštni hranilnici najkasneje do dne 20. decembra vsakega leta. (4) Privilegirana agrarna banka obremeni v svojih knjigah vsako davčno upravo za znesek vsote letnih obrokov (anuitet) po postanem seznam u. V vseh teh poslih dopisuje banka s pristojnimi davčnimi oblastvi neposredno. IV. poglavje. Člen 32. (1) Privilegirana agrarna banka daje zadružnikom in ostalim svojim dolžnikom, na katere bi se Sicer na-našali Predpisi te uredbe, téle olajšave: a) Privilegirana agrarna Banka zniža dolgove iz obveznic svojih dolžnikov zadružnikov ali krajevnih zadrug za kmetijski kredit, ko ugotovi njih višino po odstavku (1) člena 4. uredbe, za 25% (pet in dvajset od sto); nato pa postopa po odstavku (2) čl. 4. Tako ugotovljeno višino dolga morajo odplačati omenjeni dolžniki Privilegirani agrarni banki v 12 (dvanajstih) letih z obrestmi po 4’5%. b) Privilegirana agrarna banka sme svojim dolžnikom iz dolgoročna hipotekarnih posojil, ko ugotovi viši- sestram, vsoj dühovščini, rodbini, botrini, krščansko mislečim prijatelom i prijatelicam, vsem sosedom i celoj Slovenskoj krajini. Na podporo naših listov pošilamo 20 frankov. no njih dolga tako, kakor je določeno v odstavku (1) člena 4., znižati tako ugotovljeni dolg za nájveč 25% (pet in dvajset od sto), pri čemer ocenja razmere vsakega posamega dolžnika posebej in upošteva zlasti razmerje dolga proti vrednosti celotne dolžnikove imovine. Tako dobljeni znesek dolga se poveča po odstavku (2) čl. 4. Tako izračunani dolg odplačajo ti dolžniki Privilegirani agrarni banki v 15 (petnajstih) letih s 5°/o obrestmi. Oče ne plačajo dolžniki dospelega obroka neposredno Privilegirani agrarni banki o pravem času, pošlje banka davčnim upravam seznam tál dolžnikov s potrebnimi podatki in zahtevo, naj izterja davčna uprava najkasneje v 2 mesecih z izyršbo vse zaostanke iz premične imovine dolžnika. Če se s prodajo zarubljene premične imovine zaostali obrok ne poravna, zahteva Privilegirana agrarna banka po sodišču izvršbo na nepremično imovino dolžnika. (1) Natančnejše določbe o daja-nju olajšav in o načinu znižanja po prednjem odstavku predpiše na predlog Privilegirane agrarne banke minister za finance s pravilnikom. (4) Privilegirana agrarna banka vknjiži odobrene znižbo glavnice dolga na račun „posebnega sklada za Ureditev kmetskih dolgovˮ. Ta sklad se osnuje v breme deleža države in razredne loterije pri glavnici banke (Člen 8. a) in b) zakona o Privilegirani agrarni banki). (5) Računu posebnega sklada za Ureditev kmetskih dolgov se morajo do njegove dokončne amortizacije do-tira ti téle vsote: a) državna dotacija v znesku 5,000.000 dinarjev vsako proračunsko leto, začenši s proračunskim 1.1937/38.; b) dividenda, ki gre državi in razredu loteriji po členu 39. zakona o Privilegirani agrarni banki, in c) presežek dividende, ki bi jo mogla Privilegirana agrarna banka izplačati delničarjem Čez 3% dividende na delnico (člena 39. in 50. zakona o Privilegirani agrarni banki). (9) Država in razredna loterija nimata pravice do deleža pri glavnici banke, dokler se z amortizacijo računa posebnega sklada za Ureditev kmetskih dolgov ne odpišejo povsem izgube po tem računu. Ob uporabi člena 42. zakona o Privilegirani agrarni banki imata držáva in razredna loterija pravico do deleža pri glavnici banke samo za tisti del njiju skupnega deleža, ki ni zavzet (angažiran) po odstavku (4) tega člena. Izvrševavje ostalih delničarskih pravic po členu 8. a) in b) zakona o Privilegirani agrarni banki ostane državi in razredu loteriji tudi še zanaprej brez kakršne koli izpremembe. (7) Minister za finance predpiše na predlog Privilegirane agrarne banke pravilnik o uporabljanju in upravlja-nju posebnega sklada za Ureditev kmetskih dolgov. Člen 33. Poroštvo države za izplačilo dividende po členu 50. zakona o Privilegirani agrarni banki, ki se izloča po členu 39. tega zakona iz čistega dobička, se določa na 3% (tri od sto), začenši s poslovnim letom 1936. Člen 34. Delničarji Privilegirane agrarne banke se opraščajo plačevanja vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, taks in vseh drugih naklad kakršne koli vrste na dividendo, ki jim jo izplačuje Privilegirana agrarna banka po členih 39. in 50. tega zakona; to oprostitev je uporabiti, začenši z dividendo za poslovno leto 1936. V. poglavje. Člen 35. (1) Za vsa hipotekarna dolgoročna posojila pri Državni hipotekarni banki, dovoljena kmetom, ki so se kot taki zadobili v času od konca vojne do dne 20. aprila 1932 in ki dokažejo s potrdilom, predpisanim s to uredbo, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, se zniža Obrestna mera na 4’5%, začenši s prvim naslednjim rokom za plačilo anuitete, ki dospe po uveljavitvi te uredbe, in se podaljšuje rok za odplačilo posojila na 32 leti od dne prvotne zadolžitve. (Dalje) 20. decembra 1936. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Naročnikom v Franciji, Ameriki i v vseh državaj prek mej naše države javlamo, da smo nemogoči na porgo pošilati naših listov. To pa jedino zavolo toga, ka nemamo penez. Pošta nas košta vsaki tjeden okoli petsto dinarov za tiste liste naše, ki hodijo prek mej naše države. Te znesek se mora vsaki tjeden v gotovini dolplačati. Mi pa gotovine, hvala Bogi, nemamo. Zato vas prosimo, dragi naročniki, plačajte nam do konca toga meseca konči polovico naročnine za leto 1937., drügo polovico pa mate čas plačati do konca junija leta 1937. Uredništvo i uprava Novin i Marijinoga Lista v Črensovcih. Slovo. Ker mi žal vsled nepričakovanega odhoda na novo slüžbeno mesto ni bilo mogoče, da bi se od vseh prijateljev in znancev v Lendavi in v lendavskem okraju osebno poslovil, kličem vsem tem potom „zbogomˮ in jih prosim, da me ohranijo v dobrem spominu, kakor jih tudi jaz ohranim Dr. Bratina Franc, sreski načelnik. Vmor na G. Bistrici. Pred dvema tjednoma so zakopali na G. Bistrici hlapca Jakšič Verone, Cvetko Ivana. Jakšička ma moža i sina v Ameriki, se niti neve, jeli mož žive ali ne i gospodarila z dvema hlapcoma, pokojnim Cvetkom i z malo vdarjenim Horvat Štefanom. Prvi je bio star 73 leta, te drügi je pa 43 leta star. Hlapca sta se pri polaganji živine svadila. Pokojni Cvetko je vzeo z jasli krmo od krav, ka je Horvat nadevao. To je toga tak svadilo, da je z štriglom kre vüh vdaro Cvetka. Te je začeo krvaveti, šo v hišo i si je rano oprao. Nato je pa šo k sosedi i toga oproso, naj pride, ka na red vzeme dündas-toga Šteta. Ešče sam ga ednok vdarim, je odgovoro. Na to je pa spadno vküp na dvorišči i ne so ga mogli več otavili. Ar so mrtveca brez dovolenja oblasti zakopali ga je dala komisija-izkopali i pri raztelešenji se je dognalo, da se je zavolo vdarca krv razlejala po možganaj i od toga je mogo Cvetko vmreti, v celoj žalostnoj zgodovini je pa najbole žalostno to, da je pokojni bio mlačen krščenik, k spovedi i v cerkev sploh ne hodo i je sovražo dühovščino. Če so ga opominali, naj si düšo v red vzeme, kak de pa vmirao, je odgovoro: Štrik si denem na šinjek i tak idem z sveta. Pa zaistino, rdeča brlizga na šinjeki, kak da bi štrik noso, ga je spravila z sveta. Ne sodimo, nego včimo se z toga slučaja. Boži mlini pomali melejo, a stalno. Za nesrečnoga pokojnoga pa molimo, naj njemi dober Bog bo smileni. Božična boža slüžba za naše v Franciji bo na Božič v okolici Pariza, na Gravelle. Božo slüžbo bodo opravili preč. g. Orešnik, slovenski dühovnik. Bo spovedavanje, sküpno sveto obhajilo, sküpen obed, večernice, božično drevo i pesmi. Vabila se razpošlejo iz Pariza. Tak nam javijo g. Grešnik. Nabiralne pole smo vam odposlali, dragi Širitelje. Točno se držite navodil, napisani na pole. Do 15. januara mora vsaki naročnik Marijinoga Lista plačati 4 Din., vsaki naročnik Novin pa 6 Din. Te penez moramo meti od vseh. Že meseca decembra nabirajte naročnino i do 15. januara jo morate notri poslati. Nereda ne bomo trpeti nikšega več. Leta dugo nam stojijo dugovje tü pa tam, naprej ne moremo, intereš pa raste. Držite se točno navodil, ar bomo vas terjati, ne pa naročnike odsehgamao, če se navodil nete držali. Na konci vsakoga meseca naberete i do 15. drügoga meseca notri pošlete vsaki mesec do konca junija za Novine 3 Din., za Marijin List pa 2 Din. Nabiralne pole za tišinsko toro so pri g. dekani Krantzi, za sobočko toro pri č. sestraj, Kri-. žova 4, za lendavsko faro pri g. kaplani Halasi, za jürjansko pri g. Varga Jožefi administratori, za jelensko pri g. plebanoši Varga Štefani, v Bogojini pri širiteli Horvat Franci, v Dobrovniki pri g. kaplani Zelko Ivani, na Cankovi pri širiteli Vogrinčič Antoni, v Dolencih pri Horvat Števani na farofi, v Markovcih pri g. Ficko Karoli plebanoši, ostalim smo pa po pošti poslali ali izročiti nabiralne pole. Zednim smo oprositi prečastite gospode vse, naj priporočijo naše liste. Lendava Na god Nevtepene Device Marije je 200 dece stopilo v Marijin Vrtec. G. kaplan Halas so vodili pesem nedužne dece, ki se je krosno glasita, g. kaplan Koren so pa pri oltari spevati naprej litanije Matere Bože. Tüdi vogrska deca je spevala lepe naše Slovenske pesmi. Se zna, svoje tüdi i vsako dete je dobilo navuk v svojem maternom jeziki, Slovenci slovenskoga, Vogri vogrskoga. — Neki komunisti so zmešati glave našim delavcom, ki so prišli iz Ljubljane i je začeti organizirati s tem, ka so dobro pošinfali dühovnike, ka se prej nikaj ne brigajo za delavce. Gda so pa duhovniki odgovoriti z tem, da sami organizirajo delavce, so komunisti odgovoriti, ka se pop meša tü notri. Pač stara reč. Vragi je Kristušov sluga vsikdar na poti. Dobrovnik. Strehovčarje so se lepo navčiti slovenske pesmi za slovensko farno mešo i se včijo tüdi kolonisti. Gda nastopijo, bomo objavili. V Kobilji so pa navdüšeni za pesem cele cerkve, ki se lepo glasi po dolinaj i bregovaj Kobilja. Črensovci. Tükajšnja dekliška Mar. drüžba je na Marijin svetek, 8. decembra vprizorila rimsko igro »Ve-stalka" na Splošno zadovolstvo lüdstva^ Vsi-prijatelje iger, ki ne ste prišli gledal te lepe igre na Marijin svétek, pridite zdaj v nedelo 20. t m., ar bomo igro na te den ponoviti. ‘ Smrt trgovca v Lendavi. V 72. leti starosti je vmro v Lendavi trgovec Ámštein Beno dec. 9. i je bio z velikov vdeležbov zakopan 11. dec. Naj v miri počiva. V Bogojini mamo preci čüdne nočne ftice, ki pa po navadi podnevi ne lečejo okoli, liki hodijo naprej med lüdmi tak, če nikaj ne bi bilo. Tej ponočnjaki majo na piki vse i človek že nej -več varen pred njimi Zdaj ti 'svetijo glaši z oken, zdaj kokoši, redno pa moreš paziti na drva, če ščeš, da ednok samo ne najdeš drvarnice prazne. Vse tak izgleda, da to delajo domači tovaja zato bi dobro bilo, da Veški Stražarje malo bohT^azÍio, ka se kaj do vesi godi. Zato ves plača te stražare, da bi paziti, nej pa samo za to,,ka se~plača, vse drügo si pa mora vsaki sam paziti. Ne je ešče dugo, da sonašoli Odnešena okna, znano je tüdi, da je takše glaže nikak prineseo k stoteri, naj njemi je zmenša. Prav tak je skoro znano, što je lani hodo po Šolska drva, zato ka je manjak bio, da bi si je poleti sam Spravo. Vse to Bogojančarje dobro Znamo, samo dá potrplenje mamo z vüpanjom, naj pridejo norci sami k pameti. To se pa tak dugo vleče i se vidi, da je staroga grešnika težko spreobmoti, zato že komaj Čakamo, dá bi prišli k nam Orožniki, ki bi red napraviti. Nigda je bilo, da so Orožniki morali iti iz Bogojine, ka so ne meti nikšega dela, zdaj pa prosimo oblasti, naj je kem prle pošlejo i ne premalo. Telefon v Bogojini. Že bi lehko pTáffifrdaTnamo 'telefon v Bogojini. Znano je vsem, da je bio pri nas občni zbor Bogojančarov, ki so vsi izraziti želo, da se naj telefon kem prle napela. Pogoji so biti tok dobil, da se vsi čüdimo, što je to zadržao, ka telefona ešče dnes nemamo. Ali nam v tom občinska uprava ne bi mogla dati pojasnila. Pitamo tüdi oblast, ali ma občinska uprava na svojoj seji pravico odklonili to, ka lüdstvo na občnom zbori sklene? Veliko naročnino so nam poslali za naše liste v zneski 120 di-rov, g. Plečnik Jože arhitek i vsevučiliški profesor z Ljubljane, graditeo lepe bogojánske cerkve. Bog povrni te plemeniti dar. 160 dinarov vredno knigo lejko dobiš za dva dinara, če küpiš edno srečko. Misijonarje v Grobljaj so tiskali nad 700 stráni obsegajoče z vnogimi slikati okrašeno knigo od lanskoga eucharističnoga kongresa v Ljubljani. Kniga košta 170 Din. Tristo takših knig de se po srečolovi razširjajo. Edna Srečka košja 2 Din. Srečke se dobijo po župniščaj i tüdi na uredništvi našega lista. Srečolov se vrši dnes 20. decembra v Grobljaj. Bratonci. Toplo se zahvalim drűštvi Rdečega križa v Beltincih za podporo v zneski 300 Din., štero mi je poklonilo pri nesrečnoj smrti mojega moža Alojza, šteroga je roparska krugla vmorila, gda je brano naše siromaštvo. — Poredoš Marta. V Rimi je v začetki novembra t. 1. napravo izpit profesora za orien-talno bogoslovje naš rojak, salezijanec, g. Šaruga Matjaš z Beltinec. Bio je že dve leti dühovni voditeo salezi-janskim bogoslovcom po števili 120 različnih narodnosti iz vseh delov sveta v mednarodnom zavodi presv. Srca Jezušovoga, ki študirajo na papeških bogoslovnih fakulteta) v Rimi. G. Šaruga zdaj šče pripravla doktorat za vzhodno cerkveno pravo. Iz srca Čestitamo. STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE odavam po 12 Dinarov. ZVER IVAN, knjigovezec v Murskoj Soboti. 3 Kontrola sodov (lagvov) se vrši na postaji za kontrolo lagvov i to v Soboti 13. i 14. januara, 10. i 11. februara i 10. i 11. márca 1937; v Gor. Radgoni 11. i 12. januara, 8. i 9. februara, 8. i 9. marca 1937; v Ljutomeri 15. i 16. januara, 12. i 13. februara, 12. i 13. marca. Lendava. Zdaj, ka je dühovščina začela delavstvo organizirati, se laži širijo, kak rastejo gobe po dežji. Neprijatelje cerkve so v svet vrgli laž: „ne verte popom, zdrüžiti so se z židovi, tak je pravo židovski tovarnar samˮ. Dekle, ki v toj židovskoj tovarni delajo, so pa dale slovesno izjavo, da tovarnar toga nikdar ne pravo. Pač komunisti je laž orožje, da zapela tisto delavstvo, od šteroga brez dela more živeti. Rapüst delavskoga drüžtva v Soboti. Delavsko drüštvo, štero je pred 2 letoma nastovo v Soboti protikrščanski tabor, je oblast razpüstila. Drüštvo je,pobralo samo članarino, delalo za delavstvo po pravici nikaj i se širilo v njem nezdravo komunistično mišlenje. Siromaško delavstvo je samo plačüvalo, dobilo pa nikaj. Ravnotak je v Rusiji, delavec roboti, komunist se pa masti. Popi so nikaj ne včinoli za naše delavce. Tak glasijo komunisti i tem ednaki ptički. V Soboti je nekak mogo začeti z posredovalnicov dela ali borzov dela, ar sama od sebe ne mogla nastati. I glejte veliko falingo! Tisti, ki je to borzo dela nastavo, je bio dühovnik i tisti, ki je našega človeka Spravo za voditela toga urada, je palig bio dühovnik, sin Slovenske krajine. Drügoč več takših faling omenimo. Nesreča. Naš rojak iz M. Polane, č. brat Gjörköš Sanktes, sakristan pri o. frančiškanih v Čakovci, je električni posvet popravlao v cerkvi. Naednok se njemi je samo zavrtelo v glavi i je spadno doli z lestvice na klop, štera se je potrla. Edno vüro je ležao brezzavestno, te so ga najšli i odnesli v bolnico. Potro si je nogo više kolena i celo telo strašno vküpvdaro. Nogo so njemi že zravnali i djati v gips. Naj ga kemprle zvrači dobro Srce Jezušovo, je prosimo. Božično številko Novin razpošlemo pred božičom, to je drügi tjeden. Lendava. Tiho nas je zapüsto g. dr. Bratina, sreski načelnik. Kak tiho, pun lübezni je delao, kak brez vse žele po hvali je vsakomi pomagao te dober krščanski mož, tak tiho je šo od nas. Mi bi ga pa tiho ne bi smeti püstiti od nas, njegova skromnost bi nas mogla glasne včiniti. — Lendavčarje. Izseljencom v Franciji. Bratje i sestre, približavle se Božič, veselimo se ga tüdi mi. Zberimo se v velkom števili okoli božičnoga dreva v Parizi na Gravelle, kde bodo g. Orešnik spovedavati, predgali i sveto mešo slüžili. Jaz že sedmi Božič obhajam v Franciji, pa dozdaj sam ne meo takše prilike, da bi lejko slovensko božo reč poslüšao. Pridite. Bomo meti tüdi sküpni obed, ki bo koštao 8 frankov. Naslov g. Grešnika je 57 B. d. Voltaire Paris XI. Javite se pri njih, keliko vas pride na Božič. — Kerec Mihal, Villiers. Za kantora v Lendavi je zvoljeni ednoglasno Dominko Janoš, organist z Dobrovnika. Volitve je vodo g. dekan Jerič po cerkvenih predpisih i volitev je bila razpisana pa priglašenci so mogli orglati i spevati. Takši je zakon pri nas. Prezv. škofa je zastopao Gašparič Janoš, voditeo glasbe v mariborskoj stolnici. Na podporo Novin je plačao Geder Alojz z Sodišinec 5 Din., Kerec Mihal i žena, Francija, z Sobote,. 31 Din. Bog plačaj! Črensovci. Podmladek Rdečega križa priredi na den 26. decembra, na Štefanovo pod vodstvom dirigenta g. Jože Hanca „Koncertˮ v dvorani „Našega domaˮ v Črensovcih. Što ma veselje do lepe umetne glazbe, što šče v tej težkih časaj bar malo pozabiti na težkoče, naj pride v „Naš dom", da bomo z sküpnim glasom zaspevali našo izseljeniško, milo donečo pesem „Slovenska krajina, mili moj domˮ; da se bar za trenutek spomnimo tüdi onih, šterim je nej dano čüti naše domače pesmi. Spored koncerta: A.) 1. Uvodna koračnica E. Stole (godba). 2. „Slovenska krajina, mili moj domˮ F. Cigan, za moški zbor harm. J. Hanc (pesem). 3. Dečle, to mi povej O. Dev. Koroška nar. (pesem). 4. Naše Perjy E. Štole (godba) 5. Žalosten glas zvona J. Aljaž (pesem). 6. Škrjančku — bar. solo Z. Prelovec (pesem). 7. Narodni Sméš E. Stole (godba). B.) 8. Žabja Svatba — V. Vodopivec (pesem). 9. Od Majolke E. Vdamič (pesem). 10. Moj deklic P. Jereb (pesem). 11. „Bundesfest“-— overtura — (godba). 12. Šel sem po zelenem travniku E. Adamič (pesem). (Štajerska nar.) 13. „80ˮ E. Stole (godba). 14. U boj — I. Zajc (pesem). 15. Završni marš (godba). Začetek ob 3 vöri popoldnevi. Dvorana de zakürjena. Vabi odbor. „Zavednostˮ bo mela v tork, dne 29. decembra t 1. ob pol 10 vöri predpoldnom v Soboti v Martinišči sestanek za člane i starešine. Za člane vdeležba obvezna. — Odbor. Revolucija na Kitajskom. Maršal Čansuljan je napadno voditela nankingške vlade, maršala Čankajšek i ga zgrabo ž njegovimi oficiri vred. Revolucijo netijo ruski boljševiki. Namen revolucije je jarem Japoncov streti i z boljševiki napraviti zvezo, da se Mandžurija nazaj prikapči k Kini. Fašisti i komunisti so se zvezati proti Japonskoj. Kratki glasi. Podobe i križe podirajo v Ljubljani i na Kranjskom. Dozdaj ne so prišli ešče na sled hüdobnim komunističnim krivcom. Jezerke sta delala v Radvanji poleg Maribora mesar Medved iz Cirkovc i neki Rupnik, ki je že deset let sedo v vozi zavolo ponarejanja bankov. Žandarje so jiva zasačili pri deli, ali znala sta si pomagati, ar sta prle za slučaj te nesreče, ka to zgrableniva, prežagala železne križe v oknaj i sta odskočila. Medveda so že zgrabiti, Rupnika pa ešče lovijo žandarje. Zavolo zobobola je v Dravo skočo slaščičar Lah Jožef v Maribori. Rešo ga je dijak Kerbol Kristjan. V katoličansko cerkev je stopo športnik, črnec, ki je dobo letos v Berlini na Olimpijadi srebrno svetinjo, akademik R. H. Metcalfe iz Severne Amerike. Etek piše od svoje sreče, štero je najšo v kat. Cerkvi: „Zaistino je veliko zadoščenje v tom, da človek na bežališči odnese zmago nad najhitrejšimi bežci na sveti. Pun sreče je trenutek, kda zveš, da si dosego ali celo potoko dozdajšnji rekord. Športno tekmüvanje nam nüdi dosta pravoga veselja. Tüdi laskavá poročila po novinaj je prijetno čteti, čeravno na nje dosta ne trbe dati. Nego vsa čestitonja ino odlikovanja, šterih sem bio deležen, kda sem meo pri bežanji srečo, se ne dajo primerjati z istinskov 4 NOVINE 20. decembra 1936. radostjov i srečov tistoga trenutka, kda me je prvič prevzela sladka zavest, da sem katoličanec. V veri sam najšo novo srečo i nepričaküvano tolažbo v svojih molitvaj. Moje spreobrnenje je bilo zaistino najpomembnejše djanje mojega živlenja i toga svojega stopaja zaistino nikdar ne obžalüjem. Den férme je bio za mene pun veselja. Nikaj menje veseo je pa bio za mene tüdi 8. dec., kda sem bio sprejet v Marijino kongregacijo. Katoličanstvo mi je odprlo oči. Dalo mi je novo veselje do živlenja, tolažbe ino močiˮ. Zaistino, ki je katoličanec, ne ve, kakši kinč ma. Če bi znao. i mogo bi znati, vse nači bi živo vnogi, kak žive. Božični i novoletni pozdravi iz tüjine. Naj bože Detece da svoj sveti blagoslov z velikov lübeznostjov do Boga i bližnjega, želejo blažene božične svetke i milostipuno novo leto vsem svojim domačim, poznancom, rodbini, prijatelom i prijatelom, sosedom, prečastitoj dühovščini i celoj Slovenskoj Krajini: Iz Francije: Maučec Micika, Estaires, Špilak Marija, Curtenain, Kerec Mihal i Roza, Villiers, Horvat Alojz, Plessis Trevise, Zorjan Ana, Bresnay Allier, Horvat Agneška, Lopert Micika, Gutman Rozika ino Barica, Nežič Jožef, Glavač Ivan i Marija,Broussy Le Petit, Maršič Ivan, Nangeville, Hajdinjak Mihal, Sermaise, Jaklin Marija,Nangeville,Fujs Marija, Bohal, Pücko Micika, Dugny, Tivadar Ignac, Hozjan Štefan, Sobočan Andrej, Dignot, Vožar Rozika, V o-ž a r Jožef, Grah Terezija, St. Mards deFresnes, Zelko Štefan Bauderinent, Német Marija i Rozalija, La Chatre, K u s t e č Terezija, Fontire, Ficko Karol, Villiers, Perša Frančiška, Picerefontaine, Pozvek Cecilija, Fresnes de Ia Cense, Mihalič Antonija, Mihalič Alojz, Vukan Štefan, Vukan Roza, Vukan Ana, Maitz Marta, Mertük Franc, Les Chateau de Curiere, T r p 1 a n Frančiška, Bergues, Jerebic Marija, V e-reš Marija, Buzancy. Iz Čačaka: Gaber Ema, Turza Paula,- radi ví bi poslüšale jürjanske zvone i popevale: Sveta noč, blažena noč, pa samo -v dühi sta lejko doma, Bernjak Mihal, žandarski kaplar, Zabork, posebno pozdrávla svojo dobro mater, celo okolico svojega rodnoga mesta Ižakovci, brate, sestre, svaka, tetico vse neveste i kume, botre, sosede i sosedice, Tkalec Martina drüžina, Malo Kneževo, Bokan Franc, Kneževo. Priprava na Božič. Če romamo v tom časi po naših slovenskih cerkvaj, vidimo vnožino lüdi,, ki se zbirajo okoli spovedalo, da svoje düše očistijo, da pripravijo pot Gospodi. Velka spoved. To je bio negda svetek za faro. Osem do deset gospodov dühovnikov je prišlo iz sosednih i delešnjih far, da so pomagali spovedavati domačim gospodom. Spovedavat se je od ranoga jütra do kesnoga večera. I te den so se spovedali skoro vsi verniki fare. Do poudneva edni, odvečara drügi od hiše. I če si naslednjo nedelo po velkoj spovedi prišeo k velkoj meši, si mogeo opaziti, da je lüdstvo inačiše, kak svo nedelo. Da se pesem v cerkvi inači glasi, kak prle. Vse je nekam bole veselo. Radost sija z oči vsakšega, ar je opravo dobro adventno spoved, Kak ne bi. Oči so glendalo düše. 1 če se je düša pri spovedi očistila, je postala Iepa, obsijana od bože milošče, tak kak gda sprotolešnje sunce obsihne grede. I ta lepota düše se vidi človeki na očaj. Tak se je negda fara pripravla za vesele božične svetke, za prihod Deteta Jezuša. Pa ta zaistino lepa krsčanska navada se že tüdi šče zametavali v denešnjem „modernomˮ časi, kak se že je vnogo drügih lepih pobožnih navad ta nehalo. A da bi se mesto njih kaj bolšega vpelat, ka bi človeka Vodilo k Bogi, nega opaziti. I to se tüdi vidi, posebno pri mladih. Tej starih krščanskih navad ne sprej- me, novih pa nega, i tak kaple vkraj od Boga. Detece Jezuš pa nas tak lepo zove: Pripravite mi pot do svojih düš, da pridem k vam. Rupač, žlake, zravnajte, jamice zasiplite, da ne bo drukalo i pomali št, nego da bo pot gladka, da bo Jezuš z veseljom prišeo v naša srca. Te pomen majo božični svetki: Jezušov prihod v naša srca. Če ga ne püstimo notrí, če svojega srca ne očistimo v dobroj adventnoj spovedi, te božični svetki za nas nemajo veselja, te se Dete Jezuš za nas ne narodi, te ostane v düši kmica, kak je dozdaj bila. Vse spi, vse je mrtvo, tužna žalost mesto božičnoga veselja. Jeli ne čüden človek krščenik, ki si niti za božič ne privošči najnedužnejšega, pa tüdi najlepšega veselja poleg jaslic?! Ali smo ne bili najsrečnejši te, gda smo se kak mala deca zbrali pri jaslicaj! Naše veselje pa je bilo zato tak velko, ar je izhajale iz nedužnoga srca. Zato očistimo svoje srce, da se bomo znova zadostiti ob malom deteti Jezuši. Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. In kako vse drugače so ravnali v smislu večno lepih Kristusovih načel oni premožni pogani, ki so sprejeli Kristusovo vero in so dali številnim svojim sužnjem prostost in svobodo. Niso jih odpravili praznih rok, dali so jim ali denarna sredstva ali kos zemljišča, da so si zamogli ustvariti svoj lastni dom, torej zopet popolnoma nasprotno sodobnim komunistom, ki zanikujejo zasebno last. Še danes nas spominja drugi glavni del sv. maše, kako, so se prvi kristjani spominjali revežev celo pri evharistični daritvi, ko so prinašali darove za reveže k oltarju. Vse to nam dovolj jasno svedoči, da so imeli prvi kristjani že v apostolskih časih naravnost vzorno urejeno dobrodelnost, ki so jo oskrbovali dijakom sv. Cerkve, katerih gotovo najodličnejša zastopnika sta mučenca sv. Štefan in sv. Lovrenc. Značilna za pojmovanje krščanske dolžnosti do bližnjega je tudi izjava sv. Lovrenca sodniku, ki je zahteval od njega zaklade sv. Cerkve: pokazal je na reveže ter rekel: „to so zakadi sv.Cerkve.ˮ Cerkev je torej zbirala in pobirala denarna sredstva, ne da bi jih kopičila in nalagala v kaka državna podjetja ter s tem pognala tisoče in tisoče v bedo, kakor to dela danes komunizem, ampak je z nabranimi sredstvi podpirala reveže in siromake, da niso trpeli pomanjkanje. Dalje Pošta. Jug Marija, Zermazelle, Francija. Na leto 1935 smo sprejeli 31. dec. 1935 D, 100-za leto 1936, pa 25. avg. 1936 D. 105'-. Teda mate za leto 1937,1). 5*- više plačano. — Casar Jožef, Bogojina. Na letošnje leto cela naročnina plačana. — Kolmanko Alojz, Korovci. Stare dužnike spiši na en listek s točnim naslovom, hiánov številkov i to tüdi, na štero leto keliko so dužni. Pri vsakom zabeleži, šteri lejko plača. Če je siromak, zabeleži, da zavolo siromaštva zdaj ne more plačati, plača pa sledkar. — Mesarič Bara, Bratonci. Moževi poslali kalendar. Na letos je plačana naročnina z kalendarom vred i na I. 1937, je ostalo 32 Din. Junija meseca se mora ponoviti naročnina. — Zelko Ana, Pečarovci. 15. D. 50 smo sprejeli za moža. Duga je na letos ešče 29 Din,. Kalendar smo njemi dali poslati. — Rajsar Alojz. Za Francijo vse plačano v obilnosti. Bog plačaj. — Varga Alojz, Gradišče. 28. XII. 34. si plačao za 1935. leto Din. 25 ino v Soboti decembra 1. 1935. Din. 20, ostalo za I. 1935 duga Din. 5, za leto 1936. si plačao v Soboti okt. Din. 20. Tak je na dve leti šče 35 Din. duga. Pregledni svoje račune. — Maučec Micika, Est-dires. Na letos i k leti vse plačano, kalendar poslali. Na Dom sv. Frančiška ostalo 38*50 Din. Bog plačaj. — Fujs Marija, Le Čitate!. Sprejeli 5875 Din. Na letos vse plačano. Kalendar poslali. Na novo ostalo 2875 Din. — Küzmič Jožef, M. Sobota, Kroške 8. Novine, M. List koštajo na posamezni naslov 50 Din. Plačali ste 1. 1934. febr. 6. Din. 15, potom okt. 6. Din. 29, 1.1935. jan. 12. Din. 10, febr. 4. Din. 20, i sept. 2. Din. 25. Leta 1936. ste plačali novembra 10. Din. 18. Po tom računi ste plačali na tri leta 117 Din. mesto 150 Din. Duga bi tak ešče biIo 33 Din. Poglednite čeke i nam javite. Kalendar smo vam poslali. — Jauk Ana, Krašči. Dobili smo 30 Din. Javite nam, jeli ste za Jug Leopolda plačali ali v kakši drügi namen. Madžarski državni upraviteo Horthy sprejet v Rimi. Na sliki ga vidimo v drüžbi italijanskoga krala, s šterim se vozi po vulicah rimskoga mesta v kralevski grad. Prekmurski letaki 1.1919 „Kronika slovenskih mestˮ je objavila 1. 1935. v 4. Štev. na str. 304 si. v članku „Mariborska letalska stotnijaˮ nekaj letakov, ki jih je stotnija s svojimi letali metala prekmurskim rojakom. Avtor tega članka Franjo A. Pivka je mene zaznamoval kot avtorja enega letaka. Vaš dopisnik „Novinˮ z dne 12. junija 1936. s podpisom „ak“ pa me je napravil za av torja vseh štirih objavljenih letakov: .štiri letake v našem narečju, ki jih je 1. 1919. sestavil dr. M. Slavič in jih je Mariborska stotnija v marcu 1919. nad Slovensko krajino raztrosila". Resnici na ljubo pa moram v čast prekmurskih rojakov izjaviti, da so ti pri sestavi teh letakov bili ude-leženi in da nisem avtor vseh teh letakov in tudi ne .Razglasa Norčarija vogrskij Židovov nad Vogrskimi Slovenci", ki je podpisan s črko S. in je Pivka misli!, da je to dr. Matija S. Slavič. V novembra in decembru 1918 je imel .Narodni svet za Štajersko in Prekmurje" živahne zveze s prekmurskimi Slovenci. Celo rabski Slovenci (dveh se Spominjam, ki jih pa ne morem imenovati, ker živita zdaj v ogrski državi) so prihajali v Maribor k Narodnemu svetu s poročili in po in-formacije. Pri sestavi teh letakov so bili zlasti udeleženi prekmurski rojaki, ki so bivali na Štajerskem. Iz dolin-skega Prekmurja pa so pošiljali naši zaupniki Informacije po kurirjih ali po pismih, ki so jih dajali na štajerski strani Mure na pošto. En tako nastali letak je imel podpis „Sˮ, dru gemu sem dal kot refent za Prekmurje prekmurski se glaseči podpis Matjaš Küzma. Od teh štirih letakov pa sem v resnici avtor četrtega: „Pozdravljeni, bratje Slovenci, slišite glas ogrskih bratov!ˮ To sem objavil v „Slovencaˮ 21. decembra 1918. Sredi januarja sem že odšel proti Parizu k mirovni konferenci, od kóder sem se vrnil sredi avgusta 1919. in torej nisem mogel imeti s temi letaki nikake zveze več; zato tudi ne vem, kdo jih je v marcu 1919. sestávlja! ali dal tiskati po objavljenih člankih. Mogoče ima kaj o tem rajni general Maister v svojih še neizdanih spominih. Dr. M. Slavič. Izlet v razočarano deželo. (Legenda.) To je čista, sveta istina. Nedavno me je nekši veter odneso na Goričko i to ranč v gorički kot. V go-ričkom koti sam jas ešče nigdar ne bio v svojem dugom živlenji. Čüo sam pa že večkrat, da je tam gori dosta lepih i zanimivih stvari. To pa mladoga človeka rado privlači. Ta žela i radovednost, da vidim te lepote i Zanimivosti, me je pred kratkim pognala gli zavolo toga v gorički kot. Den je bio lepi jasen. Potüvao sam srečno i veselo. Na poti, hvala Bogi, nikše nevole! Gda sam pa prišo do edne vekše vesi ali občine (iména joj nevem, ar sam notri ne mogo!), pa sam meo smolo. Vse „potiˮ notri v to občino so bile „prepovedane. Okoli mene same velke table s prepovedi. Ešče državna cesta je bila prepovedana! Kaštige so bile preci visike. Za vsakši stopaj najprle 200 dinarov štrofa! Moj Bog, kam se naj zdaj obrnem. Penez sam niti telko ne meo pri sebi, da bi samo eden stopaj plačo. Bio sam v velkih škripcaj i nevoli. Če sam že tak daleč prišo, zdaj bi že notri v ves ali občino tüdi rad pogledno. Da sam se tak v skrbeh obračao okoli sebe i iskao kakšo skrivno pot, da vujdem notri, sam zagledno ešče edno drügo, bole čüdno stvar, štero ma gvüšno samo gorički kot. Okoli mene so naednok zrasli nekši čüdni bregovje, štere sam jaz v svojih dugih 15 letih šolanja nigdar ne vido na niednom zemlevidi. Čteo sam: „Judašov bregˮ; „Iškarijotov bregˮ; „Mohamedov bregˮ; „Pilatušov bregˮ; „Antikristušov bregˮ; . . . Dale sem ne mogo prečteti. Gda sam prišo do „Antikrislušaˮ, te je že vse z menov letelo. Ne sam znao več, gde sam. Na Goričkom gvüšno ne več, ar sam nigdar ne čüo, da bi na Goričkom meli kaj takšega. Vse poti naokoli so bile prepovedane z 200 dinari, okoli mene pa vse duže več nekših čüdnih, nevarnih bregov. V šteri del poganskoga sveta sam jaz to prišo ? Jaz sam gvüšno zablodo. Ve pa mi „krščenikiˮ nikše stvarine ne krstimo s takšimi poganskimi imeni. Da odnesem zdrave pete, živo i celo kožo, se obrnem i marš nazaj, odkec sam prišo. Prle sam se nej zgledno nazaj, dokeč sem ne prišo domo. Gda sam doma oči Pripovedavao svoj izlet v začarano zemlo, so se mi oča posmihavali. Na konci so si zasükali badjusi i pravili: .Hej Sinkó, Sinkó, ti si gvüšno na poti nindri toga „hüdogaˮ vido. Jaz sam na to oči nikaj ne odgovoro, ali v düši sam si mislo: naj bo kajšteč, dokeč do v goričkom koti meli vse poti prepovedane i same Judašove i Antikris-tušove bregé - jaz v gorički kot neidem. Drügi den sam pito v šoli g. školnika, ka büo moglo biti za kraja s samimi prepovedanimi potmi, strašnimi i nevarnimi bregovi i što je vért te začarene zemle. Pa so tüdi g. školnik prišli v zadrego, ar so tüdi oni ne znali, če ranč se oni par let duže že včijo zemlepisa, kak jaz. Dali so mi tanač, da naj se v toj zadevi obrnem na višišo inštanco. Zato sam se jaz odločo, da vložim pritožbo na ministerstvo za prosveto, zakaj ne dajo napisati na zemlevide deželo z prepovedanimi potmi i velkimi čüdnimi bregovi. Ali smo v napredno] i kul-turnoj deželi, ali ne smo? Ali so pa mogoče slavni raziskovalci zemle ešče ne odkrili te zanimivi falajček zemle v Goričkom koti, kak tüdi oblasti na tom čüdovitom zemlišči? Mogoče sam ga pa jaz prvi odkrio? Te pa jaz gvüšno postanem drügi slavni Krištof Kolumb. V tom slučaji sam jaz na razpolago, da mo vodo komisijo, štera mora že ednok preiskati te čüden poganski svet. To pitanje trbej kak najprvle rešiti. Što ma oči, naj gleda, što ma vuja, naj čüje! Šolar — izletnik. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jošef, župnik v pok.