Številka 195. Trst. v torek 17. julija 1906. Tečaj XXXI. g^* Izhaja vatkl dan •m cs nitim ii uranili* cd 5. mi, cd poaedeijiifl on 9. ni ijitnj. r* fantiču e Številke ee prodajajo po 3 (6 stotink) u-^oeii. tobskarm-b v Trntu in okolici, Ljubljani, Goiicis rarjii~ "-t. Petru, tfežar.i, Nabrežini, S t. Luciji, TolnnndV Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. vene oplasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke .'j mm t; za trgovinske in obrtne oglase po 20 ftot.; & osmrtnice, zahvale, poelanice, ogiaae denarnih zavodov .o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vreta K 2. Mali oglaei po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Ogla?e sprejema inseratni oddelek uprave Sdinost'1. — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! HaroS&lra roait sa vse leto 24 K. poi Jeta 12 K. 3 -iesece 6 K. — Na naročbe brez dopcslare naročene se uprava De ozir«. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraukovana pisma se ne sprejemajo fn rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije j f pošiljati na upravo linta. UREDNIŠTVO: ul. Otorglo Galatti IS. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-'. — Natisnila tiskarna kousorcija lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti *t. 18. poitno-hraallničnl račun St. 841.6T/2. rOI itev. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Proii Menili mm jela na železnica!!. Javni shod pri sv. Ivanu dne 15. julija 1906. SkKcevatelj J o s i p X e g o d e je popravil zborovalce rekši, da smo se zopet morali zbrati v varstvo svojih pravic na svoji lastni zemlji. (Hrup.) Zahvaljuje zborovalce, da so se zbrali v tako lepem številu vzlic za razmere jako neugodni uri. Danes boste zopet čuli — je nadaljeval govornik povzdi-gnenim glasom — kako se mrcvari in davi :a£ narod od merodavnih strani. (Ponoven in povečan hrup.) — kako se zapostavlja naš narod v tej naši Avstriji. In nov izgled s tem nam nudi otvoritev nove železnice. (Krik in razni in toliki mej-kliei, da jih niti ni bilo složno beležiti). Po vsem omikanem svetu se delajo naprave v po vspe sevanje ljudskega blagostanja, pri nas v Avstriji pa moramo mi Slovenci ustvarjati naprave le v ta namen, da zabranjamo in preprečamo po možnosti tisto t abo, ki nam prihaja od zgoraj ! (Viharno pritrjevanje. (Klici : Tako je v naši Avstriji !) Po druzih deželah se sklicujejo shodi, la se ljudje posvetujejo, kako bi mogli ko-istiti svojemu narodu duševno in gmotno, A)ri nas pa se moramo shajati na posvetovanja, kako bi ohranili tisto malo, kar nam je še ostalo! (Burno pritrjevanje ! Klici: Sramota je to za državo! Skandal!) Mesto da bi mogli rabiti svoje 4aoči v blage in koristne namene našega naroda, moramo jih rabiti za boje v svojo obrambo: moramo biti pripravljeni za boj i:oč in dan. Mesto da bi mi mogli na shodih iti ljudi, kako bi si mogli zboljšati svoje agostanje, moramo jih pozivati, naj se s , u>ko v roki pripravljamo za vedno nove boje, ker nam sovražnik hoče zopet nekaj grabiti! Mi moramo delati danes v Avstriji ravno tako. kakor so delali naši pradedje pred stoletji, ko so se morali boriti roti turškim napadom. (Hrup ! Klici: Saj je » Avstriji še huje nego v Turčiji !) Da, gospoda, res je, danes je slabeje za nas nego xl Turkom. (Frenetičen aplavz.) Kajti Tu-i-k se ni dotikal vsaj jezika svojih podjarm-l encev ! (Vriše). Da. Turek je puščal naro-lom njihov jezik. Pri nas v Avstriji pa am je v nevarnosti to, kar je Turek respektira!. Danes moramo torej zopet slovesno profitirati proti atentatu, ki ga hoče izvršiti vlada na na^o škodo. Na postajah, ki stoje na j M zemlji, hočejo popolnoma prezreti naš /ik, razžaliti nas hočejo v naših narodnih itih na naši lastni grudi. Mari so železnice ' samo za Nemce in Italijane?! Niso-li tudi nas ! Ali se niso gradile z denarjem, ki je velikem delu prišel iz slovanskih žepov. (Viharni mej-kliei in dvigale so se pesti.) Proti temu atentatu se moramo braniti z vš^mi močmi. (Hrup, krik, mahanje z rokami _'iasne, zelo sočne — kletvine). • I Ko se je vihar polegel, je spregovoril soskiicatelj M a k s o C o t i 6 : Gospod J o -sip N e g o d e, kakor stanovnik pri sv. Ivanu, in moja malenkost kakor stanovnik okraja rocolskega, sva si dovolila naprositi vas, da se zberete v zavednem sv. Ivanu. Povod današnjemu shodu je že povdarjal predgovornik. Na priprost način, ali v krepkih, iz ogorčene duše prihajajočih besedah je povedal, kako kipi v naših dušah radi najno-vejega razžaljenja, ki nam je došlo od strani slavne naše vlade. (In tu se je zopet usulo toliko mej klicev od vseh strani dvorane, da jih ni bilo možno beležiti). Rojaki dragi! Štiri desetletja so že minula, odkar imamo v Avstriji tako imenovane državne temeljne zakone in v teh zakonih tisti glasoviti § 19. (Hrupen smeh). In ti zakoni,1 tisti § pravi, rojaki dragi, da vsi državljani uživajo enako pravico, da so vsi narodi enakopravni v šoli in uradu in — v javnem življenju. Po tem glasovitem § mora biti tudi naš jezik na vseh javnih napravah popolnoma jednakopraven in jednakoveljaven z vsemi drugimi jeziki. (Ploskanje in krik). In sedaj vas vprašam : niso-li državne železnice taka javna naprava ?! Ali nimajo služiti vsej javnosti, nimajo-li povspeševati javno blagostanje s posredovanjem prometa — s p reva-žanjam blaga in oseb — brez razlike narodnosti? Ali ne tirja od nas Slovencev voznine istotako, kakor od vsakogar druzega ?! Ni-mamo-li pravice tudi mi, da vemo, kaj določa in odreja železniška uprava v javno korist in v varnosti oseb ?! Železniška uprava ne sme poznati narodnosti: ona je dolžna spoštovati in čuvati interese — če sme tako reči — vse svoje klijentele. Če bi torej korak vlade, ki nas je dovel semkaj, presojali tudi samo se stališča materijalna koristi, smeli bi reči, da je železniška uprava, prezrši naš jezik pri napisih na postajah, zagrešila grd, odijozen čin — kakoršnjega ne bi storila, če bi jej bilo res ležeče na tem, da jo vsi državljani smatrajo za — pravično. (Klici: V Avstriji nismo imeli še nikdar pravičnih vlad !) Ali poleg vprašaija materijalnega interesa je tu tudi moralen, etičen moment, ki dela vladno postopanje ob vprašanju napisov na naših postajah na novi železnici še gršim, še odi-joznejim. — Kojaki! Nova železnica bo tekla od Celovca doli pa do zaključnega kolodvora v Trstu (Viharno pritrjevanje. Ploskanje.) izključno po slovenski je prvi pogoj, ker skoro njegova podjetja se zaključujejo navadno : zim begom. Ko se je torej v tej spretno-•i povoljno izuril, tedaj ga vsprejmejo drugi -auli"4 njegove „contrade" v svojo družbo. Odkodi ime? Ne vem, nisem jezikoslo-. ...Mulo*4 pomenja v tržaškem italijanskem reč ju toliko kakor v nemškem „Range*4 ali imsterbube". Po naše pobaliu. Pa pu-■t'-uio to. povrnimo se k njemu. Zunanjost tržaškega -mula*4 ni nič pri-1'ijiva. Capa pri capi, vse preširok ), malia-"avo in zamazano. Pravijo, da se da iz ijedne „mulo ve u srajce skuhati pet mast-! nih j uh. Iz tega klopčiča cap molita dve očrneli, j bolj šibki roki in nogi ter glava. „Mulov44 I obraz pa je navadno tak, da bi ga najrajše j poknil po njem. No da se pa tajiti, da ima i inteligentne oči. Spoznava se „mula*4 navadno tudi po tem, da te, če si domačin, poprosi za tobak s stereotipno frazo: me dia de lumar. Ce si pa ptujec (in to zavoha „mulo:4 takoj) so njegove zahteve že večje. Vpraša te : me dia un soldo. In to molitvico ponavlja vsaj dvajsetkrat, grede poleg tebe in moleči roko. Ce mu slednjič kaj daš, nakopal si si križ, ker takoj jih prileti kakih 5—10 drugih „mulov"4 in te nadleguje z isto prošnjo. Če mu pa nič ne daš, dvojen križ. Najprej zastaja par korakov za teboj, potem zažvižga skozi prste in pričenja za tabo vpiti razne prispodobe, ker „mulo4* ima ostro oko ter vidi takoj kako pomanjkljivost na tebi. ..Ara che colo! Ara che garnbe J*4 in slično ti zasmehuje tvoj vrat ali tvoje noge, potolažen, tolče, bije in žali njega, ki ni nič zakrivil — ako se na ljubo njemu, kije sam krivičen, odtrga pravica drugim. Ce bi bili Italijani res skušali uprizoriti kako rabuko, bi bila državnim oblastim menda dolžnost ta kroti — krivičnike! (Viharen aplavz). Tej eventuvalni dolžnosti pa se je naša vlada že v naprej izognila s tem, da je — če bi se bila res bala italijanske rabuke — pogumno retirirala pred še ne navstalo rabuko in je nedolžne pahnila v stran! (Aplavz.) Zato smo vas prosili, da se danes snidete tu, da damo izraza svojemu ogorčenju, da povzdignemo svoj glas proti nečuvenemu žaljenju, da povemo slavni vladi, kako mislimo o njej. — Predložena vam bo danes resolucija, ki naj bo izrazom čutil, ki preš njajo narod naš ob otvoritvi nove železnice, ki naj pove kom-petentnem krogom, da se vam dan, ki naj bi bil tudi za nas dan radosti, spremenili v dan jeze ! Mesto da bi danes valovila v nas navdušenje, kipita v srcih jeza in ogorčenja, ker nam ravno ob tem dnevu daj a vlada občutiti, da je Slovenec v tej pokrajini, na svoji zemlji, zapostavljen, proglašen za manje-ali ničvrednega, da je brezpraven — helot. Govornik je zaključil svoja izvajanja: „Mi pa nočemo biti heloti! Nismo vas povabili semkaj, da bi skupno jokali, nismo prišli, da bi vam pripovedali obup in našo smrt. Kajti izgubljen je le tisti narod, ki se sam proglaša izgubljenim. Mi pa hočemo živeti. Zato vas zovemo na boj za svoja prava. Pokažimo, da je v nas volja krepka za življenje in tej volji dajmo danes najkrepkejega, brezobzirnega izraza, da bodo čuli vsi, ki nas — sovražijo ! (Viharen več minut trajajoč aplavz. Živio- in mej-klici). (Zvršetek pride). Volilna reforma. Praška »Politik*4 piše : Kočevski okraj bo štel kakih 14.000 prebivalcev, potem, ko bosta obe slovenski občini izločeni. Po en slovenski mandat na Kranjskem bo pa prihajal še le na 42.000 prebivalcev. A ker se ima v nadomestilo za te dodati Slovencem na Štajarskem še en mandat (čemur I j i bila posledica ta, da bi na Štajarskem prihajal po en poslanec na 58.000 Slovencev in že na 41.000 Nemcev), že kriče Nemci in rohne ter obdolžujejo nemške konservativce, ki so glasovali za reasumiranje, izdajstva na nemški stvari! Pripomniti bi bilo, da bo po dosedanjih sklepih 191.223 Nemcev v Solnogradu imelo 9 poslaneev, 409.531 Slovencev na Štajarskem pa tudi po zadnjem sklepu le 7 poslancev. Glas nemškega Solnogradčana je torej trikrat toliko vreden, nego glas slovenskega Štajerca ! ! Ozirom na zahteve Italijanov pa je pisal te dni isti list, da iste potrjajo staro izskuš-njo, da je Italijanom več ležeče na poitahian-, če vanj u Primorja, nego na obrambi i 1 a s t n e narodnosti tam, kjer je ista v nevarnosti. Zadnje ljudsko Štetje ali katerisibodi del tvoje obleke ali tvojega telesa, o katerem si mislil dosedaj, da je popolen. Slednjič prileti še kamenček za tabo; Jger pozna ..mulo"4 več, najljubše so mu : spuščati papirnate zmaje ali zrakoplove v zrak ter biti s kratkim količem drug, na <»beb krajih našiljen kos lesa, ki ga imenuje „pan- oziraš se — le majhen oblaček prahu ti še | dolo^. Ta „pandolo" je pravo veselje vseh izdava, kod se .»mulo"1 retirira. [ okolubivajočih in mimoidočih. V sto slučajih Narodnosti je „mulo"' laške, a za laško vseučilišče ti ne- pojde protestovat. Njemu so sploh šole zidane v to, da — drugi hodijo vanje ; sam ljubi preveč svobodo, da bi sedel v ozki klopi. Tako daleč se spo-zablja le o stanovitno slabem vremenu. Političnega prepričanja ni „mulo*4 nobenega. Ravnotako rad hodi pred vojaško godbo, ko koraka ta skozi mesto, kakor pred vsako gručo ljudij, ki denionstmjejo, in naj bodo ti že socijalisti, irredentovci ali Slovenci, to mu je — ..klobasa*4. On išče le senzacijo. Sebičen pa „mulo"4 ni. Ce najde kaj posebnega na cesti, že se razlega njegov klic : prileta namreč ta ^pandolo"4 50-krat v kakšno šipo in 50-krat v kakšen hrbet ali kakšno glavo. Pozna pa ..uiulo" še sto in sto drugih iger, n. pr.: pobijati s kameni lepe bele skledice na brzojavnih drogovih, kamenovati mačke, postavljati se na glavo (..iarel pal*4), a vedno tako. da udarja, ko je izgubil ravnotežje, prvemu mimoidočemu v trebuh z obema nogama. Poleg teh iger pozna pa „mulo"4 še posebne ekspedicije, ki so navadno na ;l:odo bližnjemu. Na teh razvija vso svojo podjetnost, smelo srčnost in hitrost telesa. Ce ga pa je vendar-le kdo zalotil in izročil redarstveni oblasti, tedaj se dogaja, da semtertja „Muli, muli!" in od vseh stranij ti vrejo na ! občuti očetovo palico, a zagotovljeno ni to. dan, obdajajo najdeni predmet, in začenja se j „Mulo*4 pa ima tudi umetniško dušo. Ni važno posvetovanje, kaj bi se dalo storiti ž njim. je novoprebarvane stene, da ne bi „mulo*4 Stran II. »EDINOST« št. 195. V torek, dne 17. julija 1900 (1900) je izkazalo na Tirolskem nasproti štetju iz leta 1890, da so Italijani upadli skoro za en odstotek. In tu je italijanska narodnost po Gautschevem načrtu jako oškodovana, kajti po en nemški poslanee prihaja že na 35.000, dočim po en italijanski poslanec še le na 46.000 Italijanov. Po Hohenlohe-vem načrtu naj bi se dodal še en italijanski in en nemški okraj. Toda Italijani so pripravljeni pritrditi še nadaljnjemu slabljenju italijanskega elementa v Tirolu. Odreči se hočejo temu mandatu in pustiti Hohenlohev dodatek samo Nemcem, ako se le poojstri krivica, ki jih oba načrta (Gaut3chev in Hohenlohev) delata — Slovanom v primorskih deželah. V Trstu, Gorici in Istri imajo dobiti Italijani po načrtu Hohenlohe od 16—9 mandatov. Mej tem, ko tvorijo manjšino prebivalstva, imajo dobiti 56% mandatov. Po najnovejših zahtevah Italijanov pa imajo primorske dežele dobiti 17 mandatov. (So že dobile! Op. ur. rEdinosti~), a na teh naj bi jih dobili Italijani 10 (Je že določeno tako. Op. ur. rEd."), torej 60°/0 Zato pa so pripravljeni pritrditi, da Italijani v Tirolu, ki tvorijo skoro 44°/o prebivalstva, dobe le 36*/0 na mandatih !! Tu je pražki list pokazal na čuden pojav, ki se kakor rdeča nit vleče po vsej italijanski politiki. Proti Slovanom v Primorju so Italijani vedno agresivni, vso svojo moč izrabljajo za boje v primorskih deželah. Lahkim srcem dopuščajo — in tako so storili tudi sedaj ob volilni reformi — da jim njihov italijanski živelj trpi v Tirolu največo in v mnogih slučajih nepopravljivo škodo, da se le v Primorju daja hrano njihovi italijansko- šovinistični po želji vosti. * * Od vseh strani se potrja in torej ni dvomiti več, da so tudi slovanski poslanci (razum si. liberalcev) pritrdili zahtevam Italijanov ter sklenili ž njimi kompromis. r Slovenec« opravičuje ta kompromis s tem, da so primorskim Slovanom obljubljene neke koncesije, katere pa se mora za sedaj pokrivati s plaščem stroge tajnosti. Naše stališče nasproti zahtevam Italijanov smo že označili, a pozneje nismo mogli doznati nobenega dejstva, ki bi moglo spremeniti naše stališče, aLsolutno nasprotno koncesijam. ki so jih dobili Italijani po kompromisu. Ivar se tiče tistih tajnih koncesij, dvomimo, da so tolike, da bi mogle odtehtati veliko žrtev. Ne moremo tudi imeti nobenega zaupanja do njih že zato, ker si ne upajo žnjimi na dan in ker smo bili že neštetokrat prevarjeni celo glede takih koncesij, ki so nam bile j a v n o obljubljene. Odsek za volilno reformo. (Brz. poročilo) Dunaj 16. Odsek za volilno reformo se je sestal danes ob 9. uri predpoludne na sejo ter je nadaljeval specijalno debato o številu mandatov in o razdelitvi volilnih okrožij za Tirolsko. Najprej je govoril dr. E rl er. Izjavil je, da se ne strinja s predlogi princa Hohenlohe niti glede razdelitve mandatov na posamične narodnosti niti glede razdelitve volilnih okrožij, ker je s tem bistveno zmanjšano nemško posestno stanje, italijansko pa bistveno povečano. Govornik je naglašai, da je pač v interesu države, da se Nemcem, ki streme za politično jedinstvo dežele, podeli primerni politični vpliv ter je predlagal, naj se število čim se je posušila, dekoriral jo z raznimi ogljenimi narisi in napisi. Čista stena, to je čudež v Trstu. Vendar rmulo^ ni tak anarhist, kakor bi se dalo soditi iz prejšnjih vrstic. On pripo-znava monarliično vlado. Največji, najmočnejši in najsmelejši vse rcontrade" je tudi prvak in vladar. Vsi drugi so mu pokorni. Ta poglavar jih vodi tudi v krvave boje nad „mule" drugih sosednjih ,-eontrad". Bojevit je pa vsak „mulo". Spoprijemlje se z vsakim, tudi dvakrat daljšim. Respekta nima pred nobenim. izven pred svojim glavarjem in pred redarji, a še to le tako bolj vsled tradicijo-nelne navade. Tak je ginulo". S štirinajstim letom navadno izginja v delavnice, tovarne in prodajalnice. Nekaj jih je. ki se udajajo potepinskemu življenju. Iz teh pa se rekrutira potem oni stan, ki ga zo-vejo Tržačani „tepa", t. j. stan uzmikovčev, tatov in drugih malopridnežev. rMuloa postaja delavec in potem navadno socijalist; in ne smemo se čuditi, da kažejo le-ti povsod inteligenco, odločnost in ljubezen do svobode. italijanskih mandatov zmanjša za enega, število nemških mandatov pa za enega zviša. Nadalje je govornik predlagal, naj se Ladin-1 cem, ki tvorijo posebno narodnost, prizna politično samostojnost s tem, da se jim da en mandat, in zato naj se poviša število mandatov za enega. Končno je govornik predlagal primerno razdelitev volilnih okrožij. Posl. baron M a 1 f a 11 i je izjavil, da odgovarjajo sedanjim razmeram na Tirolskem še najbolj kar so volilne reforme tiče, predlogi princa Hohenlohe, po katerih dobe Italijani 9, Nemci pa 14 mandatov. Govornik je polemiziral proti dr. Erlerju, izjavivši, da so Italijani vedno in tudi pri najnovejih kompromisih v odseku najodločneje zastopali stališče, da zadobijo tudi pri novem volilnem redu dosedanjih devet mandatov. Proti ustanovitvi ladinskega mandata ne more govornik v obče prigovarjati, vendar ne sme ta mandat biti na stroške Italijanov. Končno je prosil odsek, naj določi število mandatov in razdelitev vo-liluih okrožij po predlogih princa Hohenlohe, ker le na ta način pridejo Italijani do njim primernega zastopstva. Posl. SchrafH je podpiral predlog posl. Erlerja, naj se število nemških mandatov poviša na 15 in naj se ustanovi ladinski mandat. Posl. Šusteršic je v imenu svojega kluba izjavil, da mora absolutno glasovati proti predlogu posl. Malfatti-ja, da bi se število italijanskih poslancev povišalo na devet. Predlagal je, naj se razprava o Tiralski odgodi ter prične razprava o Sleziji. Posl. Kaiser je izjavil, da niso pogajanja glede Slezije še dovršena, zato naj se seja odloži. Predlog je bil vsprejet in seja odložena do 3. ure popoludne. Nadejati se je. da vspejo pogajanja med posl. Malfatti-jem, Erlerjem in SclirafHom do povoljnega izida. Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Budimpešta 16. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu. Posl. Polit (Srb) je rekel, da ne postopa država prav, ako hoče pomnožiti državne ljudske šole. Država nima pravice, da se umešava v konfesijonelno avtonomijo, kajti politika nima s cerkvijo in šolo nič skupnega. Jezikovna jednota ni v interesu Ogrske. Na Dunaju radi vidijo taka stremljenja, da postane Ogrska samostojna država. Govornik je urgiral sklicanje srbskega cerkvenega kongresa in izvedbo narodnostnega zakona. (Pohvala pri poslancih narodnosti.) Naučni minister grof Apponvi je rekel, da ima vsekako prav, da mora kulturna politika države soglašati z njenim poklicom. Ogrska je vedno vezala zapad in vztok ter je bila poklicana, da brani kulturo zapada proti napadom vztoka, pri čemer rad priznava, da so se teh bojev požrtovalno vdele-ževale tudi ogrske narodnosti. Da zamore Ogrska izvršiti to misijo, je potrebno osredotočenje vseh moči. (Živahna pohvala.) Ogrska je najstareja centralizirana država Evrope. Narodnosti se zamorejo v deželi razvijati in-dividuelno in kulturelno, toda le tedaj, ako se kakor ogrski državljani prilagodijo zahtevam ohranitve ogrske države. Pomnožitev državnih ljudskih šol ni obrnjena proti narodnostim. Minister je potem zavrnil očitanje, da krši politika vlade zakon o narodnostih. Pravice, ki so v tem zakonu podeljene narodnostim, so vezane na pogoje. Ti pravijo doslovno, da obstoja tukaj v političnem oziru nerazdeljena jednotna ogrska narodnost in da je državni jezik madjarski. [Živahna pohvala]. Narodnosti morajo konečno priti do prepričanja, da ne sme Ogrska postati konglomerat različnih plemen. [Živahna pohvala]. Pri naslovu „Podpora za južno-ogrsko kulturno društvo" je rekel posl. Vajda [Romun] da se enostransko podpira madjarska kulturna stremljenja ter je zahteval enako podporo tudi za romunske težnje. Naučni minister grof Apponyi je izjavil, da južno-ogrsko kulturno društvo nikakor ne namerava madjarizacije, marveč nuja nema-djarskim državljanom priliko, da se nauče madjarskega jezika. Minister je pokazal na Romunsko. [Klici pri narodnostih : To je narodna država ! Velik nemir.] Apponvi: Na Romunskem ni nobene šole. v kateri ni učni jezik romunski. Prihodnja seja jutri. vački patrijarh Branko vie izjavil, da na jesen odstopi radi visoke starosti. Nov kandidat za djakovsko škofijsko stolico? Hrvatski listi poročajo, da je spletski pomožni škof Palunko odpotoval v Rim. To potovanje stavijo v zvezo s tem, da je Palunko določen za škofa v Djakovu. Iz Hrvatske. Kdo je „Argus" v „Hrvatskem pravu '. Naš dopisnik iz Zagreba je omenjal, kako se hoče od izvestnih strani s pretvez-nimi rizdajalskimi aferami" spravljati hrvatsko koalicijo v krivo luč in s tem zavzemati visoke kroge proti, in kako da se v tem prizadevanju posebno odlikuje neki Argus v „Hrvatskem Pravu". Iz tega vira je dobil rečeni zagrebški list tudi vest, da je srbski odposlanec na Dunaju, dr. Vuić, na obedu povodom imendne kralja Petra imel proti-avstrijski govor, na katerem da so sodelovali tudi nekateri hrvatski delegat je. Slednjič je zatrdil naš dopisnik, da Argus v „Hrvatskem Pravu" ni nihče drugi, nego prof. Pjerotić. Radi teh podatkov, oziroma trditev je prinesel včeraj g. prof. Pjerotić v naše uredništvo in nas je zaprosil, da priobčimo to-le njegovo izjavo : „Č'ast mi je izjaviti, da nisem nikdar in ne bom — ker mi ne dopuščata tega čast in osebno poštenje — obelodanjal stvari in dogodkov, za katere ne morem jamčiti. Jaz nisem bil na Dunaju, pak zato tudi nisem mogel ničesar doznati z g. d. r o m M. V u i ć e m, srbskim odposlancem. Meni so že preveč te klevete in insinuvacije, ker jaz nisem in ne bom nikdar v kakoršnjemsibodi odnošaju s „Hrvatskim Pravom" in z d.rom Frankom. Naj torej za-interesovani krogi izvole iskati klevetnike v drugem taboru. Prof. P j e r o t i ć." Drobne politične vesti. Odstop patrijarha Brakovi-ć a. Kakor javljajo iz Budimpešte je karlo- Domače vesti. Resolucija radi napisov na novi Železnici, vsprejeta na shouu pri sv. Ivanu in odposlana brzojavnim potom ministru za železnice in primorskim slovenskim poslancem profesorja S p i n c i ć u, d. r u Gregorčiču in Oskarju Gabrščeku, se glasi : „Javni shod, zbran dne 15. julija t. I. pri sv. Ivanu, z ogorčenjem pro-testuje proti krivičnemu žaljenju slovenskega naroda, storjenemu s tem, da je na postajah sv. Ivan, Rocol in Trst, slovenski jezik popolnoma izključen na napisih, da-si je v sv. Ivanu in Rocolu prebivalstvo po pretežni večini slovensko in da-si je slovenski jezik deželni jezik v tržaški občini, ter poživlja železniško ministerstvo odločno in v zadnje, da nemudoma odpravi to očito krivico, ker sicer pade nanje odgovornost za vse posledice '. Dr. Ryb&r na Duoaju za naše zahteve. Te dni se je dr. Rvbar mudil na Dunaju, da intervenira na kompetentnih mestih za naše zahteve glede vol. reforme, žel. napisov in slov. šol. Glede prvega vprašanja je storil vse. kar je bilo možno, da bi preprečil krivične italijanske zahteve, ali — žal — brez vspeha, ker so vsled pritiska čeških poslancev jugoslovanski poslanci morali odjenjati, ker bi bila sicer — kakor so Čehi zatrjali — v resni nevarnosti vsa volilna reforma. (Naše stališče glede tega vprašanja označamo tudi danes na drugem mestu). Kar se tiče vprašanja napisov in slovenskih šol v Trstu, je g. ministerski predsednik — kateremu je g. posl. Spinčić predstavil d.ra Rvbilra vpričo slov. poslancev d.ra Gregorčiča in d.ra Susteršiča ter češkega posl. d.ra Kramara — obljubil, da se bo za ti dve vprašanji „interesiraP, a m 1 a d o č e h i so obljubili energično pomoč. Pričakujemo, da sedanji ministerski predsednik čim prej spremeni to ».interesiranje'" v dejanjc ter opozarjamo kompetentne činitelje, da je začetek šolskega leta zopet pred durmi ter da treba hitrih in odločnih korakov, da ne izgubimo zopet eno leto. Promocija. Dne 14. t. m. je bil promoviran na c. in kr. živinozdravniški visoki šoli na Dunaju, gospod Adolf R i b n i k a r i živinozdravnikom. Čestitamo iskreno. Ljubljanski župan goriškim Slovencem. Župan ljubljanski, gosp. Ivan Hribar, je poslal goriškim Slovencem nastopno brzojavko : „Čestitam goriškim Slovencem, katerih I složni in odločni nastop v stvari postajnega i napisa je rodil važen vspeh. Naj se iz I tega rodi in necessariis sloga, j k a t e r e nam je proti vladi ter j n j e n i m laškim in nemškim p r o -teževancem tako nujno pogrebno!* Otvoritev nove železnice prične dne 19. t. m. na Jesenicah s cerkvenim blagoslovom, ki je opravi knez in nadškof goriški dr. Frančišek Sedej. Na to bodo prestolonasledniku Franu Ferdinandu predstavljeni na zgradbi udeleženi in drugi slavnostni gostje. Ob 1. uri 25 minut se odpelje z Jesenic dvorni vlak, ki se ustavi na važnejših postajah in važnejših zgradbah: na Bledu. Boh. Bistrici, Sv. Lucij i-Tolminu. prihod ob 3. uri 1 minuto. Tu pozdravijo prestolonaslednika tržaški namestnik princ Hohenlohe in okrajni glavar Princig, duhovščina in častniki tolminske posadke. Vlak se ustavi tudi v Kanalu ter prispe ob o. uri 48 minut do mosta pri Solkanu, katerega si nadvojvoda ogleda. Od tu se odpelje dvorni vlak ob 4. uri in dospe ob 4. uri 4 minute v Gorico, kjer pozdravi nadvojvodo deželni glavar in se predstavijo prestolonasledniku funkcijonarji državnih in dež. oblasti. Ob 4. uri 24 minut se odpelje dvorni vlak iz Gorice proti Trstu ter se ustavi ob 4. uri 50 minut v Rihembergu in ob 5. uri 15 minut v Stanjelu-Kobdilu. O b 6. uri dospe dvorni vlak na kolodvor pri S v. A n d r e ]" u v T r s t u, kjer pozdravi nadvojvodo dež. glavar in župan tržaški in se predstavijo načelniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblastnij ter zastopniki komercijalnih in industrijalnih podjetij ter inženirji uprave drž. železnice in stavbenih podjetij. Ob 8. uri zvečer bo v uamestni-štveni palači slavnostna večerja (rout), ob i*, uri .'JO minut velik v sprejem. Ob 12. uri .'JO minut odpotuje prestolonaslednik Fran Ferdinand z državnega kolodvora preko Gorice, Jesenic in Trbiža na Dunaj. Naslednjega dne bo za povabljence vožnja po morju. Izzivanje se nadaljuje. Že večkrat sem Vam potožil radi postopanja tukajšnje finančne in davkarske oblastnije iti upal sem da da bo že vendar enkrat konec izzivanju. C. kr. možaki na c. kr. tinanci in davkariji pa hočejo, vkljub raznim protestom nadaljevati z izzivanjem slovenskih davkoplačevalcev ! Te dni seni šel, da podpišem prijavo o posestvu, kar mora storiti vsako leto sleherni posestnik. Predložili so mi neko nemško s strojem popisano polo, ki naj bi jo jaz podpisal! Ker sem izjavil, da ne podpišem, česar ne umejem. mi je dotični organ rekel, da je tudi dobro, ako ne podpišem ! Na moje vprašanje, zakaj da ne dajo Slovencem v podpis slovenske tiskovine, se mi je odgovorilo, da za letos jih nimajo, a da jili preskrbe za prihodnje ! Jaz smatram tako postopanje c. kr. uradov za izzivanje slovenski') davkoplačevalcev, čemur naj bi se mi v.si vprli naj odločnejše. Z lepo ali z grdo — bodo c. kr. gerinansko-avstrijska gospoda — morala odjenjati. Da pa dosežemo to. ne smemo biti bedaki, kakoršnji so oni, ki še danes podpisujejo vse, kar jim je vtaknil pod nos kak c. kr. organ! Opazil sem. kako so razni okoli-čanski posestniki podpisovali nemške pole, da-bi niso ni od daleč vedeli, kaj podpisujejo ! Bratje okoličani! Ne dajmo se več izzivati po kakem sem privandranem nemškem uradniku ! Mi smo tu gospodarji — ker mi plačujemo vsakovrstne davke. Ako pa sinj gospodarji in smo na svojih tleh, pokažimo vladnim izzivačem. da se tudi zavedamo svojih pravic ! Nikdo naj ne vsprejme ali podpiše nobenega akta, izhajajočega iz c. kr. uradov, ako ni pisan v slovenskem to je: v našem jeziku. Ako nastopimo vsi složno, bo kmalo konec c. kr. izzivanjem. V e k o s 1 a v K o d r i č, Sv. M. M. spod. 229. Naše hibe. (Zvršetek). G. K.t pri katerem je g. koperski (?) dopisnik kupoval, ne prodaja nikdar razglednic, izvzemši omenjeni slučaj. Pač pa se vedno prodajajo razglednice pri g. Jos. Kraljič, kateri jih je sam založil in izključno le slovenske!! (Gospe«1 dopisnik nam je doposlal v dokaz nekoliko takih razglednic. Op. ured.) V torek, dne 17. julija 1906 »EDINOST« štev. 11)5. Stran lit Tudi pozdrave omenja g. koperski (?) do- j Jugoslovansko akad. drUŠtVO pisnik v dolinski občini! Ako ste res koper- gospodom ftbltlirljentom : ski (?) dopisnik. Vam je gotovo znano in tudi TT „ _ , ; . i i • , Hočemo \ as s temi vrsticami samo opo- cenjenim čitateljem, da se v neki drugi ob- . . . .. . . . . • i -i f « i zonti. da ni posebno praktično, ako si zbi- čim govon mnogo vec laskegu fpesebno. kar , . . . . . . .. rate samo take stroke, kjer je malo upa na se tiče pozdravov!) nego ravno v dolinski ... . .. . , , ... . £ „ ° . . , bodočnost, ali pa ga m nic. Morda bo ven- obeini. In največo narodno zavest ima v dc- _ . , .... Ti j -n — A i j t» «* .. dar kdo čutil potrebo v sebi, da se odloči linski občim v tem pogledu ravno Boljunec !! . . ■ . . . . . . A1 , . . .7. , . .. . \ za rud ar s ki stan. Stan ni lahak, ker iz Ako ste res koperski LJ) nopismk, imate prc- . . A , , .. .. , ... • ., i vsakegfa kota preti nevarnost, toda siren svet več gradiva za kntizovanie v drugih vaseh . z , , . . , ... . n .. , .. . ° le odprt rudarju in ako čutiš lekleno voli o kopenskega okraia — a prihajate ravno v .. m • • i A t»j , . .. ... , , , v sebi. Tvoja je bodočnost. Pred kraje, kjer se ni vraila v pogledu narodnosti še nobena krivica ! Da, nekdaj so tudi protestirali v občinskem zastopu v Dolini proti spakedranki rper Bagnoli**. A k C emu je to pripomoglo ? Magistrat je dal napraviti lepše nove črke in bil je ravno Boljunčan. ki jih je — za-mazal! Gospod dopisnik ! Mi bi Vam svetovali: skrbite za svoje istrsko (?) gnezdo, da ohrani narodno zavest, za Boljunec ne skrbite ! In ni se Vam bati. ker Boljunec ostane le vedno Boljunec in n i k d a r ^Bagnoli*' !! Slavje /rrž. Sokola- in rKolai;. Na obeh straneh, v Nabrežini in v Barkovljah, vspeh popoln. Nastop -Sokola" in slavje „Kola" minolc* nedelje sta se vršila ob nepričakovano veliki udeležbi in sijajno. Razveseljiv znak je to o simpatijah, ki jih uživajo naša tržaška slovenska društva med narodom tudi po deželi. Radi obilice gradiva, izlasti radi poročila o prevažnem shodu pri sv. Ivanu, smo morali poročili odložiti, čestitamo pa že danes čilemu in vzletnemu našemu „Sokolu" in delavnemu „Kolu" na lepem doseženem vspehu. Na zdar ! Dekan Anton Žlogar v Šmartnem pri Litiji je imenovan kanonikom kolegijatnega kapitelja v Novem mestu. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1905 do U. julija 1906 je prišlo v Opatijo 22.404 oseb. Od 5. do 11. julija 1906 je priraslo 1687 oseb. Dne 11. julija je bilo navzočih 1687 oseb. Krvav dogodek v Nabrežini. O dogodku. o katerem smo javili včeraj pod zgo-ranjim naslovom, nam poročajo iz Nabre-žine : Ranjenec se ne piše Lederšič, ampak PlcU ršek in je star kakih 35 let. Do dogodka pa je ?>riŠlo tako-le: Pleteršek ima poleg svojega stanovanja vrt, v katerem ima več panjev čebel. V poletnem času običava Pleteršek spati na vrtu v utic:. 'iako se je zgodilo tudi v noči med soboto na nedeljo. Mej tem. ko je Pleteršek trdno spal. se je prikradel na vrt neki človek — tat, ki je hotel odnesti čebele. Mej tem pa se je Pleteršek zbudil in je slišal, da ie nekdo na vrtu. Posledica temu je bila, da ie tatu prepodil z vrta. Ali Pleteršek je tekel za tatovom tudi ven iz vrta ter ga je res dohitel in zagrabil za roko, da bi ga začasno odvel na postajo. V tem pa se je tat zasukal in je Pleteršeku z nožem, ki ga je imel že v rokah, zadal mnogo ran po vsem telesu, posebno hudih na trebuh. Govori se. da ima ranjenec 19 ran. Tudi Pleteršek je zadal eno rano napadalcu, ki je pustil na licu mesta klobuk in zbežal. Tatu, oziroma napadalca še niso našli. Orožni^tvo zasleduje seveda lopova najprid-neje. Društvene vesti in zabave. Iz pevskega društva „Kolo-. Odbor tega društva bo imel nocoj ob navadni uri svoio sejo. -Slovan- v Padričah priredi dne 22. t. m. veselico, ki obeta postati nekaj nenavadnega za to prijazno vas. Pevci in pevke se pridno urijo v petju in za igro. Na veselici bodo sodelovala nekatera druga društva in svetoivanska godba. Program se objavi pravočasno. Razne vesti. * FZM Josip baron Weber, najstareji avstrijski general, ki je v soboto na Dunaju umrl v 9*1. letu svoje dobe, je leta 1871. postal vojaški poveljnik v Trstu in imejitelj pešpolka št. 22. Leta 1874. je bil imenovan predsednikom vojaškega apelacijskega sodišča na Dunaju. vsem nekaj nasvetov glede študija! Znano, je morda, da sta v Avstriji dve montanistični visoki šoli : jedna v Pribramu druga v Ljub-nu. ».Sloga** odločno svetuje da se vsi Jugoslovani centralizirajo v Ljubno. Ne svetujemo to radi tega, ker je v Ljubnem sedež našega društva, veliko bolj še radi naučnih ozirov. Daleč po širnem svetu slovi ljubenska montonistična visoka šola, dočim je politika, naučen program, postopanje profesorjev krivo da pribramska počasi hira. Najboljši dokaz, da je temu je frekvenca slušateljev: v Ljubnem okolo 300. v Pri tega bramu okolo 70. Študij je strogo tehničen, izvzemši nekatere na ravoslovske predmete, kakor mineralogija, geologija, paleontologija itd.; traja štiri leta za one, ki ne retlektirajo na državno službo ; sicer pet let s tremi državnimi skušnjami. One pospode abiturijente, ki so položili zrelostni izpit na gimnaziju, opozarjamo na deskriptivo (Darstelende geometrie), ker dela predmet tež-kočo. Nadalje je naša dolžnost omeniti, da se pri risanju ne ocenjuje le pravilna izvedba marveč tudi estetika risa. To glede študija ! Življenje v Ljubnem ni drago, ne ceno. Prvo leto reflektirati na ustanovo, je težko, pač pa lahko vsakdo pristopi k podpisanemu društvu, ki daj a že prvo leto vsakemu potrebnemu mesečno podporo. Umeje se, da je socijalno življenje na ultra nemških tleh jako žalostno in ravno to dejstvo je provzročilo, da je jugoslovenska omladina čutila v sebi željo po svojem ognjišču, da se je vzbudila v naših srcih želja po skupnem delovanju. „Sloga" je komaj leto staro društvo. Kar pravi že ime društva tu o si složni podali roke, ker v „Slogi- je moč. Glavni smoter društva je. da olajša jugoslovanskemu akademiku življenje v gmotnem in v duševnem oziru. Na-daljna naloga društva je, da deluje na temeljiti strokovni izobrazbi svojih členov in jim nudi vse pripomočke k tej izobrazbi. Skrajni čas je, da se razmere na vseh rudnikih na jugu spremenijo v naš prid ker dosti dolgo časa nosijo tujci kapital iz sorodnih na dežel. Obširnejše podatke glede študija in društva daje podpisani predsednik ; njegov naslov je : Ljubljana Jurčičev trg št. 3. Nikogar nočemo siliti, da se posveti naši stroki, za vsakega pa. ki se odloči svojevoljno ima „Sloga- odprte duri, vsakega hočemo vsprejeti z radostnim srcem v svojo sredo in skušali mu bomo na vsak možen način olajšati življenje, dokler se ne privadi otlemu jeku kladiva in večni noči v rudniku. Za društvo : Mi ljut in Jenko Aneteo Kjučen t. č. predsednik. t. č. tajnik. Brzojavne vesti. Higijenična razstava. DUNAJ 16. Danes zvečer je bila zaključena higijenična razstava. Vojni minister v Išlu. IŠL 16. Vojni minister FZM Pitreicli je dospel danes zjutraj semkaj ter je bil ob 11. uri predpoludne vsprejet v avdijenci, ki je trajala skoraj eno uro. Dreyfuss in Picquart. PARIZ 16. Na današnjem ministerskem svetu, ki se je vršil v palači Ehsee je vojni minister Etienne priobčil odlok, da je načelnik eskadrona Drevfuss prideljen 12. artilerijskemu polku v Vincennes. Picquart dobi nemudoma poveljstvo v področju pariškega vojaškega okraja. Vatikan in zakon o ločitvi cerkvc od države na Francoskem. PARIZ 16. Listom poročajo iz Rima, da je izredna kongregacija za cerkvene stvari odobrila poročilo mons. Gasparri-ja ter je izročila papežu. Govori se, da niso kardinali kongregacije sicer izrazili mnenja, da je za- |je armada San Salvadorja pri Plataneru na-| pala armado Guatemale. Guatemalci so izgu-jbili 2000 mož mrtvih, ranjenih in vjetih. I Ostala armada guatemalska, ki je udrla pri Santa Fe, je bila odbita. Predsednik republike Honduras je brzojavil, da ni Honduras napovedala vojne. WASHINGTON 16. Republiki San Sal-vador in Guatemala sta vsprejeli posredovanje, ponujeni jima od Združenih držav, da se preporna vprašanja rešijo. Sibirska kuga. PETROGRAD 16. Kakor poročajo iz Grodnega, je v okrožju Bjelostok izbruhnila sibirska kuga. Umrlo je baje že več oseb. Rusija. SEBASTOPOL 16. Admirala Čuknina so v soboto pokopali v Vladimirjevi stolnici, v kateri počivajo Nakimov in drugi junaki krimske vojne. PETROGRAD 16. (Petrogr. brz. agent.) Morilec generala Kozlova je na svojem zaslišanju priznal, da pripada socijahio-revolucijo-narni stranki. Pri njem so našli fotografijo generala Trepova. Imena morilčevega niso doslej še določili. PETROGRAD 16 Včeraj so se v predmestjih Petrograda vršili krvavi spopadi med reakcij onarnimi in revolucionarnimi delavci. BAKU 16. Anarhisti razširjajo proglas, ki poživlja delavce, naj govore jezik krogelj in bomb. Mesto je i opolnoma pod vplivom teroristov. Policija je odrekla službo ter zahteva za pomoč vojaške patrulje. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 16'7\ za avgust 16*75, za september I6.S0. za oktoUer 17-05, za november 17-—, za dec. 17.10. — Mirno. — Vreme : oblačno. H a v r e. (Sklep) Kava Santoa goo.l average za tekoči mesec 45.—, za aept. 45.50. Mirno. N e w - Y o r k. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, uespremeojeno. Prodaja : —.— vreč. London. Sladkor iz repe aurov S*,, -Sh ; Mirno. Pariz: Praznik. Borzna poročila dne 14. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angiežke lire K — do —.—, London kratek termin K 240.25—240.50, Francija K 95.55--95.70, Italija K 93.50--95.65—, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.40—117.»0, nemški bankovci K —.—— avstrijska e o notna renta K 99.45 — 99.75, ograka j kronaka renta K 94.90—95.20. italijanska renta Ki —.— —.—, kreditne akciie K 6o*i.— — 668.— j državne železuice K 672.00—674 00 — Lombardi K i 166 25—168 25 Lloydove akcije K 73i — 738 — ; Srečke TUa K 331.75—335.75, Kredit K 496,- ! do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302. - 310.—. Bo-! denkredij. 1389 K 3<)2.— 310.—. TurSke K 163.00 do Hi .00 Srbsko —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. 10 Nihče naj ne čita samo, ampak prepriča naj se! Nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja IURN MILLONIG TRST, Piazz& Barrlara it. 3, TRST FILI.TALKO Ca hi po S. Glacomo st. 16. Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno. ar Ceniki na razpolago. včfraj danes Državni dolg v papirju 100.40 100.40 „ „ srebrn lOO.-iO 100.40 Avstrijska re;_t v z!atj 117.90 117.85 v kron&L 40 99.70 99.70 A.vatr. investicijaka r-Jola o< * '6 89.-15 S9.45 Ogrska renta v xla:u B 113.40 113 40 kronah 4S, 95.05 95.05 84.70 84 70 Akcije racij od mine banke 1663 — 1685.— Kreditne akej? 66S.50 C67.50 London, 10 Latr. 24022 240.25 10!» državnih mar£ 117.37'/ 117.37 V- 29 ir.ark 23.40 23.46 20 frankov 19.11 19.10'/, 100 i tal. lir 95.55 95.55 Cesarski cekin: 11.31 11 32 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 9'j.72, — I O 11 O ■ ' v> i < O n O < t O 11 O i' O I ■ O llOllOI o--———---v 0 &&T Tovarna pohištva "M 1 jfieksander Cevi jfrnzi - ulica Tesa Jtv. 52. ft (Ustna bila). ZALOGA: pinzzn Rosnsio (soisho poslopje), j? O »n«, da •• nI bati noMno Uonkureno«. Iz P Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po |z posebnih načrtih, -occcocaocct Iz ••mik breapladao la frtak« H? >Ql)OliOUQ]'OI i O 11 Ql I O 11 O 11 O .157 ~ Kdor Išče službo ali fcakoršno-koli z&po-; kdor Išče uradnike ali službeuo osobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor ima za prodati hi>e. polja, dvorce ; kdor želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. caj »e posluži MALIH OGLASOV t italijanska renta 102.40, Španski exterieur 95.70, „Edinost i4i, ki so najeeneji, najveć čitani 2M55 °t0man3ia bank® 655 MeQJice na Loadon in najbolj pripravni v dosego namena. Pariz: (Sklep; Avstrijske državne železnici 713.— Lombarde 177.— unificirana turska rema 9G.0"> avstrijska zlata renta !>9.70, ogrska 4% zlata renta ' 95.—. LžUiderbank —.—, turške srečke 147.—, pa-rižka banka 15.23, italijanske meridijonalne akcije 8.29, akcije Rio Tinto 16.37 Mlačna London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87.*,, srebro 30.—, Lombardi 7.—, Španska renta 95.— italijanska renta 101.V„ tržni diskont 3—, meajice na Dunaju —.—. Trdna. Tržna poročita 16. julija. Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.24 do K 15 26, rž za okt K 12 92 do 12 94, oves ta okt. od K 13.02 do 13-04, koruza za julij 12 32 do k. 12.31 Pšenica : ponudbe in povprata?«^' srednje, tendenca mlačna. Prodaja: 22.000 met. stot. slabo, vzdržano, oves trdno, rž za 10 stot. nižje, koruza in ječmen miro. Vreme : oblačno. Hamburg. (Sklep pop.) Kara Santo* goo 1 average za september 36**/4. za december 371/4, za marec 3i>',4, za maj 38.'/.. Stalno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna r elna 40—42 navadna dobra 43—45. Sprejemajo se vsakovrstne dela -posebnih naSrtlh. = in po Tummi csiit HreiuUiao ii fruio r Tovarna pohištva = RftFftEL ITALIJI == Velikansko skladišče In razstava pred včeraj njim zjutraj grozen viiiar. tonili misel priporočati francoskim škofom, •atura je padla na Dunaju na 9®. v j na* bi se ^itwo uPrli Proti zakonu' PaPež * Nagla sprememba vremena. Na Dunaju in po vsi Niži in Gorenji Avstrijski^011 ^^ vsprejeti, 6qje orginiiem. r Priporočano od najsloveeih zdravnikov v vaah slučajih* kadar je treba se po bolezni ojaiiti. Odlikovana a It kalajaaail aa razaih raztavak le z m4 9000 zfraveiiklal sprlćavall. I. SERRAVALLO Čtran IV »EDINOST« štev. 195 v V torek, dne 17. julija 1906 Odhajanje in prihajanje vlakoujOdda se v najem 1 ^krŽU™8 ležeča ob glavni cesti v veliki \ asi oddaljeni '2. in pol •iri od Trsta, pripravna z a \>ako obrt in već zemljišča pr.d iako ugodnimi pogoji. Već se poirve pri ..Inec-Jhtnem uradu Edinosti'*. i' »O Odhod s postaje državne železnice p i sv Andreju v Trstu. 5.10 predp. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). 5o- t. O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. 7.20 „ B (samo v četrtek) v Hcrpelje, Pazin, Pulo S.50 „ O v Herpelje, Divačo, Rovirj. Pulo. 350 popol. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). — M o v Herpei>, "Divačo, Dunnj, Rovinj, Pnlo 7.30 „ O v Koper, Buje (Istra). 7.4O ., B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ul> nedeljah in praznikih: 2.2C popol. O v Divačo. Herpelje in vmes ležeče postaje FrilOu' na postajo državne železnice pri sy Andreju v Trstu. 7.45 predp. O iz Kuj in Kopra (Istra) S.25 ., O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja. 0.40 „ iz P«:V. i 1.05 O iz ilerpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja. TT.05 popol. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. t.2s m O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja, j O.25 „ E iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.45 •» 0 ,z P°re^a> Buj» Kopra. >)b nedeljah in praznikih: 9popol. O iz Divače, Herpelj in vmes le/.eČili postaj G d hod s postaje južne železnice v Trstu.) 5.55 predp. <■».-5 M Krčma „Al Trifoglio" žf istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Duber kraški teran. Izvrstna kuhinja Piiporoča se al. obeiustvu Katarina Vatovee. /-5s »» P25 » 8-55 m 9-55 " ii-5° » 1.— popol. 4-25 » 5-30 „ 6.— „ ć-35 n 8-30 „ o 05 11.30 »-Prihod na t.30 predp. 7-20 „ 740 »» 9»— » IO.25 IO.38 „ 11.28 „ 4.15 popol. 3»35 n 7-J 5 .. 746 8 55 » 10.45 B vi a Červinjan v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo na AjdovSČino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Korroin, Videm, Milan, Rim. O v „ „ Benetke, zveza na Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. O prelio Červinjana v Videm, („edad, Benetke, Milan, Ala. O v Kormin in via Červinjan v Videm in Benetke. O v Italijo preko Kormina, zveza na Ajdovščino. B via Červinjan v Benetke, Milan, Rim in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj, Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto. postajo južne železnice v Trstu. O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. O iz Kormina prekoBivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino. O iz Kormina in Červinjana pr. NabreZine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, NabreZine, zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj-duščico pr. XabreZini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O is Korr.:ina. lippnOP ro?.en, umen za trgovino jedilnega UuClSCu b-aga pprejme se takoj. Z svojim re-dilom. tednem plačilom. Ponudbe pošiljati pod ..Mali pomočnik*1 na ..Iuseratni oddelek Klinasti"*. 774 oznanile Nsi nrnrtai a,i v naiem *e odcIa hi?a z s°- P« UUttJ stilno in kavarno; pokrito kegljišče. biljard, G spalnih sob. Več pove A. Dolenc v AjdovSČini. 774 flHffflo CP v na eui stanovanje — 2 sobi, UUUdl OC bica 111 kuhinja za mesečnih 24 K. Naslov pove „Inseratui oddelek Edinosti-. 722 "S j&oljšc sredstvo • t is? i \ sp.h d fino ru- J • rrr 1 3 obuvalo 'jV.cli s p. t ?iporoča j » £exeRl:j.T Jscaria viievre&uz in lakirane čevlje. ■aBBSS D U NAJ, XIII Učilišče in vzgojevališče za deklice m Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 450 kron. - - Hisa z vrtom. lep in zdrav kraj, krasen razgled 11a morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an- [ gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih f ') O p »7 k a B ■— brro-H^V. O = običajni vlak —f MALI OGLASI. I Mali oglasi računajo ee po 3 stot. besedo; maetnotiskane besede se računajo enkrat _ več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. . 1 — Plača »e takoj. - L Kdsr Izven Trsta pismeno naroČi kak „MALI OGLAS'*, naj reši je denar v naprej, ker drugače ne bo njegov ojl« objavljen, če nI oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čoln „MALIH OGLASOV" In vsakdo afako preračuni, koliko mu Je plačati s tem, ia prešteje besedo Oglase treba nasloviti na „INSERATMI ODDELEK" „Edinesti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATMI ODDELEK" Informacije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor. MqIq družina obstoječa iz treh oseb, išče IJIttlCl Ul U£lll<& malo s a no vanje z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ko-mRgua, Commerciale, ali v rškorklji blizu mestu. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v podnajem* Ponudbe, pismene ali ustmene prejme .Jnseratni oddelek Edinosti" pod rM a 1 a družin au. S8S Gostilna „Alia Costanza" It. 18). Toči se vsakovrstna vina. posebno pa kra'ki teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik Kosit?. I Motor na I»a:sgen Wolf, 8 HP, popolen. 1 Mlin na lopate it 1, Giaser, popoltn. 1 Dynamo, Kroznenetsky, Kayer C , 2000 Watt. 65 Volt, 1350 obračajo v na minato. 1 Dynamo 960 obračajev na minuto, 40 Ampere« za 65 Volt. 1 Lokomobil. Wolf, IO HP. 1 Motor na bencin 4 HP. 1 Stroj 2% drobljenje peska štev. 3 Glaser. 1 Električni motor, fJO HP Bab^ena kolesa od 7 kilogr. po metru naprej laeseni in zelezni vagončki in drugi rabljeni materijal za graditelje. k, JA. Gramer « I. Scbwarz, Trst - ulica Torrente št. 26 - Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo „prima autorizzata sgenzia Si nuDiazione Gambrinus" (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Cjambrinus") ki se bavi edino le » pivarnami in zaloirami piva, kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo-točev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo in zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim Mario Jesurum, Prva avtovizovana agencija „Gaiiibrinus" TRST — ulica Farneto štev. 10, If. nadstropje Di;e 14. julija se prične tečaj nemškega jezika. Poduk bo :Mcrat na tr*l« n. Za dečke od 8.—9. Za deklice od 10. 11. predp. ''ena 4 gld. na mesec. St.-ui^i. kateri žele, da se otroci uče nemščino, naj priglasijo v nedeljo, dne 15. julija od 9.—12. predpoludne. — Xaslo\ : Via Antonio < 'accii» št. -i. T. nadstr. (na Barrieri zraven kit-arne Bizantino. — Več se poizve pri ..Tu-'.r.-Linorj oddelku Edinosti". : .-t. y Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Hazionase Koles na taciu dolocttlet) ROSSLES u jadekks pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehanična delalnica ^ ^r kolesarska sala GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3. nrir Ti^m\ ia^ -"i n------r At f Mehanična cielalnica ^ i j Aiarik Lantschnert zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Ekskluzivno lastoj-ui-tvo in zaloga »vetovnoznare tovarne koles (bicikljev in motoeikleu ,Styrl3L- tvr-dke Joch. Puch & Co V Gradcu, k.t kor t n I ___________ __ veliko zalogo }»ni:klin. Zaloga in vpeljava električnih zvoncev Sprejme Moršno si bodi popraio ? Svoji s:roin. Srn 1! in inozemskih tvrdk I 9 » Carlo Vitez Trst. Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale A UTORI ZOVA NA mehanična delalni ca za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Velika zaloga pripra? za fam luči na plin. TRST C o r s o 4 GAL GORICA Corso Verdi 45 Pradmcti za rešitev otrok, kakor : «3 sesalce steklenica, ncaalke itd. Vata K obvez lito blago, obveze ziv rane, kr- ^ rorgioni predmeti. Vse blago iz tjruvac- i In predmeti za strežba botnik v To- ^ plomeri za mrzlico. Ferm. predmeti. 9K" Cene, da se ni bati ttkmovanja. "^Ct: Ji od 9. zjutr&j do 12. opol. ia od 3. pcp. do 7- ure zvečer. Stanje hranilnih vlog : nad 22 milijonov K Razervni zaklad : nad 760.000 K ljubljanska Hiša VlOVa ProBlorov' z dekretom za go- Veliko zemljišče stilno, je na prodai ali za v najem v Ajeovščuii na trgu 6t. 43. 1'isati je : Andrej Merkelj, Velike Žui)lje, po^ta sv. Kri^—Cesta tev. 82. 769 Tnuarra porcelanskih izdelkov na Božjem ■ UVcI I!Cl polju pri Prošeku vpprejme mladih delavcev in delavk. Plača po sposobnosti. 764 blizu mesta, v hsorklji-Kolonji, v najzdravejem eolnčnatem kraju Je na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki iniate na razpolago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno bi*ji željo se gradi dvorce, hišice poljndne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna poiasnila daje pismeno ali ustmeno IN SE RATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio Gaiatti st. IS od 9.-12. dop. in 2.-7. pop. Narodni dom.) PsrrPiP ob-irnega zemljišča, naliajaječega se • ul UC/IC na enem najzdravejih gričev pri Trstu to na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hi4. Informacije daja „Inseratni urad Edinosti*. 661 y najem sn odda meblirana soba za enega Električno vpeljavo r izvršuje S i pranje S. Balsasra j TRST ulica B. Spitiđicna itc^. -v \ 1 — 1 -- S a 23, vrata 9. ali dva gospoda, ulica Belvedere št. 45 HlinCDP krasen, na najlepšem in uajzdravejem U ¥ UbC i/ griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v ,Inseratnem uradu Edinosti". 660 Hdfffa ca talini lePa mebIiran« U U Ud btJ LOKUJ enega ali dva gospoda. . Vf« ff [Oine v trgovini CiERŽINA-v Rojacu =t. e sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje pu 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene ol>resti "vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svc»jega, ne da bi ga zaračunUa vlagateljem. Za varnost vlog jamei poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojini premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vtoge se sprejemajo tudi po pošti in potom ce?. kr. postne hranilnice. Posoja se na zemljišča po -is/4°/o na lct0- ^ obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/o izposojenega kapitala. Xa ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto f»°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Hirondelle. Heiical, Premier, Neckmarsuier Elegantnost, solidnost, Iahkotečnost Model 1905 Hficc&rdo Sauzm ulica Cossa dt risparmio štev. 6 Oglr.-e, poslana, osmrtnice, zahvale, 11:..? ojliii in v obče kakor?no koli vr -to oglasov - r-..Tnseratni oddelek'* v ulici Giorgio Galatt: r. »8 g^r* (Narodni dem) polunudstr-