Jugoslavija niti za zeleno mizo nima pravice, da bi se odrekla temu, zakar so se borili in dajali svoja življenja vojaki Jugoslovanske armade in borci Julijske Krajine.	Kardelj
Leto 11. — Št. 36
Ajdovščina, 14. septembra 1946
Cena 4.— lire
BAZOVIŠKE ŽRTVE SO BILE DOSTOJNO POČAŠČENE, KER JE TAKO HOTELO LJUDSTVO
Naše ljudstvo se ne boil niti groženj,
niti baionetov
Dne 8. septembra je kljub vsem obvestilom ZVU o prepovedi proslave ljudske vstaje in počastitve bazoviških žrtev tržaško antifašistično ljudstvo nastopilo. Sprevod je napadla policija, trgala vence, vse dohode na pokopališče pri Sv. Ani pa je za-stražila anglo-ameriSka vojska. Zaradi borbenosti ljudstva je vojska bila prisiljena umakniti se, ljudstvo pa je počastilo spomin svojih junakov.
Hočemo vsekakor, da se spoštujejo plemenita občutja našega slovenskega naroda kot to zasluži, hočemo da svobodno počastimo slavnostne obletnice, ki so Postale mejnik v zgodovini ljudstva JK. Hočemo uživati vse one pravice, do katerih ima pravico vsak kulturni narod. Marsikaj zahtevamo in to lahko, ker imamo za to vse pogoje, da upravičeno zahtevamo, hočemo celo živeti! Čudno se sliši, vendar je tako, da obstaja nekje na svetu dežela, kjer o pravici ne smeš govoriti, kjer se resnica mora skrivati, kjer se zapirajo pošteni, kjer pretepajo ljudi, če govore o svobodi, kjer se strelja v množico, če hoče častiti svoje* heroje.
Taka dežela obstoja tako resnično kot obstoja tudi ZVU z vso svojo pristranostjo in ostudnostjo in ta dežela je »cona A«.
Tudi ZVU bi hotela samo nekaj dru-§ega in to je, da bi ljudstvo molčalo in mirno prenašalo vsa grozodejstva, da bi pustilo tlačiti moralno in celo materialno, da bi neomejeno gospodoval Alied Military Guvernement, ki že leto dni vrši Posel prave mačehe v coni »A« in tira ljudstvo v obupen položaj, kot leta prej očim fašizem in nacizem.
ZVU bi hotela, toda ne more uspeti, ker ljudstvo hoče drugače. Mi nismo naprodaj in ne sužnji. Ali res misli kdo, da more zemlja, ki je popila kri bazoviških žrtev, roditi omahljivce? Ali misli kdo, da bo z grožnjami vcepil strah pred izpolnjevanjem dolžnosti do nas samih, morda celo misli preplašiti one ljudi, ki 80 se upali upreti »rimski pravici«, ki so kot eden dvignili 8. septembra leta 1943 v borbo — ker se jim je po 1300 le-tih suženjstva zahotelo svobode? Nekateri, čeprav so prišli iz dežel, kjer na ysakem koraku zadeneš ob univerzo, ponujajo zlobne neumnosti. Vendar cona »A« ni Afrika in Slovenci niso culukafri, “K ni kolonija, čeprav bi hoteli iz nje te ustvariti. Za razumevanje slovenskega naroda je potrebno imeti srce, ki bo občutilo ogromne napore toliko stoletij tla-fuega naroda, imeti v sebi drobec poštenosti, da priznaš drugemu njegove zahteve in spoštuješ njegova čustva. Toda gospodje so se ušteli, kajti vse metode, k' jih uporabljajo, celo pretepanje, streljanje in napadi, vse to je narod že predal in se prav zaradi tega odločil za borbo na življenje in smrt, slovenskega ljudstva pa ni mogoče uničiti nikoli in nikdar. Upornost je rodila bazoviške he-teje, prav ista je dvignila narod in vse-Judski upor leta 1©43 in prav ista upornost vodi danes vse demokratične anti-tesistične množice cone »A« v borbo proti nizkotnim in krivičnim ukrepom tako imenovane ZVU. Ljudstvo je spoznalo, ?a ima ZVU demokracijo le na jeziku m predobro ve, da iste sile, ki ustvarjajo v Italiji neofašizem, ki so zmeše-terile v Grčiji, prav iste sile — mednarodne reakcije so ustvarile takšno ZVU kot je v coni »A«, čeprav so Anglo-Ame- ^ rikanci stopili na to zemljo šele potem, * 1 ko je narod sam z lastnimi silami pora-Zl1 naciste in zmagal.
. »Obvestilo« ZVU o prepovedi proslav !e ljudstvo spoznalo za grožnjo. Vsakdo J® vedel, da bodo naskočili policisti, vsak-oo je vedel, da to pomeni napad z orožjem, da se bodo uporabljale palice, samokresi, brzostrelke in bombe. Vsakdo yei zakaj ZVU dovoljuje proslave CLN-u te to »obstoječe razmere« dovoljujejo, čeprav pomeni CLN samo peščico fašističnih izzivačev in tolovajev, ki uživajo Pri ZVU vso simpatijo in jim ZVU vse-tej in vsepovsod igra botra in zaščitnika. Dovoljuje jim vse nesramnosti, to »razmere vedno dovoljujejo«, le kadar pošte-ho ljudstvo hoče svoje, tedaj se mu to ohranjuje in celo napada.
čeprav je vsakdo vedel, kakšno bo zadržanje ZVU, ni nobenemu tržaškemu antifašistu prišlo na misel, da ne bi pro-? Ja tel 18. septembra in spomina bazoviških žrtev, kar je storil še v času najlmj-sega fašističnega nasilja. Tudi takrat, ko ^ Mussolinijevi rablji najbolj divjali, je tete cvetje na grobu bazoviških žrtev, 'teh takrat, ko je bila v vsakem grmu ©meška postojanka, za vsakim ovinkom nemški oklopnik, se je ljudstvo dvignilo, 'eprav praznih rok, in naskočilo s tako ! ^ da danes ni več videti nemških na-n. • P0 deželi. Ljudstvo, ki opazuje in pesoja.ravnanje ZVU, se začudeno vpra-i Ite ali so to res »zavezniki«, ali je vse ali je to mogoče v letu 1946, iteo po končani vojni, iz katere je 'tersko Uustno skupno z narodi Jugo-
slavije izšlo kot zmagovalec! Da, kot zmagovalec!
Ljudske množice so na dan 8. septembra v Trstu mimo nastopile, samozavestno, kot so to vedno delale. Nosile so vence svojim junakom na grob, v spomin in počastitev. V nje so se zagnali kot hijene policisti. Tako so bili zmožni trgati vence in jih teptati le fašisti leta 1942 v Ljubljani, ko je ljudstvo častilo spomin talcev. Le fašisti so naskočili ljudstvo in ga razganjali, če se je bližalo gomilam svojih junakov, celo z žično ograjo so obdali prostor edino fašisti pred leti in v Trstu še nekdo — gospodje pri ZVU g svojimi »demokratičnimi« ukrepi.
Toda ljudstvo ni dalo vencev. Razcefrane in oskrunjene je prineslo do pokopališča in spet se jim je postavil nasproti kordon bajonetov, ki se je hotel z mrzlo ostrino boriti proti toploti ljudskih src, ki« občutijo globoko spoštovanje do Bidovcev, Valenčičev, Milošev in Marušičev. Tako so nastopati fašisti — danes jih ni več, ker so utonili v svoji lastni zlobi. Tudi oni so grozili s topovi kot ZVU v Trstu, tudi oni so streljali, kot to dela ZVU v Trstu, tudi oni so zaslonili pravice ljudstva z bajoneti, ko so to hoteli storiti anglo-ameriški vojaki dne 8. septembra. Fašisti niso uspeli, kot ni uspela ZVU, vojaštvo se je moralo umakniti pred ljudstvom, ki je podrlo že vse kaj drugega kot kordon aaglo-ameriške-
ga vojaštva v grozečem stavu in nasajenimi bajoneti.
Bazoviške žrtve so bile počaščene, ker je to hotelo ljudstvo!
S poštenim ljudstvom se ni mogoče igrati, vsaj dolgo ne. Naše ljudstvo je kljub grožnjam proslavilo 8. september v Trstu, Gorici (kjer je ZVU izvedla obsedno stanje, obkolila mesto in streljala na vsakega, ki je poskušal priti v mesto). V Pulju in Tržiču, povsod po mestih in. vaseh, kljub prepovedi. Danes vsakdo ve, da mednarodna reakcija igra v coni »A« svojevrstno igro, da prav isto igro igra mednarodna reakcija v Parizu, ker bi rada potisnila Jugoslavijo ob tla, kot bi rada potisnila v coni »A« ljudstvo, da so iz tega vzroka potrebni manevri, da iz tega in edino iz tega vzroka preletavajo jugoslovansko ozemlje tuja letala. Ker se je ponesrečilo ameriškim letalom in je bil poizkus demaskiran pred zunanjim svetom, že so se našla kmalu druga letala v Grčiji, da izzivajo in teptajo suve-reniteto jugoslovanske republike, kot se hoče teptati ljudstvo cone' »A« s »pravičnimi ukrepi«. Vendar antifašistično ljudstvo predobro ve, da ta letala kot znane akcije ZVU proti ljudskim množicam nosijo eno in isto znamko, ki jo je vtisnita vidno in lahko čitljivo svetovna reakcija na svoje »mojstrovine«, in ta znamka je — :>Made in USA« in »Made in Englandc
ŠEST TEDNOV MIROVNE KONFERENCE
Jugoslairija v borbi za res pravični
in trdni mir
Po šestih tednih mirovne konference v Parizu lahko ugotovimo, da jugoslovanska delegacija nastopa samozavestno in da se vsem onim delegacijam, ki jo kot verni hlapci mednarodnega imperializma skušajo ovirati pri izvajanju in utemeljevanju svojih pravičnih demokratičnih zahtev, ni posrečilo odvrniti od tega, kar danes ljudstvo zahteva in upravičeno pričakuje od mirovne konference. Po nastopih pred 21 državami imamo vtis, da nastopa delegacija sicer male republike Jugoslavije kot politična velesila, ker ve, da ima za seboj strnjene vrste svojih narodov, ki trdno drže oblast v rokah narodov, prekaljenih v borbi, ki so pripravljeni popustiti le tam, kjer niso kršene naše življenjske pravice.
Pozna se, da se jugoslovanski delegati niso učili politike in diplomacije samo v šolskih klopeh, ampak da so po večini spoznali in se prekalili med borci v NOB, v času katere je diplomacija mla-
de Titove Jugoslavije . kot tudi politika dobila svoje temelje. Sporedno z borbo, ob silnih naporih ljudstva, ob še večjih naporih ljudske armade, skupno z ustvac jajočo silo naprednih množic }3 diplomacija rasla in se razvijala do popolnosti. Dober diplomat je oni, ki razume potre' be ljudstva, ki ljudstvu ne popušča, ki mu je dobro njegove domovine nad vse drago. Svoj čas uradna Jugoslavija (pred
1. 1941) ni poznala ljudstva, ljudstvo je pomenite število ljudi, ki so morali govoriti in delati to, kar je ukazovala pe ščica. kar je zahteval režim. Izkazalo pa se je, da je v težkih trenutkih, ko je bila pomoč voditeljev najbolj potrebna, majhna peščica izdala ljudstvo. Narodi Jugoslavije so spoznali njihovo izdajo in si začeli sami pisati usodo. Od tedaj je Jugoslavija stopila na novo pot; na pot pravične in brezkompromisne borbe
lika razlika med Jugoslavijo, ki ni bila umetno zgrajena, temveč na težkih žrtvah borečega se naroda, in ono papirnato Jugoslavijo, ki so jo priklicali v življenje 1. 1918 in je bila samo igračka zdaj teh, zdaj onih velesil. Menda svet že razume tb, saj od časa .do časa svetovna reakcija, ki ji ni všeč, da je Jugoslavija ljudska republika, poskuša inscenirati prizore, ob katerih bi se ugled Jugoslavije zmanjšal in skopnel. Toda čudovito kratkovidni so in staromodni, da ne razumejo tega, da je resnica lahko samo ena, da laž ima kratke noge in da dejstva ni mogoče ovreči z nikakršnimi političnimi manevri. Ob natančnem pregledovanju dejstev zaznamo, da se zadnje čase na področju 'mednarodnih odnosov vedno jasneje oblikujeta dve stvari.
Na eni strani vidimo demokratične sile, ki so prekaljene v protifašistični
borbi in ki si z vsemi silami prizadevajo ustvariti svetu pravičen mir, osnovan na samoodločbi, suverenosti in spoštovanju zakonitih pravic in interesov narodov, kar je edina in najlažja pot do trajnega miru. Na drugi strani pa obstoja tendenca politike nasilja, ravnotežja, tendenca vsiljevanja tuje volje, ustrahovanja, tendenca politike mednarodnega imperializma. To razkriva mirovna konferenca, kjer se lepo kaže igra z glasovi za lepo zvenečimi frazami o demokratičnem principu večine, o pravicah malih narodov, ne more pa se skrivati '•-tora imperialistična praksa, s katero bi rade r -i-atore dežele zadušile voljo drugih.
Mednarodna reakcija se z vso silo oklepa te za dober mir pogubonosne politike, katero neizprosno raekrinkujejo zastopniki prave ljudske demokracije.
BONOMI LAŽE
Na seji politično-teritorialne komisije je nastopil kot zastopnik Italije Bonomi. Svoja pojasnila je podajal, kot jih podaja lahko človek, ki je osebno odgovoren za pot italijanske imperialistične politike v pretekli dobi. On je sodeloval že v Rapallu in še danes ga zagovarja, poskuša preslepiti mir, mirovno konferenco in javnost z lažnimi argumenti. Sklicuje se na starorimski imperij in njegov obseg, ki potvarja Mazzinija (ki je trdil,
da Italija nima pravice do ozemlja vzhodno od Soče), da je Italija 1. 1915 stopila zato v »ojno, da osvobodi JK in priključi »domovini« Italiji, Fašizem omenja samo kot vmesno dobo, ki pa je končana. Morda je pozabil da je ta vmesna doba in tudi doba pred prihodom fašizma, eno samo poželjenje po tujih ozemljih, kar je Bonomi podpiral in, kakor kaže, če podpira.
ITALIJA SE NI ODREKLA NAPADALNOSTI — KAR MORA VZBUDITI RESNO ZASKRBLJENOST
Bonomlja je razkrinkal jugoslovanski delegat tov. Bebler, ki je jasno dokazal, da sta Bonomi je v govor in italijanska spomenica dva nova dokumenta italijanske napadalnosti. Kar je najtežje, je dejstvo, da Italija brani neupravičene zahteve z vsemi sredstvi, ne glede na njihovo moralno veljavo. Italija se poslužuje laži in prestopa vanj a. Računa na nepoučenost prisotnih delegatov. Bonomi je bil odlikovan z najvišjim odlikovanjem zaradi uspehov pri Rapallu in taisti, ki je pred 26 leti zadal Jugoslaviji strašen udarec, danes ponovno za-
datkov iz L 1921, obenem pa jasno govori, da potrebuje slovensko ozemlje za gradnjo strateških železnic. Najbrže bi morali Jugoslovani dati Sočo, ker so tam elektrarne, in Istro, ker je tam aluminij. Že sedaj se kaže italijanska agresivnost, še predno je podpisala mirovno pogodbo po vojni, ki jo je izgubila. Bebler ostro tolče po neupravičeni zahtevi Gorice s strani Italije in dokazuje, da »francoska črta« ustvarja neetnično ravnovesje (čeprav je svet ministrov sprejel kot osnovo etnični princip)* in se tako podpira razkosanje etnično kompaktnega jugo-
govarja svojo podlost. Za ugotavl janje j slovanskega ozemlja, narodnosti v JK se poslužuje lažnih po- »
KARDELJ: JUGOSLAVIJA NE BO PRIZNALA NOBENIH SKLEPOV IN NE BO PODPISALA MIRU Z ITALIJO, ČE SE SPORAZUMNO Z JUGOSLAVIJO NE POPRAVIJO KRIVICE, KI JIH FRANCOSKA ČRTA DELA JUGOSLOVANSKIM
NARODOM
Znova je govoril tov. E. Kardelj. Ovrgel je neutemeljene predloge Bono-mija in delegata Južne Afrike in dejal: Hrvatsko in slovensko prebivalstvo predstavlja ogromno večino vaškega in znaten del • mestnega prebivalstva. Mesta zapadne Istre so pod Italijo propadla in
l * y „	1. „ 11 "K „ Ul «-vl-vur,-, I j i. 4	.«.n orvol* o
proti vsem tujim in domačim sovražni-j bi še bolj, če bi obveljnia ‘ ancoska črta. kom delovnega ljudstva. V tem je ve-1 Nevarnost za vojno m obstoja v manjsi-
Tako si piše »demokratična« ZVU svojo neslavno zgodovino: s pendreki, z bombami, z jeepi, z množičnimi aretacijami in umori demokratičnih protifašistov
Za tak mir sc bore na mirovni konferenci »zastopniki« držav, kot so Brazilija, Avstralija, Grčija in Italija ter Južna Afrika, ki bi radi kot zvočniki politike nasilja znova vsilili našemu ljudstvu krivične meje in imperialistično demokracijo, kot jo danes že uvajajo policijski organi ZVU po coni A
nah, ki pripadajo drugi državi, temveč je to odvisno od napadalca. Znano in dokazano je, da Jugoslovani niso bili ni-kaki napadalci, nikdar niso osvajali tuje dežele, pač pa smo bili žrtev tuje pohlepnosti in smo se v lej vojni osvobodili z lastnimi silami. Mislim, da se mirovna konferenca ni sestala zato, da opraviči nasilje, temveč zato, da popravi krivice. Med zgodovinske krivice spada, in to mora že vsak vedeti, krivica, ki je bila storjena JK od strani italijanskega imperializma. Jugoslovanska delegacija dobiva vsak dan resolucije iz onih delov JK, ki bi po francoski črti prišli pod Italijo, in iz vseh pisem veje obup. Ljudje pravijo, da bodo zažgali hiše in zgrabili ponovpo za orožje, da se bodo ponovno borili za svobodo. To so besede obupa in strašnega razočaranja, ki opozarjajo na vso odgovornost onih, ki se pri določanju meje bavijo z računsko ekvilibri-stiko, ki ne vidijo živih ljudi, k,i jih je ta igra iz obupa privedla do odločilve, da raje umrejo na pogoriščih svoje rodne vasi. kakor da sprejmejo usodo, ki jim jo pripravljajo delegacije v Parizu.
Da je Kanalska dolina slovenska, priča dejstvo, da tu Italijanov do 1918. leta sploh ni bilo, pozablja se. da ljudstvo samo zahteva priključitev k Jugoslaviji in to slovensko-italijansko. Kar se Trsta tiče, mora biti vprašanje pravično rešeno im Jugoslavija bo toliko bolj pomagala mestu — kolikor manj nevarnosti bo, da se bo svobodno ozeml je izkoriščalo proti interesom Jugoslavije in proti njeni varnostL
V imenu jugoslovanske delegacije izjavljam, da Jugoslavija ne bo sprejela nobenega sklepa in ne podpisala miru z Italijo, če ne bodo v sporazumu z Jugoslavijo popravljene krivice, ki jih dela narodom Jugoslavije francoska črta, krivice, ki jih je jugoslovanska delegacija v svojih izjavah povsem jasno označila. To prav tako velja za statut Trsta. Jugoslavija je postavila to vprašanje na tak način, ker gre tu za svobodo narodov Jugoslavije, za njihova življenjska vprašanja. za njihove pravice, ki se jim ti narodi ne- morejo odpovedati. Lahko se odpovemo mnogim stvarem, toda nikdar se rte bomo odpovedali svobodi in neodvisnosti. Ne ta konferenca, ne naši zavezniki nimajo nobene pravice zahtevati od nas novih žrtev. Jugoslovanska vlada niti za zeleno mizo nima pravice, da bi se odrekla temu, za kar so se borili in dali svoja življenja vojaki Jugoslovanske armade in borci same JK.
Nadaljevanje na 2. strani.
Z VII - eksekutor svetovne reakcije v coni A
LJUDSTVO JE PROSLAVILO 8. SEPTEMBER KLJUB PREPOVEDI ANQLO-AMERISKIH OBLASTI V CONI A
Po vsej coni A so ljudje kljub prepovedi anfjlo-ameriških oblasti proslavljali 8. september, obletnico kapitulacije Italije in vsesplošne ljudske vstaje na Primorskem.
V Trstu »o »e ljudje zbrali na trgu Garibaldi In ker so hoteli ta dan počastiti tudi spomin bazoviških žrtev, so prinesli s seboj vence, da jih ponesejo na njihove grobove. Množica ljudi je bila obkrožena s kamioni in jeepl ameriške In civilne policije, ki sta bili oboroženi t brzostrelkami in lesenimi kiji. Vsakega govornika, ki je hotel spregovoriti nekaj besed, je policija prekinila s tem, da se ie zagnala v množico. Ker pa je ljudstvo hotelo braniti govornike, je prišlo do spopadov med oboroženo policijo in neoboroženim ljudstvom. Ko »o policisti nekega govornika dobili v roke, so mu s kijt* razbili glavo :n ga vsega onemoglega vrgli na jeep in odpeljali. število kamionov se* je še bolj pomnožilo, ameriška policija in angleški vo|aki z dolgimi lesenimi z železom okovanimi palicami so prihajali na trg. Vsa ta množica oboroženih policistov in vojakov je s palicami jurišala na neoborožene ljudi in jih potiskala s trga. V bori)! zn obrambo svojega življenja ie ljudstvo v ulici TnsMtuto nagnalo ameriško policijo v beg. Kljub brzostrelkam in streljanju je ljudstvo nadaljevalo pot proti Sv. .Jakobu in si nato utrlo pol na pokopališče Sv. Ane k grobu bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, k|er so nekateri tovariši spre. govoril! nekaj besed v sporni.n teh žr-
tev. Eden med njimi je dejal: »Nasi junaki! Nismo pričakovali, da si bomo •morali s kamenjem utirati pot do vaših grobov. Tisti, ki bi morali biti tu z nami in držati častno stražo ob vaših grobovih, nas čakajo pred vrati s puškami in palicami I« Po komemoraciji so se ljudje umaknili čez pokopališke zidove in se tako izognili policiji. Med napadom je bilo ranjenih precej ljudi, med njimi tudi nekaj Žensk.
V	Gorici so oborožene sile prav tako bolele preprečiti ljudske manifestacije Ameriške vojaške sile 88. divizije so s sodelovanjem civilnih in vojaških policistov obkolile mesto Gotico in blokirale vse dohode. Skupine vojakov in policistov so stale po njivah in streljale na vsakogar, ki je hotel v mesto. Po mestu so z avtomobili in kamioni razganjali vsako najmanjšo skupino.
V	gor Iških predmestjih št. Peter, Miren, St, Andraž, Solkan in drugod so bile velike demonstracije proti postopanju anglo-ameriške vojaške oblasti, ki |e prepovedala praznovanje 8. septembra.
Tudi v Tržiču so se ljudje zbrali v veliki dvorani kulturnega krožka, da bi proslavili 8. september, kljub prepovedi ZVU, Po proslavi v dvorani so zborovalci odšli na glavni trg pred spominsko ploščo padlih partizanov tržiške občine, kjer so položili venec in počastili ntihov spomin.
Istočasno pa je ljudstvo cone A praznovalo svoj praznik v vseh krajih, kjer so se po kapitulaciji Italije bile najhujše borite za Gorico.
SlovMtk« Btntčija izraža kljub tarorju tvojo voljo
Kljub vedno hujšemu terorju ezopovskih band in italijanskih karabl-nerjev in divji gonji za tistimi, ki so kakor koli pomagali partizanom, beneško ljudstvo kaže še vedno svojo zavednost za za borbo. Vse vasi so popisali s svobodoljubnimi gesli, med katerimi je na več krajih opaziti napis: »Tukaj je Jugoslavija? ker je zemlja naših tle-dov, ker smo tu mi! Za njo spio se borili. zp njo smo prelivali kri. da bo po dolgem trpljenju svobodna!«
Italijanski knrabinerjl so s pomočjo zavezniških Vojakov 2?. avgusta z nasajenimi bajoneti in v strelcih prodirali proti vasi SedllSče (Micotis) in are» tirali oficirja Ji A. Debeliš Lucijana, ki je pred par dnevi prišel iz cone B na dopust. Aretirali so tudi njegovega brata Jožefa in ju odvedli v zapore v
* *
Tarcent. Tsti večer pa so aretirali Sil' vana Colete, vojaka J. A, iz Tera (1’redil)
fz Slovenske Benečije pa ruz.ne vojaške enote tudi stalno vpadajo v cono A. Tako so italijanski »alpini« 2. septembra ponovno vpadli kakih 7 km jugozapndno od Kobarida iz postojanke čeplišce v cono A,‘ kjer so pobrali vsa pripravljena drva in se zanimali zn nadaljno sečnjo. Ko so odhajali iz vasi, so streljali z brzostrelkami na vas in se nato hvalili, da so Izstrelili vso niunieijo in da je bila njihova izvidnica trikrat v vasiLevek pri Koba» rida v coni A.
Prebivalci teh vasi so vložili ponoven protest pri ZVU z zahtevo, da se jih zaščiti pred temi vpadi.
Ur
Delavstvo tržRklli ladjedelnic ponovno zahteva odstranitev vojaške in civilne policije Iz obratov
Delavci tršiŠklh ladjedelnic se še vedno borijo »a odstranHev polictj.sktli sil in vojaškega nadzorstva iz. ladjedelnic. 4, t. m. se je »bralo pred ravnatel j-sitvom ladjedelnice na tisoče delavcev, ki so ponovno zahtevali, da se odstrani iz, ladjedelnice vojaška i in civilna policija. Med »Itorovatijeni so delavci Izglasovali resolucijo, naslovljeno na delegate mirovne konference v Parlati, v kateri pri« kaMijejo nedemokratičen postopek ZVU s policijsko zasedijo ladjedelnic.
Protestna ctavka na DorMkem proti odredbi ZVU
5. t. m. v dopoldanskih urah je v Gorici, furlanskih mestih Gradiški, Kr-mlnu, Romansu In vseh drugih središčih goriškega okrožla bila Četrturna protestna stavka proti odredbi ZVU o aretaciji članov stavkovnega odbora.
Btavka je zajela vsa Industrijska in trgovska podjetja, promet in velik del trgovin. Med stavko so po vseh podjetjih Izglasovali resolucije na ZN. mirovno konferenco v Parizu In ZVU, v katerih delavci zahtevajo takojšen preklic omenjene odredbe.
ZVU zasedla Mladinski dom v Sežani
Dopisnik Tanjuga poroča: V Sežani
je morala mladina, kljub temu, du je njihova delegacija ostro protestirala pri okrajnem zavezniškem guvernerju, na ukaz zavezniškili vojaških oblasti izprazniti dne 10. avgusta mladinski dom, katerega si je mladina sama ob-hovlla in opremila.
Milje zahtevajo prostost „ za stavkovni odbor
V Miljah se je zbralo nad k.OOO ljudi pred Ljudskim domom, da bi protestirali proti odredbi ZVU, ki po* stavi j a pred sodišče člane stavkovnega odbora. Vojaška policija je Zaprla vse dohode n« glavni trg in čakala z naperjenimi puškami. Ljudstvo je Zahtevalo od poveljujočega policijskega oficirja pravico svoliodnega zborovanja, na kar pa sledn ji ni pristal. Okrog 218) policistov je ljudstvo, ki je demonstriralo dve uri, razgnalo s kiji, boksarji in puškinimi kopiti, nato pa so odredili, da po deveti url ne sme biti nihče več na cesti. Skratka, uvedli so policijsko uro, kakor so to delali v času narotlno-osvoliodllne borbe nad» fašistični okupatorji.
Med demonstracijo je bilo ranjenih deset Miljčanor, Število aretacij pa Še ni znano.
Cene na »svobodnem« tržaškem se naglo dvigajo
Cene najnujnejših živilskih potrebščin na »svobodnem« tržaškem trgu rastejo z neverjetno naglico. Olje, Ki je v mesecu juliju stalo 560 lir, stane danes najmanj 720 lir liter; cena masla je od julija do danes zrasla otl 700 na 920 pa tudi na 1000 lir za kg: cena kruhu se je 9. septembra zvišala z odobritvijo ZVU na 21 lir za kg; goveje meso pa je postalo sedaj v Trstu za delavsko množice nekaj nedosegljivega.
Če se bodo cene tako višale, bo delavstvo nujno trpelo pomanjkanje hrane in bo gludovalo.
Medtem pa so vse izložbe raznih trgovin polne vsakovrstnih živil, ki jih morejo kupiti zaradi njihove visoke cene samo različni špekulanti in črnoborzijanci ter nekateri tržaški izkoriščevalci, ki živo na račun delovnega ljudstva.
ZVU se boji stavke tržaških cestnih pometačev
ZVU se je, v svesti si težkega položaja trž.aškili cestnih pometačev, ki že sedem let niso dobili tega, kar jim po pogodbi pritiče, in v bojazni, da pometači ne bi začeli s stavko, zatekla k preventivnemu sredstvu in poslala
predsedniku tržaške občine pismo, y katerem ga obvešča, da bodo odpustih vsakogar, ki bi dovoljeval stavkati občinskim nameščencem.
Oc pričalo GLN-ovci
Višjo zavezniško sodišče je v pone* deljek oprostilo italijanskega študenta iz Tržiča Gino Sgubbija, pri katerem so nedavno našli 27.800 nabojev m ameriško municijo. Obtoženec se je izgovarjal, da so municijo pustili PrI njih novozelandski vojaki, o čemer p® pri vojaških oblasteh ni bilo mogoče najti niikakih dokumentov niti pričevanj. Sodišče se je zadovoljilo s pričanjem treh CLN-ovih pripadnikov.
OD TEDNA DO TEDNA
Razpravljanje o jugoslovansko-ltuHjanski meji mi mirovni konferenci — 55VU uvaja odkrit teror — Drugo zasedanje MNOS-a — Ponovna kršitev jugoslovanske suverenosti — Važni dogodki na Balkanu — Ojačanje protllmperiallstičiic borbe
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA ODLOČNO BRANI PRAVICE JUGOSLOVANSKIH NARODOV
Pozornost svetovne javnosti je obrnjena na zasedanja politično teritorialne ikoniisije za Italijo, kjer se proučuje vprašanje meje med Italijo im Jugoslavijo ter vprašanje »svobodnega« teritorija mesta Trsta. Po govoru jugoslovanskega delegata dr. Aleša Bebìerja, ki je razkrinkal Bononiiiieve lažnive trditve in poliliko »etničnega ravnotežja, katere rezultat je francoska linija«, je jugoslovanska delegacija predložila mirovni konferenci memorandum o teritorialnih klavzulah, ki se tičejo meje med Jugoslavijo in Italijo in ki ne postagli a ni-kakšnih zahtev po tujem ozemlju, ampak ugotavlja samo že vsem znana štiri dejstva, ki pa nočejo biti znana gospodom naših zapadnih »zaveznikov«. Dejstva, ki jih navaja memorandum, so namreč naslednja: Slovenci predstavljajo v Kanalski dolini 75% domačega prebivalstva; prebivalstvo v Beneški Sloveniji je v ogromni večini slovensko; mesto Gorica tvori skupno s slovensko Goriško enoto v vseh pogledih; Tržič je življenjsko povezan s slovenskimi pokrajinami, njegovo prebivalstvo pa se je že zdavnaj enodušno borito in izreklo za priključitev k Jugoslaviji. Zato Jugosla-
kričijo zaveznikom, da je njihova domovina v nevarnosti, če pustijo Julijsko krajino Jugoslaviji itd. Od ostalih delegacij je francoska zagovarjala »francosko črto«, angleški delegat je pa po predhodnem razkrinkanju reakcionarnih načrtov očividno moral priznati, da francoska Črta predstavlja minimum pravičnosti. Vendar se je pa kljub temu izjavil zanjo ter se protivil tudi jugoslovanskemu in sovjetskemu statutu za me-sto Trst. Istega načela se je držala tudi ameriška delegacija, belgijska pa se je izjavila, da se bo zaradi zapletenosti tega vprašanja vzdržala glasovanja pri brazilskem predlogu. Vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je razložil stališče Jugoslavije glede vprašanja razme-. jitve z Italijo in je podkrepil jugoslovanske zahteve s konkretnim resničnim materialom, ter je tako še enkrat Ovrgel vse trditve italijanskih zaslopni-kov. Pokazal je pravi namen predlogov južne Afrike in Brazilije, razkril politiko Italijanskega imperializma ter polt* tiko Angloameričanov, spomnil francoskega delegata, da je Italija zahtevala
svoje čase tudi francosko ozemlje. Kardelj se je odločno zavzemal za pravice, ugled in Čast narodov, ki so se borih pioti fašizmu, razložil jugoslovansko stališče tudi glede Trsta, ki mora imeti resnično demokratično ureditev in ne nasilno vladanje kakšnega samovoljnega guvernerja. Trst mora biti povezan v realni uniji z Jugoslavijo. Db koncu go* vora je Kardelj pribil, da Jugoslavija ne more in ne bo sprejela nobenega sklepa ter podpisala nobenega miru, Če u® bodo v sporazumu z njo popravljene krivice, ki jih dela Jugoslaviji »francoska črta«. V nndallnejm delu politlfno-teU-torialne komisije za Italijo je jugoslo* vaaekl delegat Bebler obrazložil jkx1 robno stališče o jugoslovansko-italllanski meji v njenem severnem delu, t. j. ffle' de Kanalske doline. Bebler (e zahteval, da se vzhodni del Kanalske dolino »kupno s Trbižem priključi Jugoslaviji. Mei» pa naj bi potekala po razvodnici med jadranskim in donavskim vodnim siete* mom. Po temeljiti diskusiji je nato komisija prešla h glasovanju o brazilskem predlogi^ ki pa je bil porazno zavrnjen. Zanj je glasovala namreč Brazilija sama. Nato je komisija diskutirala o po* stopku za ustanovitev pododbora, ki bo imel nalogo proučevati statut bodočega tržaškega ozemlja. D ustanovitvi tega pododbora je bil dosežen končen sporazum.
DELO OSTALIH KOMISIJ
vija zahteva, da se ji ti predeli, ki so njeni, priključijo. Češki delegat Masaryk je ostro kritiziral francosko linijo, opozoril na njeno nepravičnost in izjavil, «la bo češka delegacija podpirala zahtevo Jugoslavije, da se francoska linija spremeni. »Jugoslavija je dežela, ki ni nikoli stremela po ekspanziji in ki ni nikoli težila k imperializmu,« je ob koncu svojega govora poudarit Masaryk. Južnoafriška in brazilska delegacija sta s svojimi predlogi, da se področje svobodnega ozemlja Trsta poveča in obseže tudi zapadno istrsko obalo ter da se vprašanje jugoslovansko-ttalijanske meje odloži za eno lelo, dali odkrito podporo anglo-amerlikanskemu ter Italijanskemu im (ieri al izmil, Jasno ie, da je brazilska delegacija z odložitvijo lega vprašanja hotela onemogočiti uspešno delo konference in ustvariti s tem tla zn poznejša nesoglasja in nemire, Zelo dobro je razvidno, da sta ti dve delegaciji samo mikrofon, preko katerega govorijo imperialistične sile Anglije in Amerike, To se vidi tudi iz tega, ker nista ameriška in angleška delegacija niti t eno samo besedo kritizirali brazilskega predloga. Na drugi strani pa Vidimo, da je češka, poljska, ukrajinska, beloruska in sovjetska delegacija ostro kritizirala vse imperla list kine načrte M predloge glede jugoslovansko-italijariSfce meje in teritorija Trsta ter da so se te delegacije odločno postavile v bran zn upravičene ju-oslovanske zahteve. Tako je sovjetski elegat Višinski v svojem govoru razkrinkal voditelje sedanje italijanske delegacije ter hinavsko, zahrbtno poliliko teh voditeljev, ki so že prejšnjo svetovno vojno barantali za jugoslovansko OBettrlje In kt »1 ga hočejo tudi sedaj prlevojitt na nn|ne«ramue|šl način, s potvarjanjem dejstev, številk In s tem, da
Ekonomska komisija za Italijo je končala diskusijo o italijanskih reparacijah Sovjetski zvezi, in sicer v korist SZ, čeprav ne brez poskusov avstralske delegacije, da se predlog spremeni. Države, ki imajo reparacijske terjatve na-praim Italiji, so pristopile k podajanju svojih slališč glede tega vprašanja, Na zahtevo jugoslovanskega delegala je bila Albanija prepuščena k splošnim diskusijam in je tudi že podala svoje upravičene reparacijske zahteve. Zanimivo pri podajanju repnraeiiskih zahtev je to, da so tiste države, ki so se najbolj široko* ustile o potrebi milosti pri reparacijah, podale sedaj mnogo večje zahteve kot pa one države, katerim se je očitalo, da stavijo previsoke zahteve. — SZ in Jugoslavija, Jugoslavija je Upravičeno zahtevala eno milijardo 300 tisoč dolarjev, kar pa predstavi ja samo deveti del kritja zadane škode. Velika Britanija je n, pr. postavila ogromno vsoto preko 11 milijard dolarjev, kar pomeni 110 krat več kot zahteva SZ, čeprav ie povzročena dejanska Skoda, prizadejana Veliki Britaniji, mnogo manjša. Prav takšne fanlastične številke so postavile ludi Vse ostale' države anglo-amefiškega bloka. Namen tega je prozoren — nagrabiti Čim več — oropati vse, kar se le tla. Celo De Gasperi je poslal predsedniku komisije protestno noto, v kateri izjavlja, da Italija tu sposobna plačati vseh teli vsot. — Vojaška komisija je pri omejitvah italijanskih oboroženih sil v bistvu sprejela predlog jugoslovanske delegacije, ki govori, da se oficirji in podoficirji bivše fašistične milice in neofašistične republikanske armade ne bodo smeli sprejemati v ital Marnsko vo|sko. Komisija je spre* jela člene, ki govore, da bo ilalljainsko letalstvo lahko Imelo samo 300 vojaških
in 150 prevoznih letal. Grška delegaci)4 je skušala povečati svoje reparacijske zahteve na škodo ostatili držav, vendar pa je bila la zahteva po zslugl jugoelo-vnskega in sovjetskega delegata razkrinkana. Na prihodnji seji komisije se bo razpravljalo o italijanski spomenici gl®' de vojaške strani mirovne pogodbe * njo. Iraški delegat je pa plenarni sci1 obsodit italijansko kolonialno politiko tef zahteval svobodo za arabsko .Libijo. " Ekonomska komisija za balkanske države in Finsko je razpravljala o povrnitvi škode držvljanom združenih narodov, ki jo bo morala Bomitnija povrniti. Pokazalo se je, da hočejo tudi tu Anglo-aniC' ričant izsiliti Čim več, za svoje koristi-Politično teritorialna komslja za Romti* nljo je kljub nasprotovanju avstralske#4 delegata razveljavila sklepe dunajske af-bitraže. V politično teritorialni bornie«1 za Bolgarijo je po govoru sovjetske#4 delegata tudi Moša Pljade podprl bo** parske zahteve ter postavil vprašani4 Egejske Makedonije. Pravno redakcijska komisija je na svoji prvi seji razpravlja’ la o ustanovitvi posebnega mednarodne* ga sodišča. 10, sept. se Je sestal svet zunanjih ministrov, ki je predlagal om ložltev zasedanja generalne skupščine do 23, oktobra. Potek mirovne kohfereMrc kaže, kako skuša anglo-ameriškl im1#** rlalizem s pomočjo raznih podrejenm delegacij vsiliti svojo voljo drugim onemogočiti uspešen razvoj konference' Besede o zaščlli malih narodov so t»1' hle fraze, ker je delo Anglije ih Amerike v popolnem nasprotju z njihovim govorjenjem, 'fin temi besèdami se skrivajo monopolistične družbe, nenasitne v svojem pohlepu, SZ in Jugoslavija pa se kažeta kot najdoslednejši braniteljici ma* lili narodov ter najaktivnejši podpornici za utrditev svetovnega mitu,
ČKIKOSLOVAIKA PODPIRA ZAHTEVE JUGOSLAVIJI
Nadaljevanje « 1. strani,
V diskusiji o jugoslovansko italijanski meji je spregovoril Ceh, delegat Jan Masaryk, ki je poudaril, tla vzhodno otl Soče je slovensko ozemlje in je tu razprostrla Italija evojo oblast šele po letu 1P1B, Slovani so bili tleti, ki go Trst v
današnjem obsegu izgradili še pod Av-atrO-Ogmko. Francoska črta, ki pušča 180.000 Jugoslovanov Daliji, Je krivična in nesprejemljiva. Češkoslovaška bi bila osebno prizadeta, Če ae vprašanje Trsta in JK ne reši pravično, kajti sem teži češkoslovaška prekmorska trgovina.
JUŽNA AFRIKA SPRIJELA VL0Q0 ITALIJANSKEGA ADVOKATA, POTEM KO JE AVSTRALIJA OSTALA RAZKRINKANA
Avstralija je do nedavnega vršila to, kar nadaljuje seda] Južna Afrika, namreč, da brani Italijanski pohlep po tuji zemlji in jo skuša Celo tingraditi, ker je bila direktna podpora Hitlerju. Svetuje
ji, naj se razširi Internacionalno ozemlje, ki naj obsega še zapadno Istro. Torej še Itoli razkosali jugoslovansko ozemlje, «aj tako bi hoteli oni, ki govorijo po Južni Afriki,
TRIBt JE POPRAVITI ORORO KRŠENJE PRAVIČNIH INTERESOV JUGOSLOVANSKIH NARODOV
Višinski, sovjetski delegat, jn razgalit ponovno Bonomlja kot nekdanjega Imperialista. Italija je vodila misel, da slopi v prvi svetovni vojni v vojno na stran Delili,,ki so Imeli izgled za zmago. Osnovo prebivalstva JK predstavljajo Slovani lit Dalija ni Igrala nikakršne pomembne vloge v razvoju Trsta in mi-
rovna konferenca mora Trstu nuditi vso možnost razvoja, ker je pod Italijo hiral. Treba je zavrniti lokavo«! ttaiijauske vlade .In upoštevati pri rešitvi JK dejstva, kt Jih navaja Jugoslavija Iti popraviti grobo kršenje Interesov jugoslovanskih narodov.
JUGOSLAVIJA JE PREDLOŽILA SVOJ MIM0RANDUM 0 RAZMEJITVI Z ITALIJO, V KATERIM ODKLANJA MEJO PO PRANOOSKI ORTI IN ZAHTIVA POPRAVEK PO NARODNOSTNEM NAOKLU
BRAZILIJA NOCE, DA BI JULIJSKA KRAJINA TRPELA SE ENO LETO
Blazen predlog, če pomislimo, da bi bilo se eno leto ljudstvo v coni »A« iz-;>ostavljono »neprlstranosti« /.Vtl, da bi Se erto lelo bila cona »A« Žarišče nemirov in ogrožanja miru in vendar je to
predlagala Brazilija, ki mimo Čepi v Latinski Ameriki in je ves čas vojne videla le kakšno nemško vojno ladjo, ki je plula daleč ob njeni obal! In nič drugega.
BILA RUSIJA i RAZVOJ SLOVENSKIH POKRAJIN JE OROANSKO POVEZAN Z MORJIH IN TN2ASK0 LUKO
Memorandum obsega 4 glavne dele, kjer je treba mejo korigirati in tudi jasno izpričuje, zakaj Jugoslavija lahko lo zahteva. V Knnnlskl dolini predstavljajo Nlovencl 70 % domačega prebivalstva. Drugi del spomenice karakterlNlra slanje Beneške Slovenije, kjer Jugoslavija s polnim razumevanjem' omejuje
svoje zahteve, Tretji del obsega vprašanje Gorlee, kjer so vključeni vsi mogoči razlogi, etnografski, Memljeplsno-promelnl, demografski, gospodarski, upravni, Ul val pričajo v korist Jugoslavije — niti eden zn Dalijo, Kot četrti del se obravnava Tržič, kt Je llvljenjsko povezan s slovenskimi pokrajinami,
TREBA JE PAZITI, DA TRST NK POSTANE QDANSK
ŠTEVILKA 2
Klseljev je dokazal v svojem govoru, da Jugoslavija pravično zahteva zaae JK, ker je organsko vezana nanjo In lahko samo Jugoslavija nudi pokrajini dostojen razvoj. Predlagal je novo raz-
mejitev, po kateri bi bila Gorica in obala Poljska delegacija je zavzela svoje od Tržiča do Trsta priključena k Jugo- stališče in je mnenja, da pod nobenim slavi ji. Ln pravična ureditev Treta pai pogojem ni mogoče pristanišča ločiti od more utrditi mir.	njegovega naravnega zaledja. Poljska
lima izkušnje, na isti način s« jo razvi-
jalo vprašanje Gdanska, kar je Poljska živo občutila. Tret, odcepljen od zaledja, lahko postane Izhodna točka novih na» padov.
NAJVISJI slovenski ogran
ZASEDA
V sredi delovnega poleta slovenske#4 idslva je 9. septembra imel V Ljutoli4' 8N08 »voje It, zasedanje. Prvi d«1] sedanja je podal sekretar tov. Lune! u-očllo Presidila BNOS-a od ustanov1* e OF pa do II. zasedanja SN08*a. N4 •poldanskem nadaljevanju je predse«* k VLRS tov. Miha Marinko podal P4* Čilo o delu vlade, kjer je naglasil, <14 naša nova oblast rasla ie partlzartskiit ganov, ugotovili uspehe dosedanje#4 la ljudske oblasti ter nakazal glavfte daljnle naloge, Poudaril je važnost n«* dne (n državne enotnosti, opozorit n« 'Irnuje in zunanje sovražnike ter *4‘ jučil govor z beesdaml: >Na vprašan u ‘sta In Julijske krajine se odkrivale Sl prijatelil in naši sovražniki. Kih11 atu pa ml vedro gledamo v bodoOnoj4^ Migi dan svojega zasedanja je P»; , rejci zakon o ustavodajni sktip*'lfl' 18, zakon o volitvah ljudskih po*1411* v v uslnvodajno skupščino LBS, jej kon o upravni razdelitvi LR8, SND» s tem žakliučll svoje delo, ker je 10 sedanje postavilo vse zakonske teme* * zn ustavodajno skupščino LRH ter m «laljno izgradnjo ljudsko oblasti, iz *4‘ Čanja je bila poslana mirovni konfe* rtci resolucija, kt jo poziva, da potr«1 šo pravične meje.

TAvcli graditelji
»Mladinske proge«!
-v'H
V NOVO TEKMOVANJE Z ZAVESTJO, DA SMO S PROSTOVOLJNIM DELOM OBNOVILI 1492 HIŠ V KRATKIH TREH MESECIH
Miha Marinko: Brez silnega elana delovnih množic, ustvarjalnega tekmovanja, širokega prostovoljnega dela in udarništva si ni mogoče zamisliti toliko uspehov
Pod Čavnom, ki |e bil priča tolikih krvavih bojev primorskih partizanov, nastopajo mladenke ubrano in prožno z zavestjo, da so svobodne.
(Slika s »Parade dela«)
Sodelujmo prav vsi pri sesfcwi in pri izpolnjevanju naših novih tekmovalnih načrtov!
Dosedanje izkušnje ms uie., da So tekmovanja tam uspela, kjer so se nanje najbolje pripravili. Med priprave ne sodi samo najširša kampanja in podobno, ampak je eno izmed osrednjih stvari vprašanje tekmoval-1loga načrta.
Tekmovalni načrt, kakor nas uči posedanja izkušnja, ne sme biti izde-ten suhoparno, birokratsko, ampak mora pri sestavi tekmovalnega na-crta sodelovati vse ljudstvo, to se Pravi, da je tekmovalni načrt treba tedelati tudi kampanjsko, da je tre-ba v okvirnem tekmovalnem načrtu, ki naj ga izdelajo skupno agitatorji te strokovnjaki, govoriti na množič-nih zborovanjih, kjer bo ljudstvo Uneslo svoje pripombe, svoja dopolnita Ud. Pri tem naj nam, bo bogata tekušnja postojnski primer, kjer se je tekmovanje izvajalo ozko, kjer ni bil v to delo pritegnjen najširši aktiv Osvobodilne fronte, zato še danes le-21 v banki obnovitveni kredit kljub temu, da imamo tam celo vrsto po-rušenih hiš. Istotako vemo, da so strokovnjaki govorili, da je na primer za podrtje po vojni poškodovanega hotela »Krone« potrebno dva meseca 'telo, potrebna cela vrsta strokovnjakov, do pa je to delo aktiv Osvobodilne fronte s svojim, delovnim bata-lonom opravil v dveh dneh. Samo
vsi ti
morajo sodelovati pri izdelavi tekmovalnega načrta.
o bomo k sestavi tekmovalnih nar Pritegnili vse tiste tisoče in tU «V delovnih ljudi, ki bodo tekmo-t n* nučrt tudi dejansko izvedli, po-om bodo naši tekmovalni načrti do-‘l. te konkretni, drugače pa nam 1 nevarnost postojnskega prime-a (lli pa na drugi strani nevarnost J °^skega primera, kjer pa so se-ij11'1!' tak tekmovalni načrt, ki ga tevr -' naiveč}im naporom niso uspeli
sko ° e{l ^<ja t1n komo s kampanj-doK Intéro tekmovalnega načrta «J.1 tedi to, da ga bodo najširše Ve°~m! zavesln° čutile pod svojo ob-‘'0> da bo slednjemu izmed naših
s
■ ljudi znan in da bo vsak že vnaprej predvideval, kaj mora biti njegov delež pri tej skupni obvezi. Jasno je, da tekmovalnega načrta ne smemo potem zapreti v predal okrajne tekmovalne komisije, ampak da moramo, to smo dolžni do naših delovnih ljudi, da tekmovalne načrte izobesimo po vseh vaseh, po vseh podjetjih in da poleg okrajnega tekmovalnega načrta napišemo še obveze dotične vasi in tekmovalni načrt kraja, s katerim tekmujemo. Poleg lega smo dolžni, da svoj tekmovalni načrt pošljemo tudi okraju, s katerim tekmujemo.
Samo sodelovanje množic pri tekmovalnem načrtu nam je porok, da bodo vse napake, ki smo jih vršili pri dosedanjih izdelavah tekmovalnih načrtov, odpravljene. Množice bodo namreč vnesle v tekmovalne načrte tistega pravega tekmovalnega duha, ki se je tako veličastno manifestiral v Titovem tekmovanju. Načrt bodo prevevali pravi pogledi na tekmovanje, to je na primer: večvrednost nam daje samo pravo fizično delo, pri enakem odnosu do dela si s podaljšanim delovnim časom ne doprinese toliko, kakor z boljšim, požrtvo-valnejšim, bolj iznajdljivim delom v normalnem delovnem času, pomen smotrne razdelitve dela, ki se je tako veličastno manifestirala v udarniških nedeljah v idrijskem okraju. Poleg tega pa bomo uspeli na ta način še bistveno razširiti vrste tekmovalcev, saj so ljudje na Paradi dela s svojo slotisočglavo udeležbo dokazali polno pripravljenost, da prevzamejo vse nove naloge nase.
Ker bomo z množičnim kampanjskim sodelovanjem pri izdelavi načrta zajeli tudi vsa področja družbenega udejstvovanja, bo tekmovalni načrt obsegal poleg obnove naših domačij in javnih poslopij, ki je sedaj res da osrednje vprašanje, tudi vprašanje naše proizvodnje, tako na industrijskem kot na kmetijskem področju. Zajel pa bo tudi prosvetno in ljudskoprosvetno delo in aktivna udeležba množic nam bo jamstvo, (Th ne bo v nobenem primeru več prosvetna prireditev samo sredstvo za povišanje obnovitvenega fonda, kakor se je to na žalost v po-edinih primerih v Titovem tekmovanju dogodilo, ampak bo prosvetno delo služilo dejansko samo svojemu namenu, prosveti naših najširših množic. Prav tako prosvetno delo ne bo vršeno v eni smeri, ampak bodo prav naše najširše množice vnesle v tekmovalne načrte svoje obveze na vseh tistih sektorjih Ijudskoprosvet-ga dela, kjer danes še čutijo pomanjkljivosti. Tako nam bo tekmovalni načrt prinesel obveze ne samo o številnih kulturnih prireditvah, pevskih nastopih, ki bodo odslej tudi kvalitetno tekmovali, ampak obveze tudi o pojačanju kolportaže, o izboljšanju naših knjižnic, dopisništva, o odpravljanju slabega znanja slovenščine, še preostalih primerov nepismenosti itd. Prav tako bo udeležba najširših mno-
žic zajamčila tudi celo vrsto pozitivnih obvez v pogledu fizkulture, kjer danes naše tisoč in tisočglave množice že iščejo slikovitosti in bomo na ta način tekmovali v vseh panogah fizkulture.
Prav tako pa nam bo najširša udeležba naših množic vnesla tudi v tekmovalne načrte obveze z ostalih področij družbenega udejstvovanja in pri tem mislimo v prvi vrsti v pogledu asanacije naših naselij in podjetij.
Tako bo tekmovalni načrt dejansko last naših ljudskih množic in izraz našega dela, ki bo predvideno za določeno dobo treh mesecev. Tak tekmovalni načrt, h 'kateremu moramo pristopiti prav vsi, mora dokazati po-
litično zrelost naših množic, patrio-tičnost in borbenost primorskih ljudi, ki so te svoje vrline že neštetokrat dokazali. Jasnost tekmovalnih načrtov in dejstvo, da jih bodo naši ljudje v celoti smatrali za svoje pa bo tudi jamstvo, da bo razkrinkan slednji reakcionar, vsi prav do zadnjega, ki bi skušali naš tekmovalni polet ovirati. Mi vsi vemo, da so si danes naše množice na jasnem, da rii greh delati, kadar dobro delaš in da pomagaš bližnjemu, ampak da je naravnost zločin tako delo obsojati. Prav tak odnos do tekmovalnih načrtov bo nov mobilizator naših najširših množic v boju proti našim notranjim sovražnikom, ki imajo en sam, že neštetokrat dokazan več ko
zločinski namen, slabiti moč naše nove države, slabiti ugled ljudske oblasti in to na osnovi najpodlejšega izrabljanja verskih čustev, nevpošteva-joč, da v tem trenutku ne gazijo samo verska čustva, ampak žalijo tudi visoka patriotična čustva naših ljudi in poleg lega zavest našega človeka, da ustvarja na svoji zemlji za sebe.
Mi dobro vemo, da samo sodelovanje najširših množic lahko da našim delovnim naporom pravi pečat novega ustvarjalnega dela, da je samo tak način jamstvo za še močnejše u,trjevanje naše enotnosti, naše ljudske oblasti in ponovna zmaga vseh naših tisočev delovnih ljudi, združenih v Osvobodilni fronti.
Okrožni tekmovalni komitel.
Prosvetni svet in fishatturni aktiv v novem tekmovanju
Sam širok razmah prosvetnega udej-stvavanja naših množic v coni »B« je nujno zahteval oblikovanje prosvetnega sveta, ki danes predstavlja najširšo ljudsko prosvetno tribuno, ki je z velikim uspehom potrdila svojo življensko sposobnost pri pripravah in izvedbah prosvetnega dela »Parade dela« v Ajdovščini, Novo tekmovanje nam mora torej na področju ljudske prosvete dati dve stvari: utrditi naš prosvetni svet na vasi in v podjetju, obenem pa vnesti v ljudsko prosvetno delo vso slikovitost in z njo zajeti vsa področja Ijudsko-prosvet-nega dela, od učenja materinega jezika in odpravljanja nepismenosti, kjer je ta še ostala kot posledica fašističnega nacionalnega zatiranja, pa do najširšega poljudno-znanstvenega dela. Prav tako mora v času tekmovanja postati fizkul-turni aktiv središče telesnega jačanja naše mladine.
Kljub temu, da je prosvetni svet že dokazal v celoti svojo visoko življenjsko sposobnost, imamo vendar še poedine predele, kjer še naše organizacije OF in naši agitatorji niso pristopili k formiranju novega tekmovanja. Naše množične organizacije se morajo zavedati, da se prosvetni svet osnuje na področju KNOO-ja, poleg tega pa se osnujejo prosvetni sveti še v večjih podjetjih in tovarnah. Tako bomo omogočili res vsakemu delovnemu človeku aktivno udejstvovanje
Novi ljudje so na odru; idrijski rudarji in kmetje iz okraja Idrija-Cerkno pojo na proslavi na Vojskem.
sko stanje prosvetnega življenja v svojem območju. Poleg cele kopice pozitivnih stvari ljudsko-prosvetne iniciative, cele vrste nadarjenih ljudi, bo prosvetni svet naletel na pojave, ki jih bo treba najenergičneje odpraviti. Predvsem bi radi opozorili na tendenco, ki se je pojavila v poedinih prosvetnih društvih v
»Za ljudsko korist in ljudsko prosveto delujmo vsi z ljubeznijo vneto«, so naši preprosti ljudje napisali nad oder, na katerem so nastopili delovni ljudje, ki včeraj niso smeli govoriti niti materinega jezika, ker jim tega
ni dovoljeval fašizem.
pri prosvetnem delu, zajeli bomo vse naše množice, ki jih druži osnovna misel enotnosti našega naroda, ki vidijo v moči ljudske prosvete moč nove ljudske države.
V	novem tekmovanju pa morajo prosvetni sveti tudi razširiti svoje delovanje. Enostransko prosvetno delo mora ob toliki udeležbi množic takoj preiti v najširše prosvetno udejstvovanje na vseh področjih ljudske prosvete. Tako mora prosvetni svet skrbeti za rast splošne jjudske prosvete s tem, da načrtno pristopi k dokončni likvidaciji nepismenosti z dobro pripravljenimi večernimi tečaji, nadalje da odpravi slabo poznavanje slovenskega književnega jezika s prav tako dobro pripravljenimi večernimi tečaji, da vzbudi najširšo iniciativo pevskih zborov, recitatorskih in dramatskih skupin, da izbira med najboljšimi ljudi, ki jih predlaga za kulturno-prosvetne, pe-vovodske, dramatske tečaje, za strokovne in srednje šole itd. Poleg tega pa mora prosvetni svet posvečati polno pažnjo oskrbi naših množic z naprednim časopisjem in knjigami, to se pravi, da mora tudi voditi knjižnice.
V	novem tekmovanju je prvenstvena naloga prosvetnega sveta v tem, da sa-morastno spontano prosvetno izživljanje poedinih skupin poveže ter da skrbi predvsem tudi za kvaliteto prosvetnega dela. S tem, da prosvetni svet uvede V aktivno prosvetno delo nove ljudi, sto in stotine novih prosvetarjev, mora brezpogojno vnesti tudi slikovitost prosvetnega dela in skrbeti za razvoj množic.
Če po hoče prosvetni svet to nalogo z uspehom izvršiti, potem mora k delu pristopiti resno in takoj ugotoviti dejan-
tem, da podcenjujejo hote ali nehote pomen ljudsko-prosvetnega dela in da pri prosvetnih prireditvah dajejo glavni poudarek dobičku, ki naj ga prosvetna prireditev prinese. Poleg te napake pa moramo računati z dejstvom, da skušajo poedini protiljudski elementi izrabljati vsa prosvetna sredstva za razbijanje enotnosti našega ljudstva. Tak primer nam je tolminski kaplan, ki je pod svojo suknjo prinašal fašistično časopisje in ga širil med našimi množicami. Prosvetni svet se mora zavedati, da je on čuvar prosvete naših množic in da mora ljudi na vasi in v podjetju pravočasno opozo-
fašističen poizkus protiljudske na-
riti na vsak poedin izrabljanja prosvete v mene.
Istotako se postavljajo najširše naloge pred naše osnovne fizkulturne aktive po naših vaseh. Fizkulturni nastopi in tekme na »Paradi dela« v Ajdovščini, so že dokazale, da so začele naše množice dojemati vse panoge fizkulture. Fizkulturni aktiv jim mora pri tem pomagati. Skrbeti mora, da ljudska samoiniciativa dobi zdravo organizirano obliko in da ne bo vasi v našem okrožju, ki koncem tekmovanja ne bi ugotovila, da mladina dotične vasi z uspehom goji vsaj dve do tri panoge fizkulture. Tudi k temu delu je treba pristopiti načrtno; led fizkul-turnega mrtvila so že razbili tisof.i in tisoči mladih fizkulturnikov na »Paradi dela«, ki morajo postati duše fizkulture po naših vaseh. Fizkulturni aktivi naj takoj pristopijo tudi pri nas k tekmovanju za fizkulturno značko ZREN (za republiko naprej), ki pač daje najširše možnosti fizkulturnega udejstvovanja.
Ko bosta prosvetni svet in fizkulturni aktiv v prvih tednih novega tekmovanja izvršila osnovne predpriprave, potem morata pristopiti k prosvetno-vzgojnemu delu. Tako bodo naši prosvetni sveti pripravili dobre prosvetne prireditve za sklep tekočega trimesečnega tekmovanja, ki bodo izvedene v okrajnem merilu, poleg tega bodo prosvetni sveti pričeli z najširšo kampanjo za razširjanje demokratičnega časopisja. Fizkulturni aktivi pa bodo postavili nove vrste tekačev, nove ekipe za košarko, za skoke, partizanski marš, tek čez drn in strn itd. Pred fizkulturne aktive se postavlja še vprašanje zimskega športa, t. j. smuke in drsanja. Treba je, da predvidijo že sedaj, kje so dani pogoji, da se organizirajo smuški tereni in kje so dani pogoji, da se napravijo drsališča.
To so osnovne naloge, ki so jih naši prosvetni sveti in fizkulturni aktivi dolžni napraviti, dolžni do tistih, ki neumorno, vztrajno obnavljajo naše domove, formirajo iz dneva v dan nove delovne brigade, ki so pripravljene izvršiti slednjo nalogo, dolžni do tistih, ki v naših podjetjih ustvarjajo edinstvene stvari.
Članice AFŽ iz Sv. Lucije so obiskale borce-bolnike
Žene so razumele z materinskim čutom ta obisk in pokazale, da znajo ceniti požrtvovalnost in hrabrost naše vojske, zato so pripravile v ta namen 10 kg okusnega pevica, 60 kg sadja in 350 komadov cigaret.
Skupina tovarišic je tvorila delegacijo organizacije SIAŽZ iz Sv. Lucije, katere so nesle pozdrave in darila v imenu ostalih žena bolnim borcem. V bolnišnico so prispele že v jutranjih urah, kjer jih je vljudno sprejel komisar bolnice in jih spremljal od oddelka do oddelka. Žene so se ustavile pri posameznih bolnikih in izročale darila in toplo materinsko besedo.
Skupno z ženami sta bila tudi dva
pionirja, ki sta z otroško ljubeznijo delila cigarete. Med bolniki so bili v večini bratje Hrvati, vsi oddaljeni od doma in svojih dragih, željni toplega družinskega zanimanja, čeprav so priznavali, da imajo odlično postrežbo, kar so žene tudi same opazile tekom obiska.
Borci so se toplo zahvalili in so jim že oči izražale zadovoljstvo človeka, ki najde tovariško razumevanje in sočutje.
Žene so se poslovile zadovoljne, da so se vsaj delno oddolžile njihovi požrtvovalnosti in ljubezni do domovine in Primorske zemlje, ki so jo osvobodili in jo danes čuvajo.
Žene iz Sv. Lucije.
Vplivom špekulacije in črne borze iz cone A najostrejši boj!
Ena izmed važnih nalog pri utrjevanju gospodarstva v coni B je brea dvoma poostritev boja proti Ikodljivim črnoborzijanskim in špekulantskim vplivom iz cone A. Nič čudnega ni, če ti vplivi ii-virajo od tam, kjer je črna borza in špekulacija, zatiranje delovnega ljudstva in prave demokracije lastnost onih, ki imajo oblast v svojih rokah. Nič čudnega tudi ni, če je ta lastnost všeč špekulan-skim elementom tudi pri nas, všeč tistim, ki v dobi narodno osvobodilne borbe niso s srcem stali ob strani svojega ljudstva, temveč v varstvu okupatorjevih bajonetov polnili svoj žep kot črnoborzijanci, razume se v svojstvu zvestih podanikov okupatorja.
Prav ti elementi so v zadnjem času pričeli jadikovati, češ, da v politiki cen, itd. med cono A in B ne sme biti razlike. Toda prav zadnje čase postajajo te razlike vedno večje: pri nas cene padajo, v coni A pa rastejo. V razdobju zadnjih šestih mesecev vidimo, kako so n. pr. padle cene industrijskim izdelkom, ki prihajajo iz Jugoslavije in ki jih proizvajamo pri nas, zaradi tega, ker ja delovni polet naših delavcev z udarniškim delom ogromno zvišal produkcijo v vseh tovarnah in s tem pocenil izdelek. Vidimo, kako pa na drugi strani v coni A in v Italiji tega ni. Tam se zapirajo tovarne ali pa proizvajajo to, kar kapitalistom omogoča mastne dobičke.
Preden govorimo nadalje o namerah črnoborzijancev na eni in metodah našega boja proti njim na drugi strani, je vsekakor važno, gori postavljeni ugotovitvi, kdo je danes poklicni črnoborzijanec, še nekaj pristaviti. Ni danes črnoborzijanec tisti, ki želi tesnega gospodarskega spoja s Trstom in Gorico — ■ cono A. Tega si ne želi le ljudstvo Julijske krajine in vsi naši prijatelji — zato se ravno v teh dneh najostreje borimo. Vemo pa, da je ta gospodarska celota Julijske krajine danes nemogoča, ker so posledice v zvezi z demarkacijsko črto, enake gori navadenim razlikam v pogledu oblasti, gospodarstva, itd. Torej črnoborzijanec je danes tisti, ki zagovarja gospodarsko celoto Julijske krajine v okviru obstoječega stanja, to je: obstoja demarkacijske črte, terorja fašistov ob pomoči pristranskega, oziroma bolje rečeno našemu ljudstvu sovražnega zadržanja od strani zavezniške vojaške uprave, v coni A koder so, kakor smo že rekli, metode izkoriščanja delovnega človeka — zakonita stvar.
Reakcija — to so črnoborzijanci — hoče torej s posebnim namenom po svoje tolmačiti politiko cen, trgovine, kot vidimo, zato, da bi »dokazali«, da so načela »svobodne trgovine«, ki je doma pri naših zapadnih zaveznikih »dobra stvar«, zato, ker omogoča »svobodo z razpolaganjem privatne lastnine, da pa pri nas tega ni in da je tu vsa stvar diktirana od oblasti.« Podrobna razlaga takih načel je po grenkih izkušnjah več kot enoletnega obstoja demarkacijske črte odveč, saj ljudstvo Julijske krajine nosi posledice takega stanja na svojih ramenih, kajti pri obnovi in ustvarjanju ljudskega blagostanja bi na Primorskem naredili še bolj ogromen korak naprej, če bi bila Julijska krajina s Trstom vred k Jugoslaviji že priključena.
Po vsem tem sedaj lahko jasno govorimo o načinu borbe proti špekulaciji in črni borzi. Kot vidimo je najuspešnejše sredstvo za to s še hitrejšim tempom razvijati in utrjevati naše gospodarstvo tako, kot nas uči OF — kot nas uči Jugoslavija in maršal Tito. V zvezi s tem bi se dotaknili nekaterih stvari, katere so prav v sedanjih mesecih v našem okrožju ori trgovini važne.
Prvič: naše zadruge in trgovci dobivajo z vsakim dnem več blaga, katero
pa je v precejšnji meri še vedno racio-nirano. Vemo, da kljub temu, da blago napolnjuje trg, še vedno nimajo nekateri kraji denarja, da bi si nabavili najnujnejše. Zato je jasno, da pri trgovini in določanju cen ne moremo reševati nalog brez tesne zveze z drugimi gospodarskimi nalogami. Z drugimi besedami položaj delovnega ljudstva se ne izboljša enostavno s tem, da vržeš blago v prosto prodajo, obenem pa delovnemu ljudstvu onemogočiš zaslužek, kot je to v coni A. Nel Proste prodaje blaga nočemo doseči za vsako ceno, temveč za ceno zmage nad črno borzo in špekulacijo in na ta način zagotoviti uradno ceno blaga v prosti prodaji, kot je to danes v Jugoslaviji. Gotovo bi ne bilo prav, če bi enostavno kopirali razvoj trgovine v Jugoslaviji pri prehodu racioniranih predmetov v prosto prodajo. Ni rečeno, da pri nas tega ni treba, nasprotno ravno v zadnjem času težimo za tem in imamo že tudi uspehe, toda zgolj zato, da bi dosegli prosto prodajo, ne moremo izpostavljati nekaterega — za naše delavce in kmete potrebnega blaga — črnoborzijancem, kateri bi s tem blagom šli v kraje »svobodne trgovine in s tem v kraje svobode cen — v cono A. Zato se nalaga pred naše odbore oblasti in pred vsakega pristaša OF dolžnost, da kontrolira v svojem kraju cene blaga v skladu z uradnimi ceniki, prav tako pa, da pozna vse kar se v trgovini njegovega kraja dogaja in s tem prepreči, da bi kdo tudi v okviru uradnih cen uganjal črno borzo z blagom, ki je v prosti prodaji.
Drugič: Kar se tiče cen nam mora biti po vsem tem, kar smo ugotovili do sedaj, jasno, da se že sedaj pozna precejšnja razlika v cenah med cono A in B. Ponavadi je našim ljudem hitro jasno zakaj so cene industrijskih proizvodov v coni A višje kot pri nas, večkrat pa pozabijo tudi na to, zakaj so na primer cene nekaterih knletijskih proizvodov prav tako višje kot pri nas. (Cena vinu pa je na primer nižja kot pri nas). Vzrok je vendar vedno eden in isti, saj smo ga na dolgo obravnavali zgoraj. Vendar pa je treba že takoj pripomniti, da tudi cene kmečkih proizvodov v coni A niso takšne, da bi omogočale tamkajšnjemu kmečkemu prebivalstvu vsaj delno s svojim izkupičkom preživljati se, ker je v trgovinah vse, kar rabita kmet in delavec, predrago. Predrago pa je vse zato, ker denar v coni A in Italiji nima vrednosti in jasno nam je, če imamo pred očmi vse tisto, kar smo govorili prej, zakaj te vrednosti ni. Kot rečeno se kuje vrednost denarja v ustvarjalnem poletu naših delavcev in kmetov, kar ima za posledico nižje cene, ki so pristopne za vse. Mogoče bi kdo postavil vprašanje, zakaj toliko govora o teh razlikah med cono A in B, če govorimo o problemih trgovine, kateri se postavljajo pred nas te mesece. Stvar je enostavna: vemo, da je plačilno sredstvo pri nas jugolira obenem pa tudi italijanska lira (ne lira, ki jo izdajajo okupacijske zavezniške oblasti), toda med tem*a dvema vlada sedaj velika razlika. Vrednost naše jugolire je utrjena, utrjevali smo jo po istih načelih kot v Jugoslaviji dinar, kateri ima sedaj v Evropi (če izvzamemo Sovjetsko zvezo) najbolj trdno podlago, italijanska lira pa kot vidimo v coni A in Italiji nima vrednosti, ker tam pač nastopa inflacija. Vemo, da se italijanska lira šc vedno tiska, da je bilo prav tako med vojno natisnjenih ogromno milijard lir itd. Ali po vsem. tem pri nas v coni B moremo smatrati italijansko liro kot enakovredno plačilno sredstvo naši jugoliri?! Pod nobenim pogojem! Kakor hitro bi pa na to pozabili, bi si prizadejali ogromno gospodarsko škodo, kajti z malo truda pridobljene italijanske lire bi pri nas jemale iz trži-
šča blago po nizkih cenah, ki so v veljavi pri nas po cenah, kateie je ustvarila prav trdnost valute naše jugolire. V slučaju, da bi kot rečeno mi na vse te stvari pozabili, bi prišlo do poplave nevrednega denarja pri nas, kar bi imelo za posledico takojšen dvig cen in s tem gospodarski kaos. Mogoče bi kdo rekel, da je le opravičljivo prodati v cono A, iz-kupiti več denarja, pri nas pa poceni kupiti blago. Ne! To je špekulacija, ki prinaša, kot vidimo, škodo vsemu narodu. A vendar je ta špekulacija vabljiva — ima izgled lepega zdravega jabolka, ki pa je znotraj črviv. Reakcionarji skušajo zato, ker je prav to jabolko na zunaj vabljivo, prepričati našega delavca in kmeta o zdravju tega jabolka s prijaznim nagovarjanjem, naj ugrizneta vanj. Zmotili so se ti špekulanti, fašistični podrepniki! Naše ljudstvo ne bo reševalo bankrotirane politike Italije za časa v o j n e ! Ne maramo nositi še sedaj posledice te politike, saj je že petindvajsetletno suženjstvo našega ljudstva več' ko dovolj. Posledice te politike naj ostanejo tam, koder se je spočela, in naj bodo italijanskemu narodu krepka izkušnja, ^na osnovi katere naj obračuna z izkoriščevalskim kapitalistično-imperialističnim režimom in vzame oblast v svoje roke.
To mu najbolj želijo prav narodi Jugoslavije, posebno pa ljudstvo Julijske krajine.
To vprašanje valutarnih protislovij v coni A in coni B (razlika cen itd.) se postavlja zopet pred naše odbore oblasti, predvsem pa organizacijo OF, da jasno in prozorno govorijo o teh stvareh, da jasno vidijo v vsakem, ki bi oboževal omenjeno okolnost v cenah valutarnih protislovij v conah A in B — fašističnega agenta, kateri pomaga uveljavljati krivične zahteve sedanje italijanske vlade in mednarodne reakcije proti Jugoslaviji na mirovni konferenci, ker rešuje zavoženo italijansko politično in gospodarsko politiko na račun našega ljudstva.
Tretjič: Rečeno je bilo, da je naša trgovina odvisna od razvoja in reševanja vseh ostalih gospodarskih vprašanj. To morajo vedeti naše zadruge, trgovci in vse ostale ustanove, ki se bavijo s trgovino. Pri nas pa večkrat nekatere take ustanove pozabijo na to in Imajo pred očmi dobičkarske interese, kar jim daje v veliki meri predvojni buržoazni izkoriščevalski karakter. Sedaj na jesen bodo naši kmetje marsikaj odprodali, delavci in kmetje bodo morali kupiti obleko, obuvaio zase in za svojo družino in prehraniti svojo družino Zato se morajo predvsem naše zadruge in ostale veje trgovine vživeti v to vprašanje, poznati morajo vsaj približno, kakšni bodo dohodki našega kmeta, kakšni so dohodki našega delavca, in v tej zvezi storiti vse, da nabavijo predvsem tisti material, ki ga naše široke množice v teh mesecih potrebujejo. Ne sme se dogoditi več, da
IZNAJDLJIVOST IZDAJALCEV
bi na primer nekatere zadruge zaradi pomanjkanja kredita obdržale roke W Žem, kajti kljub temu, da so imele možnost posojila v banki, tega niso izkoristile, nasprotno, v nekaterih primerih s se zadolžile pri PRERAD-u, ki sicer sp da v državni sektor gospodarstva, m Ž tako zamenjale z bančno ustanovo. * kem primeru bi potem ne bilo treba ba ke, kar pa je sploh absurd omenjati, ni sledi iz tega: če hočemo v prihod»!" mesecih pravilno rešiti omenjene nalog i morajo naše ustanove, ki se bavijo s govino, odpraviti na eni strani pre®n stavni, na drugi strani pa prekomplio'1 način svoje funkcije, ker sta oba sKO Ijiva. Ta enostavni način je v omenjen« primeru kreditiranja »prekompliciran«, 1 pa metoda posredovanja in Prfhupcey nja blaga med producentom in »ons mentom. Ta zadnja metoda je stara W je zlasti poslužujejo tisti, ki jim ne g v račun ljudska oblast, temveč so ) pred očmi zgolj njihovi sebični intere • Ob teh ugotovitvah, katere naffli . nasprotju s stanjem v coni »A«, "aieJ1| lepo sliko, nihče ne trdi, da smo doseli že vse, toda v Jugoslaviji danes vidi o • lavec, kmet in vsak pošten ®*oveK P.1-.} seboj razločno začrtano pot, P0,"**}:, se bo krepila država, po kateri bo o • lovno ljudstvo prišlo do blaginje. V dr* vab, v katerih imajo oblast v rokah * pitalistični izkoriščevalci, tega ni. Ta P je udarništvo. delavcev, kmetov in «* lovne inteligence pri obnovi, v Industf M na poprišču kmetijstva, v kulturi in prosveti, ta pot je že preizkušena, kajti o lovno ljudstvo že trga prve sadove svojega dela.	Franc PerovseK
Danes pod krinko »nedolžnih podpisov" zavajajo protiljudski duhovniki verno ljudstvo
v izdajo samega sebe
JACANJE NOTRANJE MOČI JUGOSLAVIJE JE POROK TUDI ZA USPEŠNO ZUNANJO »POLITIKO
•Nadaljevanje s 2. strani.
Jugoslavija je dosegla v gospodarski obnovi uspehe,-ki jih ne pozna, razen SZ, nobena druga država. Pred kratkim je bil plenarni sestanek glavnega odbora LR Črne gore ter I. sindikalni kongres Bosne in Hercegovine; glavni odbor ES je odobril 13 milijonov din za obnovo pofitniških domov; j>odpisan je bil dooolniini trgovinski sporazum s Poljsko; v Zagrebu je jjroces proti usta-škinn zločincem; 10. september, dan Ju-
goslovanske mornarice, je biJ izraz naše mlade, a čvrste pomorske sile in sploh naše vojaške moči. Vsi ti uspehi se odražajo v odlični obrambi jugoslovanskih suverenih pravic. Preletavanje grških letal jugoslovanskega ozemlja je dobilo učinkovito lekcijo, kar daije misliti sovražnikom Jugoslavije o tem, da se Jugoslavija ne pusti provocirati. Tov. Kidrič je na proslavi 9. sept. v Beogradu dal izjavo, ki kaže, kako močno je jugoslovansko bolgarsko bratstvo.
VAŽNE SPREMEMBE V BOLGARIJI
Pri referendumu se je 93% volivcev izreklo za republiko in s tein za vselej odvrglo osovraženo monarhijo. Zmaga republike v Bolgariji je važen doprinos k utrditvi in nadaljnemu razvoju demokracije v Bolgariji, važen doprinos za mir na Balkanu, v Evropi in v svetu.
Ravno nasprotno pa se je godilo v Grčiji, kjer je referendum potekal pod pogoji silovitega terorja monarhofašistov, ki so na tak način izsiliti zmago, t. j. povratek monarhije. Zasluge za to nosi angleška politika, ki je že dalj časa pomagala pripravljati povratek grškega kralja. Centralni komitet EAM-a zahteva razveljavljenje /plebiscita«. Politika grške vlade ograža mir na Balkanu in ovi-
ra mednarodno sodelovanje. Zato je na zahtevo ukrajinske delegacije Varnostni svet moral postaviti grško vprašanje na dnevni red.
Švedska je zavrnila ameriško vmešavanje v njeno trgovinsko pogodbo s SZ. Poljska vlada je poslala Angliji protestno noto zaradi organiziranja poljskega korpusa v Angliji. Sodba nad Hitlerjevimi pomagači bo izrečena 23. septembra. Byrnes je imel nedavno v Stuttgartu govor, v katerem je razložil politiko ZDA do Nemčije. KP Anglijo je ob obletnici izbruha druge svetovne vojne v svojem proglasu javno in ostro kritizirata imperialistično politiko laburistične vlade.
STAVKE IN NEZADOVOLJSTVO SE ŠIRIJO V IMPERIALISTIČNIH
DRŽAVAH
Stavkovni val je ponovno zajel Ameriko, kjer stavka okoli 500.000 mornarjev. Stavka se je razširila tudi v Anglijo in Kanado. — >Daily Worker« piše, da je politika kopičenja atomskih bomb napravila iz ZDA najbolj osovraženo državo na svetu. Ameriški list »Washington Post« kritizira izjavo ameriškega admirala Halseja, ki je izjavil, da se nikogar ne tiče, kje plove brodovje ZDA, — Opaža se večja aktivnost ZDA v Afganistanu. Tudi od Paname zahtevajo novih oporišč. V. Indili» so znova, iz-
bruhnili nemiri. Reuter poroča, da je bi lo doslej v Bonsbayu 177 mrtvih in 546 ranjenih. Britanske čete so v strogi pri-pravijenosti.
Dogodki zadnjega časa kažejo na eni strani, kako skuša anglo-ameriški impe-rializein prodirati in si prisvajati novih ozemelj, na drugi strani pa, kako se s svojo imperialistično politiko zaplata v vedno globlja nasprotja, iz katerih pač imperializem nima več izhoda. Dviga se ugled SZ in Jugoslavijo v mednarodnem svetik
Proces proti največj'im izdajalcem slovenskega naroda v Ljubljani je našim ljudem poleg cele vrste krvavih zločinskih dejanj teh izdajalcev, katera je naše ljudstvo' na lastnem narodnem telesu kruto občutilo, odkril tudi to, da se izdajalci niso sramovali nikdar izbire sredstev v boju proti lastnemu ljudstvu. Težko je verjel pošten, veren človek, da je mogoče, da postane škofijski dvorec središče zločinske borbe proti narodu, da je mogoče, da je duhovnik zamenjal križ za samokres in nož. In vendar je bilo mogoče in naš človek je to na lastna ušesa po priznanjih zločincev in izdajalcev slišal.
To pa pri naših ljudeh ni rodilo samo najsilnejše obsodbe zločincev, ampak je v prvi vrsti povečalo budnost naših ljudi napram vsem tistim, ki tudi danes niso našemu ljudstvu naklonjeni. V tem trenutku je naš človek laže razumel, zakaj tako rohnenje prenekatere prižnice proti prostovoljnemu delu, zakaj toliko srda proti naši ljudski oblasti in Osvobodilni fronti, ki ne samo, da je to delo dovolila, ampak dala tudi pobudo za to delo. V tem trenutku je naš človek tudi lažje razumel, zakaj niso prižnice tudi takrat rohnele, ko so nas ob nedeljah pobijali in nam požigali. Naš človek si je našel takoj odgovor; zato, ker so takrat skupno s fašisti to delali tudi protiljudski duhovniki in ker je to pomenilo samo eno izmed sredstev protiljudske borbe. Še jasneje pa je škodljiv namen, sovražen namen videl naš človek v kampanji proti našemu nedeljskemu delu, čim je pomislil, da dejansko že od nekdaj in to po vseh državah delajo tisoči in tisoči, desettisoči delavcev ob nedeljah. Saj ni nikdar nihče s prižnice obsodil tega, da ob nedeljah vozijo vlaki, parniki, da si postrežen v vsakem hotelu, da ti delavci po tovarnah delajo itd. Pri nas rohnijo že spet samo zato, ker je pri nas ljudska oblast, ker je to v korist ljudstvu.
Ljudska budnost je odkrila še več. Ne samo to prikrito hlapčevanje mednarodnemu imperializmu, ampak tudi odkrito sodelovanje s fašisti v coni A. Ljudje so razkrinkali in pregnali kaplana iz Tolmina, ker je prinašal v našo cono reakcionaren časopis, in znova spoznali, da se niso sramovali protiljudski elementi sedaj pretvoriti gori-ški dvorec v tako središče izdaje kot je bil nekdaj ljubljanski škofijski dvorec.
Toda protiljudska izdaja niti ob teh jasnih nastopih naših množic ni obstala, ni hotela uvideti svojega zločinskega dela, ampak je šla dalje. V zadnjem času imamo primer »gospoda župnika« v Ledinah, ki je na lepem začel pobirati podpise med vaščani z izgovorom, da rabi te podpise zato, da ga oblast ne bi prestavila. Dobronamerno ljudstvo je tej zvijači in ostudni laži »gospoda župnika« verjelo in se enostavno podpisovalo na čiste pole papirja. Kdo bi si mogel misliti, da »gospod župnik« laže, da bo »gospod župnik« svoje lastne vaščane osleparil in na osnovi izrabljanja, najpodlejšega izrabljanja yerskih
čustev, škodoval njihovim patriotič-nim čustvom, njihovi ljubezni do domovine, do ljudske oblasti in Osvobodilne fronte. Toda razkritja na procesu proti Rožmanu nam govore, da je to mogoče, »gospod župnik« v Ledinah pa je to sam s svojo podlo lažjo in izdajo dokazal in potrdil.
Kaj se je zgodilo s podpisi? Gospod župnik je nad podpise župljanov napisal, da podpisani zahtevajo internacionalizacijo Julijske krajine in to poslal —. kam? — Seveda v škofijski dvorec, v Gorico gospodu fašistu Margottiju. Jasno je, da bo potem fašist Margotti z razprostrtimi rokami pozival ves svet, naj reši ljudstvo Julijske krajine, ki želi imeti internacionalizirano ozemlje. Tako kot je pozival Rožman, kot je pozival Krek Nemce in Italijane in angloameriške čete, samo, da se ljudstvo ne bi osvobodilo. To je prav v takem stilu, kakor je delal škof Rožman, ko je »v imenu vernega slovenskega ljudstva« z razprostrtimi rokami pozdravljal nosilce »dvatisočletne kulture« v Ljubljanski pokrajini. In ko je te nosilce potem z neštevilnimi pismi opozarjal, da morajo biti strožji, da je treba ukrepov, da je treba internacije itd. Tako vlogo naj prevzame v Julijski krajini škof Margotti, ki mirno smehljaje gleda trpljenj» naših ljudi že v coni »A«.
To je prava slika tistih nedolžnih
podpisov, katere naši ljudje s takn51 dobrim namenom dajo. Vendar pa s0 šli nekateri še dalje. Iznajdljivost dajalcev je čudovita. Danes pobira)0 duhovniki podpise za vse. Gremo o* romanje, treba je podpisov, s te® podpisi pa potem »gospodje župniki* na vrat, na nos — kam? V školij*kl dvorec v Gorico, Treba je tega, treh® je onega, cerkev rabi to, cerkev ra® ono, za vse pa je treba danes naenkr* podpisov. In kam vsi ti podpisi — K škofu Margottiju. To je nova oblik* izdajstva tistih duhovnikov, ki pote® na vse načine in pretege kriče, da * svobode, da ni demokracije, v iste® času pa pobirajo in nosijo podp»*® »romarjev« k škofu Margottiju in * tem izdajajo lastno ljudstvo. To s° jasni dokazi, več kot dokazi, to *° kruta dejstva, kako z lažjo, s preva' rami ti najbolj zakrknjeni izdaja® zapeljujejo lastno ljudstvo v izdajstva lastne domovine. Naši ljudje pa, j, vedo, da so nasedli prenekaterim» k so šli v nemške uniforme pod paro® »obrambe vere«, da so bežali iz last' ne domovine pod parolo »obramb* vere«, da pa so z vsem svojim delo' vanjem branili le fašizem in izdajo, d* je bilo toliko žrtev in trpljenja zarad1 tega. Zato danes tako ogorčeno ob* sojajo ta nov, podel način narodu® izdaje in ga bodo tudi neusmilj®*0 znali iztrebiti, kot poslednji ostanek fašizma na naših tleh.
„Teden zdravstva'
m®
se krepi naša deca
Prva široka množična akcija v novem tekmovanju bo »Teden zdravstva«, ki ima nalogo začeti z obnovo tudi na področju zdravstvenih in higienskih prilik, katere nam je zapustilo fašistično divjanje po JK. »Teden zdravstva« se bo pričel 22. t. m. in mora biti torej vključen v tekmovanje slednje naše vasi, slednjega našega podjetja, slednje naše organizacije. Najširšo akcijo bo predstavljala asanacija naših vasi in podjetij. Naša mladina naj v tem tednu pristopi k čiščenju vasi in izboljšavi higienskih naprav po naših naseljih in naših domovih. In to v tesnem sodelovanju s tehničnimi bazami po okrajih. Sindikalne podružnice naj pokrenejo vse potrebno, da se uvede sistem čiščenja po naših podjetjih in tovarnah, da se postavijo po obratih zdravstvene naprave, v prvi vrsti kopalnice. Poleg tega morajo posvetiti polno pažnjo proučevanju izboljšav obratovanja v pogledu higiene in zdravstvenih potreb,
Organizacija naših žena je pričela pripravami za širšo kampanjo, za telesno nego in čistočo, za higieno stanovanj, oblačil in hrane,
Prosvetne organizacije bodo pripra' vile vrsto prosvetnih prireditev, ki i®8' jo namen prikazati pomen zdravstven*
Poleg vseh teh širokih akcij pa bo Ko' perski okraj obiskala podružnica liu°_ iianske medicinske fakultete. Ta zdr»y stvena ekipa, katere požrtvovalnost 1 , odličnosti polno spretnost smo i®* priliko občudovati v Grgarskem okr,ai 1. Septembra, je v stanju napraviti enem dnevu preko 1000 pregledov 1 malih posegov. V Koperskem okraju s bo zdravstvena ekipa zadrževala dva »n in sicer 28, septembra v Rižani in * septembra v Padnju.
Tudi zdravstveni odsek Poverjeništ» bo v tem tednu poslal na teren sVOlj novo ustanovljeno zdravstveno ekipo, * bo razpolagala z Ròntgenom in popoln ambulanto. Ta ekipa bo obiskala 22. * ' Podgrad in 29. X. Materijo. Poleg tega bo krožila po okrajih higienska razstav»' ki nazorno kaže, kako si morajo na ^ delovni ljudje urediti življenje, da °* ..■ nejo zdravi. Razstava se bo pričela v Idr') 22. t. m. in bo nato vsak dan obiskat po en okraj in sicer v sledečem vrstne® redu:	Idrija, Tolmin, Grgar, Vipava, «0
stojna, Ilirska Bistrica, Herpelje in Kopp^' Med drugim bodo ta teden po okraj>^ otvorjene tudi razne zdravstvene u , nove, tako bo n. pr. v Tolminu otvorj* protituberkulozni dispanzer in posvetu valnica za mater in otroke. V Posto) skem okraju bo poleg drugih s^a t vzpostavljena kopalnica v Sicli in Scn^ Petru, v Ilirski Bistrici pa protituberk»' lozni dispanzer, v Herpel;ah bo v te »tednu zdravstva« začela poslovati G°' svetovalnica za matere in otroke, v K°' pru pa še protivenerični dispanzer. Zdravstveni odsek Poverjeništva pa za zaključek zdravstvenega tedna otv<^ ril v Senožečah zdravilišče, ki bo on?^Q gočalo zdravljenje v istem času nad 1 pljučno bolnim.
To je okvirni načrt, s katerim stop pred nas zdravstveni odsek Poveri«»1^ šiva, kateremu pa morajo pravega i}?' Ijenja dati naše množične orjgaaizacii
Štev. 3G.
Proglasitev novega tekmovanja
P™«luilon“,‘yVp<,TO°t.k*
Vernu ,e’ slučajno, da je »vojemu pr* nap«. vVr’emu. Plovnemu naporu dalo Orav ,,ll^stv? ,.me litovo tekmovanje in L^° ni slučajno, da svoj drugi de-im.n»’ P m*,a graditev lepSega življenja JudoT .*TellmoVanic priključitve JK k vi£l aV,) w.Prav v tem dejstvu se kaže viuuf P°*lhčna zrelost naših ljudi, ter Ijudstvrt1 J^ezen: k', jo čuti primorsko
Titove jSoskrvfje 8 dom0vinei
l0vJ;ak ?d,no,s do dela )e r°dil tudi de-. dov^1,P° et’ ^atereSa uspehe smo obču-dov'*. -na, vellùastnl Paradi dela v Aj-aovseim, katere primorski človek ne bo ,v„d.ar Pozabil, saj je takrat prvič v J"!1 zgodovini sam pred seboj podajal de °Xni . °l)račun. Prvi delovni ob-Pa ie Jasno pokazal, da si je naš vok v celoti osvdjil tekmovalni način do Vj da ’e dobro spoznal, da je vsak-°r» se tekmovalnemu načinu dela ne že Jugoslaviji sovražen, v gotovo pa nenaklonjen. V tekmoval-m načinu dela namreč najjasneje pride tolr “ra*,a enotnost in moč naie OF, pri ska 0^alnenl delu se utrjuje naša Ijud-v’ .tast, s tem se jača naša domo-a m ob tem se razkrinkujejo in raz-lajo naši sovražniki, Poteg tega pa «m je Titovo tekmovanje dalo sto in lit- mc Bvežih mladih kadrov, utrdilo ve-kO zavest vseh tistih, ki so se tekmo-nja udeležili, in vse to poleg gospo-darskih in kulturnih dobrin, m.' raV, tako ni slučajno, da je ravno ljudstvo pokazalo toliko ne-ahljive volje do prostovoljnega dela,
1A	Prav primorsko ljudstvo tako od-
cno odklonilo prikrito intervencijo fa-.Uj1? uaklonjene prenekatere prižnice,
, 1 ie prav to ljudstvo v 25 letih fašizma n» it1,8 sP°znalo vso propadlo igro Im-Pfnalističnega sveta z demokratičnim ustvom. Še več, še danes spoznava,
kaj obetajo demokratičnim množicam tisti, ki govore proti prostovoljnemu delu, ki govore proti našim obnovitvenim naporom. Zona »A« je jasen dokaz za to, kaj bi radi napravili imperialisti z našo zemljo.
če razumemo ta dejstva, potem bomo razumeli šele v celot!, od kod sto tisoč ljudi na Paradi dela v Ajdovščini, od kod 268 milijonov vrednosti izvršenih obnovitvenih del. Vse to izvira iz visoke politične zavesti primorskih množic in predstavlja to med drugim silno manifestacijo enotnosti primorskega ljudstva, združenega v OF, manifestacijo za ljudsko oblast, obenem pa neizprosno borbo proti vsem izdajalcem našega ljudstva.
Po vsem tem ni čudno, da se naše ljudstvo z največjo vnemo pripravlja »a proglasitev novega tekmovanja. Vendar pa moramo takoj v pričetku poudariti: da bo tekmovanje še uspešnejše, da bo rodilo še večje rezultate, je treba, da ne izostane prav noben član OF in da sc v teh dneh vsakdo vpraša, kakšen delež bo prevzel on od tekmovalnega načrta. In tako sl bo potem vsaka naša vas, vsako podjetje na jasnem, kaj bodo napravili v času novega tekmovanja. Še več, vsaka Vas in vsako podjetje naj si na vidnem mestu napiše vse delovne obveze svoje vasi ali podjetja, s katerim tekmuje, tako da bodo lahko Vodili tudi evidenco, kaj so od svojega načrta napravili. Osrednja stvar tekmovanja nam mora brez nadaljnjega biti jasen pogled naprej, tako da se naše prostovoljno delo ne drobi, da se ne izgublja, ampak da ga znamo pravilno: izkoristiti.
Če bomo znali v celoti izrabiti bogate izkušnje Titovega tekmovanja in dobro uporabiti novo razdeljene obnovitvene kredite, potem nam bo novo tekmovanje odprlo še jasnejše perspektive za načrtno organizirano delo v bodočem letu.
Ponosni smo na naše udarnike
. Pr*„ obnovi smo dolžni pokazati one I ^ v8rise, ki delajo s posebnim navduše-, *am’ k* dosegajo nadpovprečne rezul-1 ii j • dv‘Sajo delovne norme, ki s svo-) m delom prihranjujejo mnogo stroškov Vo>lm obratom in s tem tudi skupnosti, v.i rad* svoje vztrajnosti in požrtvo-aihega dela je bil proglašen za udarnl-‘ov. RIJAVEC ALOJZ, rojen 1898, aposlen pri obnovitveni zadrugi v Do-,1 ?v‘i,h, oče sedmih otrok, po poklicu nar-delovodja. Prekoračil je delovno
Stopar Franc
kali*10 *a	ne da bi s tem poslabšal
novost dela pri gradnji poslopij, tem-„ ®Je «to celo izboljšat s svojo razum-'>«10 in popolnoma obvladajočo prakso, nogo je prihranii na materialu pri grad-ih po, °Eij, na železobetonu, cementu °pefei- Prihranki znašajo 8%. S svojl-
de^ai požrtvovalno na terenu,
rušil Jo" 18,1 ** okupator zaž4al Ih P°‘
,o, parnik STOPAR FRANC, rojen leta a.1,6’ zaposlen v skladišču Prerada v movscmt, je več mesecev opravljal po-j i.Voc*ie skladišča, blagajnika, ižStavljal *e \Urei. pomagal pri odpošiljanju blaga v F	k°»trolo nad mlinom Kompare
: ^inovščinl. Letna bilanca poslovanja !qv Pokazala, da je opravljal vestno in vlEn° “e*o treh oseb in popolnoma upra-u-eno smatramo, da je prekoračil de-annuo vsaj za 100%. ha. 5* pristaš Osvobodilne ironte in ie Lm N0V' tovariš VOVK BRANKO, ki ?» ji„zaradi svoje hrabrosti predlagan odlikovanje.in dobil pohvalo od edl-iiU-tl ,e. še naprej ostal predan prlmor-Prfmu ‘itOstvu in postal udarnik dela. nr,- SVofe|a zidarskem delu je prekoračil zirt»m° «*a	kot spreten in marljiv
Zìi- prl gradnji hiš je prihranil 5% Kn|8tlŽ. ’ ne da ki dei° Pri Ì6*11 trpelo, j.! strokovnjak pri obnovitveni ^“di v št. Vidu je s svojimi predlogi (je|pomofiel k izboljšavi in pospešitvi
, Udarniki niso rasli samo pri gradnji, naš^f0 *lk “0 Pmv na vseh poljih ni-vf I gospodarstva. Imenovan je bil FR Aieln^žki udarnik tovariš BONČINA vai,! N A rojen leta 1915, kmet v Gorenji VlunA , rcnji Kanomlji pr! Spodnji Idriji, radi • aai0V110 odlikovanje je dobil za*
podolicir branil domovino. Tovariši so ga izbrali aa svojega delavskega zaupnika. Že v prvomajskem tekmovanju je bil pohvaljen tovariš FELC IGNACIJ, v Titovem tromesefinem tekmovanju pa je Imenovan za udarnika, ker je prekoračil v rekonstrukciji ceste normo za 32%.
Obnovitvena zadruga Dol-Predmeja je dala novega udarnika tov. ČIBEJA MAKSA, rojenega leta 1899, mojstra apneni-čarja, ker je pri delu apnenice prihranil 15% materiala in povišal za nadaljnjih 21% proizvodnjo apna. Tako stoji pred nami spet nov vzor nekdanjega borca v partizanskih vrstah, ki je spet pripravljen v borbi za obnovo dokazati ljubezen do svoje zemlje in do svojega naroda.
Vovk Franc
Ne samo mojstri, temveč tudi vajenci se zavedajo, da lahko pri svojem delu, čeprav še vajenci, postanejo mojstri. — Leta 1941 je bil tovariš VEHAR AVGUST sprejet kot vajenec v mizarnico sedanjega Mestnega NOO Idrija. Prekosi! je vse starejše vajence najmanj za 40%, Pri delu je vedno prvi in daje dober vzgled vsem ostalim tovarišem in jih vodi k še vztrajnejšemu delu, tako da je delovni polet v mizarnici vedno večji. Po osmih mesecih učenja je dosegel stopnjo, da ga lahko primerjamo delu dobrega pomočnika. Ker je postal ponos in svetel vzgled mizarnice, je bil imenovan za udarnika. Ima veliko izgledov za napredek v svoji
kala opravlja tovariš VALENTIČ FRANC. V teku zadnjega tekmovanja je z 8-urnim delom in 1 uro delovnega udarniškega dela izboljšal svoje cestišče za več kot 40%, razen tega pa prispeval v obnovitveni fond 50 Lir mesečno. Udarniško je pripravil še 16 m gramoza, zato ga danes štejemo med udarnike. Poleg tega je do sotovarišev res tovariški in njegov odnos do dela je prav dober.
Za udarnika sta bila nadalje proglašena tovariš BRATINA STANKO, rojen 1920, zaposlen pri' obnovitveni zadrugi pri Dobravljah, po poklicu zidar, in tovariš POLANC IVAN, rojen leta 1902. zaposlen pri obnovitveni zadrugi Dol-— Predmeja. Tovariš Bratina je iniciativen in delaven, prekoračil je normo za 23% in pri tem celo poboljšal kakovost svojega dela, Prihranil je na materialu, ki ge pri svojem delu potrebuje, ca 6% in s svojimi nasveti pripomogel za izboljšanje zidarskih del, Tovariš Polanc pa je dosegel časten naslov, kar je kot predsednik in delovodja obnovitvene zadruge s svojimi predlogi in vodstvom dosegel velike uspehe. Obadva tovariša sta bila borea-particana in smo nanju ponosni.
IZ LJUDSKIH VRST RASTEJO MLADE, NADARJENE UMETNIŠKE MOČI
Pionirji » vojne sirote iz doma
»Toneta Tomšiča« so nas obiskali
sajo s tipično držo, osvajajo oder ih na: v dvorani. Seveda, enkrat je premalo ker Želi vse občinstvo ponovitev.
»Nova Jugoslavija« je bila najbolj Za nimiva točka. Jugoslavija gleda na hčeri in sinove Korotana in Primorske, ki j govore o svoji bolečini. Ne klonite, po vsod bo kmalu svoboda. Resnično povsot mora biti svoboda in sreča.
dar	ker je izboljšal svoje gospo-
DrJ «I?,’ <?*ir°ma kmetijo zn 35% in sicer nn.Ju?!. e’stVu ln živinoreji. Ne smemo
tivUt n d-° je ves čas okupacije bil ak-*n prostovoljec v partizanskih 5?.“	fazpada Italije dalje.
Idrii;1- 1 - to® podružnica cestarjev v VmM«er.lmenovato *a udarnika tovariša ŠKARJA JOŽEFA, rojenega 1905, ce-Žfati8' ker to prekoračil pri produkciji st;s^.d*a U01‘*M0 za 33% in Izboljšal ce-
Zt;£- «unno za 33% in lzDOi|sat ce-30',/er,SiV°to8* sektorja za nadaljnjih »tv«!, i 8 * ■•vestjo, da dela ca skupno i kot je nekoč v vrstah NOV kot
Bolj navajeni smo predstav, kjer nastopajo odrasli, otrokom, našim pionirjem pa prepuščamo le posamezne točke, Toda pri nas v Ajdovščini so nastopili s pravim, resda umetniškim programom,
Vsi so še majhni, v Čednih enotnih oblekcah, rdečelični, zdravi OttOBi in korajžni kar se da, Dečki in deklice od 3.—14 leta, majceni ih veliki, kot orglice, če se zberejo k nastopu.
Dvorano sb napolnili starejši in mladina, v celoti pa so sc udeležili prireditve domači pionirji, V pričakovanju začetka je bilo mnogo ugibanja, s čim nas bodo presenetili, kaj lahko taki »črvički« pokažejo ih kakšni sploh so.
Majhna pionirka nas je nagovorila, prisrčno kot zmore edino otrok, ki je nepokvarjen, ki ve, da aa novo Življenje ne bo zagrenilo, ki misli na domovino, kateri je podaril v nežnih letih svoje najdražje — mamico ali očeta in ki je v skupnem domu našel nov dom, ker so mu njegovega grdi tujci požgali in razdejali.
Pevski zbor. Polkrog rožnatih lic in svetlečih Oči, spredaj pa jih kroti prav tak malček — dirigent, ubrano so zapeli venček partizanskih pesmi v glasovih resnično borbenost, saj so tudi resnični borei, ki so že V detlnskih letih živo občutili borbo in žrtve.
Kar nas preseneča je to, da izvajajo vse sami, pionirka samozavestno najavlja točke, v nas pa budi željo, da bi se čimprcj odgrnil zastor in bi čimprej zopet gledali te male umetnike,
Skupina dečkov z lesenim orožjem, med njimi šari dekletce:	»Pojdimo se
partizane«, in že gledaš pionirsko igrico. Kot njihovi očetje, razumejo borbo, gredo v patrole, na položaje, na stražo. — Četa rabi bolničarko, robčki so obveze, ki služijo za nego komandanta. Padel je na nos in kri mu ustavi sanitetka, dopust dobi za 14 dni. V šotorskem krilu ga odnešo.
Še premišljujem o njih talentih, že prekine navdušeno razgóvarjàrtje molk. Triletna Anita, škrat par pedi visok, deklamira. Ko bo velika, bo drugače, glasneje in lepše. Kaj bi le dejali gledalci, če bi vedeli, da nima očka, ne matere, da so jo komaj rešili smrti zaradi lakote. Danes je res še vedno majhna, saj večja za tri leta biti he more, živa pa kot živo srebro.
Deklica je zašla v log, sreča pastirčka »zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetlic, ko kralj po piattini Vi* šoki«, »sem slovenska deklica in Milka mi je ime« ... v venčku narodnih pesmi se srečajo otroci, veseli življenja, in še borci-pionirji s svojo udarno hitttttO.
Lepo je Ih dvorana ploska in cepeta in spet ploska, zastor še dvigne in malčki ponavljajo.
Višek navdušenja preseže, ko zaplešejo irlje pari ruski ples »kazačok«. Trije »kozaški« s kučmami in tri »Ruskinje«. Pravi talenti. Drobne nožiče spretno dr-
ZaStor pade, končali so, več pač niso mogli nuditi, Ponosni smo na te otroke tembolj, ker se fazvijajo v čiie in zdrave ljudi, ker smo jih vzeli za svoje in so sedaj naši. Ta nima Očka; ta nima mamice, brez doma so ostali, vse jim je uničil fašizem. Dolžni stho vsi, da jih vzgojimo v duhu borbe, kot so polni borbe podlegli njih starši. Njihovim otrokom smo namenili novo življenje, kjer jim veselje in petje ne bo tuje, Iz teh drobnih src bomo skovali zveste in predane borce za pravico delovnega ljudstva. GF, ki je vodila borbo neomajno in zvesto, prodano visokim ciljem, ne bo nikoli pozabila padlih očetov in mater, njihovim Otrokom pa bo dala resnično in lepo življenje, katero se je gradilo ob trpljenju in odporu celokupnega naroda. — Veseli smo, da so zdravi in močhi, da Vidno napredujejo irt Se posvečajo zdravju, zabavi in delu. tz njihovih vrst bodo prišli prekaljeni ljudje, sposobni, da ohranijo svoje in naše pravice, ljudje frontaši.
In ni ga, ki ne bi db tem trenutku najogorčeneje obsodil farizejskega pri-digoVanja proti prostovoljnemu delti, ki naj oskrbi te naše «tale Ustvarjalec. Tudi ob tem pomislimo, da taki ljudje preračunano skušajo skrhati polet našega naj-dražjega — naše, Titove mladine, Ne bo im uspelo, tudi to je dokazala lepo uspe-a, umetniška prireditev.
Izlftt na Blad in Jesanlct
Enotni sindikati Koprskega okraja so organizirati dne 7. in 8. septembra delovski izlet na Bled in Jesenice. Udeležilo se ga je 106 delavcev in uradnikov iz Kopra in Pirana.
Italijanski delavci, ki jim je domača in tržaška reakcija ubijala v glavo razne lažnive vesti o stanju v Jugu* slavi.fi, so kar strmeli. Niso mogli verjeti svojim očem Videli so povsod obnovo, delo, urejene življenjske razmere, krasna polja in gozdove, snažne in prijazne vasice. Poseben vtis sta napravila Ljubljana in Bled. Strmeli so nad naravnimi lepotami, presenečeni so bili, ko so videli, dà delavec sedaj lahko uživa, kar je bilo prej dovedeno le gospodi.
Tolminci stopajo z novimi obvezami v novo tekmovanje
Sklepi okrajne skupščine - dokaz delovnega poleta našega ljudstva
Tisti, ki še dvomijo o usephih naše ljudske oblasti, o zrelosti in požrtvovalnosti našega ljudstva pri reševanju svojih skupnih problemov in gospodarskih potreb, bi se morali udeležiti zasedanja Okrajne skupščine za Tolminsko, ki se je vršilo dne 1. septembra L k
Okrajna skupščina je ta dan zasedala v lepo opremljeni in okrašeni dvorani poslopja Okrajnega izvršnega ljudskega odbora v Tolminu, te pred vhodom v dvorano, kjer so se zbirali in pogovarjali odposlanci tolminskega okraja, sl naletel na posebno ozračje Živahnosti, tz katerega se je odražala zavest udeležencev o veliki važnosti tega organa naše ljudske oblasti. Iz poteka zasedanja samega pa si takoj ugotovil, kako dober uspeh je rodila temeljita priprava na to zasedanje, za katero sta po vseh svojih močeh poskrbela okrajni izvršni ljudski odbor in okrajni odbor SlAU, s tem, da sta potom svojih aktivistov prikazala vsem vasem okraja potrebo, da pridejo na zasedanju okrajne skupščine do izraza vse večje potrebe vsake vasi, katerih reševanje naj preide v skupni gospodarski načrt. Osrednja točka dnevnega reda tega zasedanja je bila res stvarni pregled ospodarske problematike in Sestava fen* retnega gospodarskega načrta za tolminski okraj.
Okrajni izvršni ljudski odbor in okrajni odbor SlAU sta na-podlagi spodbujajočega uspeha prvomajskega in Titovega tekmovanja za obnovo zainteresirala vse krajevne edinice za nadaljevanje začrtane poti z isto vztrajnostjo in podjetnostjo. Dosedanje izkušnje in odpravljanje pomanjkljivosti naj bi služile še boljšemu delu za obnovo in za nadaljnji razvoj tolminskega okraja.
Kljub posebnim težkočam, ki se pojavljajo v tolminskem okraju zaradi njegove izrazite hribovltostl, težkih prometnih zvez itd., in ravno zaradi teh težkoč se je tolminsko ljudstvo pokazalo v dosedanjem delu za obnovo in razvoj gospodarstva prav posebno požrtvovalno in samoinleiativno, V samopomoči, posebno v panogi kmetijstva, je tolminski okraj prav letos pokazal, kako globoko je dojel smisel reševanja skupnih potreb, za dosego skupnega blagostanja, OrgagI naše ljudske oblasti in ljudstvo samo, vedo, da za obnovo in razvoj gospodarstva ni na razpolago kreditov in se zato zavedajo, da se je treba lotiti dela z lastnimi močmi in z lastnimi sredstvi. Da pa bo delo kljub temu izvedljivo, ga je treba usmeriti in organizirati po določenem načrtu. Samo v tej zavesti je mogoče smatrati kot izvedljive vse številne sklepe, ki jih je tolminska okrajna skupščina sprejela na svojem zasedanju 1, septembra t. j. in ki zadevajo razna večja dela v vsem okraju od Trente do Petrovega Brda in Trebuše, Kdor tte po-
zna trdoživosti in volje tolminskega ljudstva, ne bi verjel, da bo tak delovni polet zajel tolminske grape in planote, ozke doline in «trna pobočja, vse do divjih sten naših gorskih velikanov, že v drugem let« po osvoboditvi.
Na tem mestu nimamo prostora, da bi podrobno poročali o sklepih tolminske okrajne skupščine, ki prihajajo v načrt gospodarske ObnoVe in razvoja. V kratkem pa lahko navedemo, da ti sklepi predvidevajo elektrifikacijo petih vasi, napeljavo vodovodov v petih vaseh in popravo, oziroma preureditev vodovodov v dveh, gradnjo nove ceste s Koritnice
V	Rat in Grisnt in večja pòpraVila dVeh test, popravilo triega mostu, nova grad-umbniant, napeljava 'dveh stalnih Žičnic, ftja ene Šole, postavitev dveh zdravniških
V	zadružnem sektorju predvidevajo skle-
pi ustanovitev okrajne lesno-produktivne zadruge, ustanovitev okrajnega mizarskega podjetju te* pripeve na združit c v sedanjih mleka» v eentratea zadružno mleku»o, v svtfe izboljšanju in tiaizi-funju pteduktev. Poleg tega je predviden »svoj že obstoječih zadrug-, živinorejske, čevljarske, krojaške, obnovitvene 1» drugih.	'
Sume naštevanje teb sklepov le ne prikaže težkoee zadanih nalog, uho se pri tem ne upošteva težkega terena tolminskega okraja-. Napeljava električnih vodov gre vsa v hrib in ponekje čez skalo vit teren, vodovodi in veste iste tak o. A poleg tega je treba upoštevate da si je okraj zadal te naloge, ne da Bi itftel na razpolago kakih kreditov-. Vasi same so se obvezale tudi za nabavo potrebnega materiala s tem, da bodo nudile v zamenjavo zanj les: za delovno moč pa si bodo ištotako pomagale s prostovoljnim delom vaščanom. Za tehnično pomoč in za izvedbo zamenjave lesa s potrebnim materialom pa se bo ustanovil okrajni iniciativni gospodarski odbor, ki bo predvsem skrbel za strokovno organizacijo dela v načrtu.
Stvarni opazovalec, ki se je udeležil zasedanja tolminske okrajne skupščine, je imel priliko ugotoviti v Živahni diskusiji, kako se odposlanci zavedajo svoje odgovornosti napram vasem, katere zastopajo v tem najvišjem ljudskem predstavništvu okraja in kako ravno v tej zavesti tvorijo živo povezavo ljudstva z organi ljudske oblasti.
Obširni gospodarski načrt, ki ga je sprejeta okrajna skunšina za Tolminsko, nam je jasen doka» aelotnega poleta našega ljudstva in nam je porok boljše bodočnosti našega gospodarstva.
Odmev, ki je na skupščini izzvenel ob političnem poročilu, pa nam je dokaz politične zrelosti tolminskega ljudstva in njegove odločne zahteve za končno priključitev k demokratični Titovi Jugoslaviji,
ZDRAVSTVENE POOITNIIKE KOLONIJE SE ZAKLJUČUJEJO
Z novimi, svolimi silami so vsota)«
plonlrll
V	pogledu zdravstva smo tudi v Titovem tekmovanju predvsem polagali paž* njo počitniškim kolonijam, katere je organiziral oddelek za socialno skrbstvo pri Poverjeništvu PN0O v Ajdovščini, — Prvič so naši otroci občutili blagodejnost Oddiha, kakršnega jim fašistični režim ni nikdar dovolil, ampak previdno skrbel za to, da je bila naša mladina podhranjena, da je upadala, slabela, da je tako zapadala raznim boleznim, kt so nujna posledica prej omenjenih socialnih krivie-. Temu le napravila konec naša ljudska oblast in ob obali Severne Istre od Ankarana do Portoroža se je razvrstila eela kolona počitniških zatočišč za našo mladino. Prav tako so se ustanovile počitniške kolonije v Tolminu in drugod, poleg tega pa so posamezne družine po vsej coni B sprejemale otroke iz cene A, ki so prišli na prepotreben oddih In na dobro, obilno hrano.
V	teh kolonijah se je pokazala vsa tista zdrava, mlada sila našega naroda, ki jo je fašizem hladno obsojal na smrt. Otrok je bil en sam smeh, ena sama radost in hoteli SO, da tudi v času odmora
Otroci idrijskih delavcev se najljolj zabavajo Z lovom rib.
na dvlo
Počitniške kolonije —- mati Dušan je bil dve leti v internaciji na Rabu, izgubi) je meter in sestrico, sedaj uživa sonce na morju,
nekaj ustvarijo, in fes, vsaka skupina pionirjev je ob odhodu priredila zaključno prireditev.
Te kolonije pa so tudi zbližale pionirčke posameznih predelov našega okrožja in jih povezale s pionirčki iz sene A. V Kopru same smta bili dve koloniji in tam so sklepali tovarištvo otfoéì idrijskih rudarjev s pionirji bisit-ških kmetov in delavcev, briških vinogradnikov, delavcev iz Tržiča, otrok iz Gorice ter tržaških ribičev. V teh malih je že deloval du hmčone, nerazrušne, nedeljive Julijske krajine in vsa tista življenjski sila, ki danes prihaja do tako mogočnega izraza v dnevni borbi za pravično rešitev Julijske krajine.
Sedaj se vračajo naši mali domov v šole, preživeli so oddih, utrdili so si zdravje in lotili se bodo tistega dela, ki bo vredno mladih, zdravih otrok, ker vedo, da domovina od njih mnogo pričakuje, da domovina pričakuje od njih vse.
Odprav« kokmata v
Okrajni Izvršni ljudski odbor za I Koprski okraj je kdal dne 4, sept. I odredbo, s katero se ukinja nesocialni j in krivični koloiiat.
Dosedanji koloni postanejo sedaj najemniki dotičnega zemljišča in plačujejo zato letno svolo, ki jo določi okrajna komisija. Vsa sporna vprašanja urejuje okrajna komisija za odpravo kokmata.
Koloni Koprskega okraja šo z velikim veseljem sprejeli ta odlok. Na skupnih sestankih so sami lastniki
Koparakani okraju
zemljišč odobrili tako ureditev, ki je prvi korak k večji socialni pravičnosti in gospodarski neodvisnosti. Ko-lonat je v Koprskem okraju bil raz-, širjen posebno ob obalnem pasu, kjer so zemljišča lepša in rodovitnejša.
Mnogi gospodarji so izkoriščevali svoj položaj posebno v zatiranje in preganjanje slovenskega jezika ob obali severne Istre,
Kmetje kaplanskega okraja so ljudski oblasti za to ureditev zelo hvaležni.
F1ZKULTUR A
Tekmovanje za ZREN
V naša telesa mora moč, odpornost, gičnost, to od nas zahteva naša ljubezen do Osvobodilne fronte, ljudske oblasti, do svobode naših delovni* množic v Titovi Jugoslaviji.
Da bomo vztrajnejši,
da bomo laže delali,
mmm
da bomo močnejši,
da bomo boljše delali.
da bomo odpornejši zato gojimo vse vrste iizkul-ture in smo to svojo voljo že dokazali na naši »Paradi dela« v Ajdovščini
Tekmovanje za ZRt-N, ki je kratica gesla: »Za republiko naprej!«, ima vseljudski pomen, saj bodo v tem tekmovanju pri nas sodelovali široki sloji delovnega ljudstva.
Če preučimo spored in znanstveni pomen tekmovanja za fizkulturni znak, lahko ugotovimo, da služi predvsem splošnemu razvijanju telesnih zmožnosti in zdravja mladine ter ljudstva. Vsak zdrav in močan človek lahko uporabi z največjim uspehom vse svoje sile za izpolnjevanje življenjskih nalog. Vojna vihra je pustila na naših ljudeh mnogo gorja, muk in trpljenja, lakote, bolezni in razne druge težave. Z odstranjevanjem vseh teh posledic, z izboljšanjem ljudskega zdravja, telesne vzgoje mladine in našega ljudstva bomo sedaj po vojni laže in hitro obnovili našo razdejano in požgano, porušeno in izropano domovino. Naloga, ki je pred nami, posebno pa pred našo mladino, je, da damo vse svoje sile in zmožnosti za to, da se obnovi vse za popoln razcvet domovine.
Tekmovanje za ZREN pomeni skupino različnih tekem in nalog, ki naj jih izpolni vsak fizkulturnik v razdobju enega leta. Za uspešno končno tekmovanje prejme znak, za katerega se je prijavil. Tekmovanje za ZREN ne pomeni enkratne trenutne manifestacije, temveč predstavlja in predpostavlja stalno resno vadbo in trajno kondicijo, kar vključuje slehernika v fizkulturno organizacijo in izpolnjevanje njenega programa. Z vključevanjem v fizkulturno delo dobiva fizkultura svoj pomen. Ona dviga in utrjuje ljudsko zdravje, izpolnjuje delovne sposobnosti za trajno udarniško fizično in duhovno ureje-jenost, duševno in telesno zmogljivost. Vse to so odlike, katere mora imeti sleherni državljan, borec in branilec naših pridobitev.
Tekmovanje za ZREN naj vsestransko poživi dosedanje članstvo v fiz-kulturnih društvih in aktivih, potrebno je mobilizirati nove mladince, tekmujejo naj vsi člani množičnih organizacij, ki bodo izpopolnili vrste zdravih fizkulturnikov. Vstati morajo nova društva v krajih, kjer še ne obstojajo, novi aktivi v šolah in tovarnah, priti mora nov dotok članstva v obstoječa društva.
Mladina naj organizira v vsaki vasi, tvornici, šoli in v vsakem podjetju skupino tistih, ki se bodo pripravljali na to, da s tekmovanjem dobijo pravico do fizkultumega znaka. Tekmovanju za ta znak bo dala mladina vidno mesto v svojem splošnem tekmovanju. — Imeti fizkulturni znak bo pomenilo visoko odlikovanje za vsakega fizkul-tumika, za vsakega mladinca in za vsako mladinko. S ponosom ga bodo nosili vsi na svojih prsih.
Ijivega učenja in vzornega vedenja, bodo uživali državno štipendijo.
4.	Sprejemni izpit sestoji iz izpita fizične sposobnosti in zdravniškega pregleda.
5.	Na izpitu fizične sposobnosti bo moral kandidat pokazati naslednje minimalne sposobnosti:
moški: 1. tek na 100 13.4; 2. tek na 1000 m 3 min. 50 setk.; 3. skok v višino 1.30 m; 4. skok v daljino 4.60 m;
5. met krogle 7.50 m; 6. plezanje po vrvi 3 m; 7. plavanje 25 m brez merje-
nja časa; 8. vaje ravnoteže na gredi, visoki 3 m in široki 8 om; 9. obvladanje žoge.
Ženske: 1. Tek 60 m 10 sek.; 2. skok v višino 1 m; 3. skok v daljino
3.25 m; 4. met krogle 4 kg 6.25 m; 5. vaje v ravnoteži na gredi, visoki 1.30 m; 6. obvladanje žoge; 7. plavanje 25 m brez merjenja časa.
Pri kandidatu, ki na sprejemnam izpitu ne bi dosegel minimalnih rezultatov iz največ dveh disciplin, se bodo vzeli v obzir posebno dobri rezultati, katere je dosegel v ostalih disciplinah.
6. Kandidati, ki se žele vpisati na Državni institut za fiakulturo, marajo vložiti prošnje na ministrstvo prosvete svoje ljudske republike (odsek za visoke šole) najpozneje do 20. septembra 1946.
Prošnji je priložiti naslednje dokumente :
1.	rojstni list,
2.	šolsko spričevalo,
3.	nravstveno spričevalo,
4.	potrdilo o i-mov inskem stanju,
5.	2 fotografiji v telovadnem kroju v velikosti 6 krat 9,
6.	kratek življenjepis,
7.	točen naslov.
7. Sprejemni izpiti za vpisovanje v institut bodo začetkom oktobra na Državne minstitutu za fiakulturo v Beogradu, Deligradska 27, o katerih bodo kandidati pravočasno obveščeni.
RAZGLASI
Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje, oddelek za notranjo upravo, bo sprejel v vrste Narodne zaščite gotovo število interesentov, in sicer imajo prednost borci, podoficirji in oficirji Jugoslovanske armade. Prav tako bodo tudi upoštevani oni tovariši, ki so bili v internacijah ali v zaporih.
Kdor želi stopiti v vrste Narodne zaščite, naj vloži prošnjo pri Krajevnem NOO, v kateri naj bo kratko razviden njegov življenjepis in udejstvovanje za časa štiriletne osvobodilne borbe. Prošnji naj priloži zdravniško izpričevalo in družinski list. Krajevni NOO bo prošnjo poslal v potrditev Okrajnemu NOO, odseku za notranjo upravo, ki jo bo odposlal v nadaljnjo rešitev Poverjeništvu PNOO, oddelku za notranjo upravo.
Pogoji za sprejem v službo NZ so naslednji:
1.	biti mora fizično in duševno zdrav,
2.	starost od 20. do 30. leta,
3.	biti mora pismen,
4.	višina najmanj 170 cm,
5.	politično neoporečen.
Prošnje se bodo sprejemale do 31. oktobra 1946.
Vpis študentov v Državni institut za fizkuituro v Beogradu
»Bilten , službeno glasilo fizkulturne zveze Jugoslavije št. 16 od 5. septembra 1946, prinaša:
,	1. Državni institut za fiakulturo je
visolka strokovna šola in ima nalogo, da pripravi kvalificirane fizkulturne voditelje in učitelje za fiakulturo na visokih, srednjih in strokovnih šolah ter fizkul-turnih organizacijah.
Šolanje na Državnem institutu za fizkuituro traja 3 leta.
2. Pravico za šolanje na ■ Državnem institutu za fizkuituro in na brezplačno
učenje na istem imajo vsi državljani FLRJ od končanega 17. leta do dovršenega 30. leta starosti, ki so dovršili popolno srednjo ali vsaj njej enako šolo in ki so na zdravniškem pregledu in pri sprejemnem izpitu dokazali sposobnost za to vrsto študija.
3. Za časa šolanja na Državnem institutu za fizkuituro bodo študenti stanovali v intomatu instituta. Za vzdrževanje v internatu se bo plačala mesečna vsota, ki se bo naknadno odredila, vendar pa ista ne bo večja od 600 din. študenti, ki so siromašnega stanja, mar-
Herpelje-Kozina. V okviru »Tedna zdravstva« se otvori dne 20. t. m. v Kozini »Posvetovalnica za mater in otroka«, ki bo odprta vsak ponedeljek od 10. do 12. ure in bo nudila brezplačno zdravniško pomoč nosečim materam in pa dojenčkom.
Koper. V okviru »Tedna zdravstva« bo otvorjen 29. t. m. v okrajni ambulanti v Kopru protivenerični dispanzer. Odprt bo vsak torek in petek od 11. do 12. ure. Vodil ga bo okrajni zdravnik tov. dr. Fer-foglia Lucian. Vsi spolno bolni imajo v dispanzerju pravico do brezplačnega zdravljenja, brez vsake napotnice.
Na učiteljišču v Tolminu se prične pouk 23. septembra ob osmih zjutraj. Popravni izpiti bodo 20. septembra. Vpisovanje pa bo 21. septembra. Delegat
Nova zdravstvena ustanova. Pod okriljem zdravstvenega odseka Poverjeništva PNOO se je osnovala »zdravstvena ekipa« katere namen je, nuditi zdravstveno pomoč in pouk oddaljenejšim krajem. Ekipa je sestavljena iz štirih zdravnikov-specialistov in je opremljena z rentgenskim aparatom in z zobno ambulanto. Njena zmogljivost je do 300 pregledov in manjših posegov na dan. Obiskovala bo teren približno po dvakrat v mesecu. — V okviru »Zdravstvenega tedna« bo ekipa priredila dva delovna izleta: prvega dne 22. t. m. v Podgrad (okraj Ilirska Bistrica), drugega 29. t. m. v Materijo (okraj Herpelje-Kozina).
KAI PIŠEJO ..PRIMORSKI BORBI“
Kosovelova brigada je doslej prevozila 8000 m' materiala
Izgubil sem osebno izkaznico št. 1454 na ime Humar Štefan, izdano od Okrajnega INOO v Grgarju. — S tem jo proglašam za neveljavno.
Čepirlo Francki je bila na »Paradi dela« v Ajdovščini v gostilni »Pri lipi« ukradena osebna izkaznica, Ker do sedaj še ni bila vrnjena, se preklicuje in se proglaša za neveljavno.
Tov. Brezec Antonija, roj. 1. VI. 1926 v Stranah, okraj Postojna, in bivajoča v Stranah št 26, je izgubila v Postojni denarnico z osebno izkaznico št. 2513. — S tem proglašamo osebno izkaznico za neveljavno.
Tov. Bole Anton iz Koc št. 20 je izgubil na Prestranku osebno izkaznico št. 243 in izkaznico SIAU. Osebno izkaznico je izdal KNOO Koce in se proglaša z današnjim dnem za neveljavno.
Tov. Remec Ivan, roj. 7. junija 1898, sedaj bivajoč v Oseku št. 94, je izgubil denarnico z osebno izkaznico, izdano od okrajnega odbora Ajdovščina. — S tem proglašamo osebno izkaznico za neveljavno.
Tov. Rebec Ljudmila, stanujoča v Ilirski Bistrici št. 176, je izgubila dne 17. avgusta 1946 osebno izkaznico št. 2867 in izkaznico SIAU. Osebno izkaznico je izdal Okrajni NOO Ilirska Bistrica dne 7. maja 1946. — Proglaša se za neve-lajvno.
Na Prestranku pomaga pri gradnji novega mostu tudi Mladinska delovna brigada »Srečka Kosovela«. Prve dneve so bili ti naši mladinci predmet opazovanja in kritike s strani starejših. Po nekaj dnevih pa je pozornost postala čisto drugačnega značaja. Vidni so bili lepi uspehi dela te nove mladinske brigade. Šef sekcije za vzdrževanje prog v Št. Petru na Krasu je kar obstal, ko je videl, da je mladina že v nekaj dnevih izvršila veliko delo. Še več pa je brigada naredila v naslednjih dnevih, ko je delo postalo načrtno in so se prvi žulji utrdili.
Prve dneve je bila brigada zaposlena pri kopanju jarka za vodovod, zdaj pa je zaposlena pri razkladanju gramoza z vagonov in prevažanju istega do mešalcev. Tri mladinke so v 43 minutah razložile 7 kub. metrov gramoza, trije mladinci pa 9 kub. metrov v 34 minutah. Od začetka so dnevno naložili in prevozili do 30 kubičnih metrov kamenja in drugega materiala .danes po dobrih 40 dnevih
dela pa 280 kub. metrov. Skupno s° dosedaj prevozili že čez 8000 kubič' nih metrov materiala.
Veliko zanimanje vlada pri ^ mladincih in mladinkah za politično izobrazbo. Ko je imel brigado zapU' siiti komisar in oditi nazaj na okrožje, so takoj napravili protest, da mora ostati. Radi ga poslušajo, ko jim raz' laga kako je nastal svet in življenje na njem in kako danes nastajajo " novi ljudje. S fizičnim delom združil' jejo umsko delo in se tako vsestransko izpopolnjujejo.
To je naša mladina, na katero srn« že tekom borbe stavili vse upanje. Vestno in natančno je že takrat 'ir'_ šila svoje naloge, še vestneje jih vrS1 danes. Če se že danes zbira na raz nih progah tudi mladina iz drugih at' žav in pomaga graditi — pot enotnosti mladine vsega sveta — potem 50 vsa prizadevanja raznih »diplomatov* v Parizu, da bi z njihovimi mej3®1 »obrzdali« to mladinsko pot v sve naravnost smešna. Naša in svetovne mladina takih mej ne bo več poznal3-
Mladina obiskuje
Mladina iz Kubeda je obiskala ranjene borce, kateri se nahajajo v okrevališču v Voldoltri.
Ob priliki svojega obiska je mladina obdarovala ranjene borce s 30 kg smokev, 45 kg grozdja in 500 komadi cigaret. Mladinke so napisale tem tovarišem tudi pismo, ki je bilo sledeče vsebine:
Dragi tovariši borci!
Iz hvaležnosti, ki smo jo dolžne vam za svojo osvoboditev, se čutimo dolžne, da vas razveselimo s. temi
ranjene borce
skromnimi darovi, kajti zavedamo s& da bi brez vaših žrtev ne bilo naš® osvoboditve.
Vi ste dali najdražje: svoje zdravje na našo osvoboditev, mi smo P3 pripravljeni, še dajati skupni domovini, pripravljeni smo se boriti Z* dosego onih pravic, katere nam 1® kratijo, za katere ste vi žrtvovali svojo kri.
Hočemo in zahtevamo samo o®0 in to je priključitev k Jugoslaviji.
Mladina iz vasi Kubeda-
Na Titovem trgu v Postojni smo se p mladinske brigade, ki je odšla v Bi
3. september 1946 je zop-et važen mejnik v zgodovini naše obnove, pomemben pa predvsem za vse primorsko ljudstvo, posebno za našo mladino, v Titovi Primorski, ko v času zasedanja mirovne konference ponovno dokazuje svojo pripadnost k matici FLRJ.
V Postajni sta se zbrali dve mladinski delovni brigadi, ki sta odšli gradit progo Brčko Banoviči. 2e v zgodnjih dopoldanskih urah so se zbirali ljudje na Titovem trgu, kjer so p>ričakovali člane naše silne armade, člane naše delovne vojske, od katerih so se dostojno poslovili. Točno ob 9. uri so prikorakali naši mladi junaki po Jamski cesti na Titov trg. Spremljala jih je postojnska godba. Čete obeh brigad so se razporedile pred tribuno na Titovem trgu, ki je bil poln ljudstva.
Mladinska brigada iz cone »A« nosi ime »Mario Blazon« in šteje 345 mladincev in mladink. Njen komandant je tov. Baciochi Silvano, Tržačan. Ta je bila pozdravljena z velikim na-
oslovili od naše rčko-Banoviči
vdušenjem. Mladinska brigada iz con® »B« pa se imenuje: Brigada »Rti®} Mahniča - Brkinca«. Komandant r tov. Miklavčič Franc. Vseh član®11 te brigade je 555.
Kot zastopnik Poverjeništva z3 Slovensko Primorje se je poslovil njih tov. Janežič. Nato so podarili stojnski pionirji komandantoma o®®11 brigad lepe šopke cvetlic, ki so jih ^ veseljem sprejeli. Saj naši najini3!51 že danes vidijo, kakó lepa bo njihova bodočnost, katero jim ustvarjajo o!1' bovi starejši tovariši mladinci.
Mladina, ki odhajaš, bodi pozdrav' Ijena! Vedi, da smo eno in boin0 ostali enotni tako kot smo bili J®” slej. Danes se poslavljamo od teb® z zavestjo, da se vrnete kot naši, Tit®' vi, junaki dela. Prepričani smo, ne boste zaostajali za našimi juo3^1 Vojkove brigade, katera je toliko o®' prinesla k naši obnovi. Pričakuj®®® vas. Sprejeli vas bomo že v Titovl FLRJ! — Živela naša mladina!
Lilija Bogomil-
Tudi naši najmlajši pomagajo pri obnovi naše domovine
Tudi naši najmlajši se zavedajo važnosti obnove naše domovine, zato se skupino z odraslimi in posebej ude-Hžujejo udarniškega dela.
Pionirji iz Rižane so se še posebej izkazali. Dne 1. septembra t. 1. so se skupino z odraslimi udeležili udarni-
škega dela pri čiščenju ruševin v va® Rizar. Očistili so ruševine iz ene bi*® speljali 4 kub. metre materiala in n3 pravili 40 udarniških ur.
Postavili so si v načrt, da od«'®! naprej se bodo vsako nedeljo ud®l® ževali udarniškega dela.
Mladini tretje delovne brigade Julijske Krajine »Pino Tomažič«
Vaša odločna volja in veselje do dela pri izgradnji mladinske proge in vaša visoka morala so ponos naše mladine.
Vaše poročilo, ki ga je naša mladina nestrpno pričakovala in hvalež-
Tov. Humar Marija, roj. leta 1911 v Gomilnici, sedaj stanujoča Vrhane št. 42, je izgubila osebno izkaznico št. 2523, izdano od Okrajnega INOO Grgar, in jo s tem proglašamo za neveljavno.
Izgubil je denarnico z vsemi dokumenti, t. j. osebno izkaznico št. 3836 na ime Šušmelj Jože, Sedavec št. 41 (Rav'
niča), izdano od Okrajnega INOO v Grgarju, izkaznico SIAU in dovolilnico za
kolo. — S tem preklicujemo zgoraj navedene dokumente in jih proglašamo za neveljavne.
Tov. Žitko Ivan, Grobišče št. 17, je izgubil osebno izkaznico št. 2163 na kolodvoru v Zagrebu, izdano od KNOO Prestranek, okraj Postojna. — S tem proglašamo osebno izkaznico za neveljavno Tov. Filipčič Franc, Koče št. 19, je izgubil osebno izkaznico št. 182, katera se proglaša za neveljavno.
no sprejela, nam priča, s kakšno z® vestjo je prispela vaša brigada t)a' kjer vas čaka trdo delo, ki pa j® zavedno Titovo mladino ter za v5° zavedno demokratično mladino le z* bava in veselje, je strokovna in p0*1 tična izobrazba, je dvig kulture n®5® mladine, ki odmeva po vsem dero®’ kratičnem svetu.
Mladinska proga, kovačnica br® stva in edinstva vseh demokrati^1®1 sil, je orožje, proti kateremu nima či nobena reakcionarna sila in PraV zato je naša mladina ponosna, da i®3 tudi iz svoje srede najboljše jun**®' ki s svojim neutrudljivim delom P1? spevajo k utrditvi najmočnejšega or0*, ja za borbo k srečnejši bodočno51 nove Titove Jugoslavije.
Naša mladina vam želi najbolj5® uspehe pri delu in vaši kultumo-prf. svetno in politično strokovni vzŽ°L S Titom v borbi s Titom v sv° bodi! Mladina okraja II. Bistrica-
20. t. m. prične poslovati na sedežu okrožne propagandne komisij® * Ajdovščini
FOTOSEKCIJA
ki bo izvrševala vsa fotografska dela (razvijanje, kopiranje, povečavanj®
Vsi odbori in člani Osvobodilne Fronte imajo 10 % popusta.
»Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje uredniški eclboi»