List 80.
Namestnik živinskiga gnoja.
Gotovo še noben kmetovavec ni tožil, da ne ve kam z gnojem, marveč mnogokrat se slišijo tožbe, da gnoja manjka. Umen kmetovavec, če nima dovolj gnoja, si ga iše z drugimi rečmi nadomestiti. Tacih reči pa, ki gnoj nadomestujejo, je mnogo, in sicer obstoje.
1.  Iz živalstva, kakor merha, rožnina, par-klji, strojarski ostanjki, zmlete kosti in več druzih.
2.  Iz rastlinstva, h kterim se šteje vsaka zemlja, kije vstala iz sognjitih želiš, lesa, pepela, šote itd.
3.  Izmineralstva,  ki sicer prav za prav
ne gnoje,   ampak le dražijo, da se gnoj,  ki je v
zemlji,  hitreji po zemlji razdeli.    Tu sem  se šteje
gips,  vgašeno apno, molter, černa perst, pepel,
premoga in druge reči.
4.  Iz razne mešance, namreč iz več ravno imenovanih reči, kakor: iz smeti, plevela, tičjiga blata, cerknjene živine, apna, cestniga blata itd. K tem se štejejo tudi vsi umetno napravljeni namestniki, kakor, postavim, štupa za gnojiti, od kte-r!h je večidel mnogo več vpitja kakor vžitja.
Ker pri nas kmetovavcem gnoja, posebno v nekterih krajih zlo manjka in si ne vedo in ne znajo v potrebi pomagati, smo sklenilinekterenamestnike gnoja, ki so nar bolj obrajtani, po „Novicah" naznaniti, akoravno toliko ne zdajo, kakor živinski gnoj, so pa vender mnogokrat boljši kakor slama iz hleva, ktero marsikteri kmetovavec na njivo pelje misleč, da je dobro pognojil.
1. Blato iz luž.
To blato se navadno iz tega napravi, da se reči, ktere po vodi priplavajo, vsedejo. Se ve da ni vsako blato enako dobro, da je med dobroto velik razloček; če luža leži med nerodovitnim poljem, ali v gojzdu, da je sonce ne obsije, se ve da blato iz take luže ne bo posebno dobro. V tacih lužah pa, ki leže blizo hiš in v kterih se morebiti celo race in gosi kopljejo, se najde prav dober namestnik gnoja. In vendar se pogostoma vidi, da se na tako blato celo nič ne porajta in luža se še ne strebi, akoravno poleti hudo smerdi.
Dobro blato se spozna že po temnosivi barvi, ki diši po gnjilobi in je masten ošlatati. Nar bolji je tako blato poleti iz luž spraviti, in ako hočeš, da ti bo dobro gnojil, ga pusti do prihodnjiga poletja na kupu, da mu zrak in mraz ne škodjeta.
Kdor si pa hoče iz taciga blata gnoj napraviti, da bo koj za gnojiti, naj ga zmeša z ravno uga-šenim apnam, pepelam ali s konjskimi figami. Ko se kupec posuši, naj se pelje na njivo in z lopato razmeče. Vsak kmetovavec, kdor je tak gnoj rabil , ga močno hvali.
(Dalje sledi.)
List SI.
Namesnik živinskiga gnoja.
(Dalje.)
v
II. Cerna perst. Cerna perst se imenujejo ostanjki sognjite ži-valde ali zeJiš, kakor se li. pr. v votlih starih drevesih najde. Ta perst je bistven obstojin del per-sti, kakorsna mora biti na njivi, in kohkor vec je take persti na njivi, toliko bolj rodovitna je.
V jamah se večkrat take persti veliko najde, ktero voda iz bližnjih krajev nanese in ki se napravi po sognjitim zeJišu. V nekterih krajih je take persti posebno vehko, posebno ondi, kjer jo hudourniki skupej nanesd. JVa ravnim take persti lahko ne najdeš.
Če je s peškam zmešana, toliko hUreji gnoji, ker zamore ložeji zrak do nje priti. Če je pa z ilovico zmešana, je bolj gosta in bolj počasi gnoji. Poboljšati se tudi da, če se z moltram ali apnam zmeša.
Ako se to zgodi, se zamore naravnost na njivo zvoziti, Ce je pa mokra in s peškam zmešana, ni dobra koj za gnojenje, ker je kisla. Spozna se to lahko potem, da na njej ločje in druge kisle trave rastejo. Taka perst mora naj manj eno leto v ne-pievelieih kupih ležati, da se dobro razkroji. Nar holji je pa, če se z apnam zmeša, ker se s tem naglo in gotovo dober gnoj napravi. Perst, ki ni B^ to vižo poboljšana bila, se nikdar ne sme koj podorati, ampak nar manj celo poletje mora na njivi raztresena ležati, da jo zrak dovolj razkroji, to-raj je tudi nar bolji, cerno perst na tiste njive vo-
ziti, na kterih se praha napravi, ker se zamore tii nar bolj z njivno perstjd zmešati. Narpred naj se černa perst z brano povleče in valejem zdrobi in potem plitvo podorje. Koristno je tiidi, če se taka perst pozimi na ozimino raztrosi, potem pa se mora na spomlad z brano povleči in z valejem razdrobiti.
Černa perst poboljša vsako zemljo, zrahlja •ilovnato zemljo in pešeno bolj vlažno stori. Na pe-šeno zemljo naj se vozi ilovnata, na ilovnato pa bolj pešena černa perst.
Velika overa, da se take zemlje teško ali clo ne more veliko dobiti, je ta, da so taki kraji, kjer je je nar več, večidel v vodi in je tedaj sila težavno, jo iz nje spraviti. Kjer se to zamore brez velicih stroškov storiti, naj se ne opusti, storjen trud se ti bo obilno poplačal, in kar ne more eden storiti, je ve-cim mogoče. Gledati je tudi treba na letni čas in sušo, ko voda vsahne, da se ložej do take persti pride. Koliko te černe persti pa naj se na njivo zvozi, se razsodi po nje lastnosti.
Ul. Pepel
Dobrota pepela je zlo različna in se ravna po reči, iz ktere se je pepel napravil. Sploh je dober pepel na taki zemlji, ki nima apnenih in ilovnatih obstojnih delov, ki ni mokrotna in merzla.. Pepel ne gnoji prav za prav, ampak le draži in s tem stori, da taki ostanjki želiš-v zemlji hitreji sognijejo.
Pepel iz derv se v današnjih časih le mala rabi za gnojenje, ampak se večidel mjilarjem draga proda. Izluženi ali mjilarski pepel, če ravno ni tako dober kakor neizluženi, je vendar vedno še dober, posebno za mahovnate travnike, kjer kislo zeliše raste.
Pepel iz premoga posebno dobro gnoji, na kteriga se pa pri nas le premalo gleda. Ima deloma tiste lastnosti kakor gips, deloma pa kakor molter ali žgana ilovica.
Pepel iz šote ima enake lastnosti, kakor iz oglja in je posebno dober za deteljo. Pa vsak pepel iz šote ni enako dober, nekteri je celo škodljiv za zeliša; dober pepel mora biti lohak, bel ali isivkast; ce je pa čern, rudeč, ali rujav, je malo vreden. Na severnim Nemškim in Belgiškim povsod ta pepel rabijo.        (Dalje sledi.)
List 82.
Namestnik živinskiga gnoja.
(Dalje in konec.)
IV. Mešanec.
Imenuje se zavolj tega tako, ker se napravi, če se razne reči, ki gnoje, z dobro zemljo zmešajo. Z mešancem si zamore gospodar svoj gnoj obilo pomnožiti.
Kdor si hoče dobriga mešanca napraviti, mora posebno na troje gledati; mora vzeti:
1.  Za mešanec kako reč, ki se rada z gnoji, iz živalstva ali rastlinstva: smeti, žganja, šote itd.
2.  Kako reč, kignjilobo pospeši, posebno pri tacih rečeh, ki se bolj počasi gnoje. Take reči so pa, postavim, ugašeno apno in molter, pepel, lug in druge.
3.  Kako reč, s ktero se te reči zmešajo, kakor ilovce, peska, lužniga ali cestniga blata, ruš-nje in druge dobre persti. Tak mešanec se zamore na dvojno vižo napraviti, in sicer:
i. Da se imenovane reči ena čez drugo na-sujejo in tako kup napravi. Nar spodej se dene lega dobre rušnje ali persti in se naredi 5 ali 6 čevljev širokeji, kakor ima kup biti. Na to se dene lega živinskiga gnoja, za čevelj na debelo, ki je nar bolji, če se vzame še gorak iz hleva. Na to se zopet dene lega rušnje ali dobre persti. Naruš-njo se polože potem druge reči, ki rade gnjijejo. Na to se dene zopet živinskega gnoja itd., da je kup kakih 6 čevljev visok, in potem se zopet z zemljo pokrije. Večkrat se takimu kupu tudi ži-viga apna primeša; pa pri tem je treba na to paziti, da živo apno ne pride v neposredno dotiko z živinskim gnojem, ker bi ga prehitro razkrojil, ampak dene naj se med dve legi persti, ali med perst in druge gnjilobne reči, kakor med listje ali steljo. Ko se tako kup napravi, naj se pusti, da se začne greti. Ko se je segrel (kar se na tem spozna, da znotraj ni več gorak) se preverže in sicer tako, da to^ kar je bilo zgorej, pride spodej, in kar je bilo zunej , pride znotraj. Večkrat ga prevreči je vedno dobro, vendar še le potem, ko se je kup že posušil.
2. Da se vzete reči koj ena z drugo zmešajo* Da se to stori, naj se vse reči posebej krog kraja, kjer se ima kup napraviti, znesejo ali zvozijo. Na sredi se iz persti lega napravi in k vsacemu kupu naj se delavec z lopato postavi, ki vsi ob enim iz
—   326   —
l
raznih kupcev kup delajo, da se tako različne reči dobro zmešajo, potem se tudi lege napravijo iz apna, pepela, saj in še gorkiga živinskiga gnoja, ali se pa tak kup z gnojnico polije. Ako se pa tak mešanec napravlja, je treba dobro prevdariti, da zavolj daljne vožnje persti ne postane dražji kakor bi bil živinski gnoj sam; toraj naj se tak mešanec vedno takrat napravlja, ko ni mnogo druziga dela. v
Če je pa bolji tak kup pri gnojnišču ali na njivi napraviti, naj vsak gospodar sam po drugih okoljšinah razsodi.
Mešanec se rabi posebno na sejiožetih in njivah, kjer detelja raste, dober je tt^di za sadne drevesa, pa tudi za repo, hmelj itd. ga posebno hvalijo. Pa tudi na druzih njivah je kaj koristen, če se plitvo podorje ali spomladi po ozimini raztrosi; v poslednjem primerleji je včasih čudeže delal.
Mešanec je pač vreden, da bi se na-nj bolj porajtalo, kakor se je to do zdaj zgodilo. Ako bi se cestnik in blato po ulicah, gazih in potih marljivo v ta namen spravljala, bi marsikteri terg, mar-siktera vas veliko lepši bila. Župani bi zamogli v tej reči v prid celih sosesk marsikaj storiti in ako-ravno bi jim bila iz začetka morebiti dobrota z ne-hvaležnostjo povernjena, bi se ljudje gotovo po-slednjič dobrote prepričali.
Poslednjič moramo tudi še na živinsko blato, na prah in blato po cestah opomniti, ker vse to je prav dobro za gnoj. Za pobiranje živinskiga blata so ubožni otroci pripravni, ki nimajo druziga dela, kakor je to po nekterih krajih na Slovenskem v navadi.                      _________