St. 27. V Grorici, v cetvrtek 2. julija 1874. Tecaj IV. „SoLa" izhaja vsak cetvrtek in velja posto prejmvina ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto......f. 450 Pol leta .......2.30 Cetvrt leta .... ,, 1.20 Pri oznanilih in ravno tako pri ,$o lankah" s«> nlaeniezanawlnotristopno \ ,*sto: 8 kr., ce se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat --- ¦"'-¦ 't>......,7"^"",;"",'. ".....3 knit........... Zu Vi'Cf crke j»<» pn>,stora lWinezne stevilke se dobivaju po 10 soldov v Gorki pri Paternolliju hi So harjm v Trstu v tobakarnicah „Via del Itelv.-ilore 179" in „Via della casrainn HO" Narocnina in dopisi naj se blago voljuo poSiljajo pod naslovom: Urcd-nijstvo oziroraa upravnijfitvo v Pater-nollijcvi tiskarni v Gorici. ~ Bokopisi so ne vracajo; dopisi naj so blagovoljno fvankujejo. — Delaleera in drngim ne-iuviuozmiu se nurocnina zni?,a, alio bo >glasB pri urednijstvu. Glasilo slovenskega politiCnega dm§tva goriSkega za brambo r pravic. Slovene! pred na>imi sodnijami. (2Sddal)evanj( ) izroriti tudi v roke ljmUva. V ts\ namen s^ jt* o«l vi«t- stra-nij predlagalo, na] bi s».» izdaln posebna postava za vsafc stau, da Ui jo (oliko loze razmu.'li vrstniki stanu: naj bi se udele/jii tudi zaslopniki iz dotirnega stanu, kadar In imel«; sodnije razwoditi o stvari. id soga v njilniv delokrog, h iega prizadevanja in tudi zarad drugili nagibov so so dale muogo-vrstne postavo, kakor posebno postava o uienjirali in postava za trgovee, ki veljuto z\ravou obtMWfra dmvljanskegu zakoiiika, in poklieiijrjo w It scjam pri knlcgijaluili sodnijah pri-H'dniki (as.M'.ssorij pri razsojf'Vaiiji o trgovskih zade-vali. Tako prl/.adev.uije jc hvalovivduo tposebno za N.'Iimt. ki pa hoK'ju za v.m» avstrijsko narodr vpeljuti !<• ii t* m s U Ijudsko pravu) in bi bilo nh bolj opra-vieono tniaj, iebi postave meni sodniki podeljfiui jjm oblast zlorubilt in jo uzrok novouiu kazen^krnm poslop-niku <»d 2:>. inaja 1H7.'{. NajsvetfJM'. najravfiojA*' in naj bolj plrmrnito iniofjo >\(>vekovo sta par njegova-osobna prostost in prirojoiia • ,i.r»T-inf»w .-in jfih ijji.^ifi u-»'."M»>m\\ $$. 140. \1\) star-ga in '2t>0 in naslednje novi\jia kaz*'ii>ki'ira jjoatupnika|. V t;i zadaji nann-n stc si* sk>niii in vpfljali due po.stavi od 7. oktobra 18t)8.st*'V. 87 in ?*S drz. zak.. kat^rili prva doloruj*', kadaj in ka-ko sty muro odti'gniti Mov^ka nji'ijova usubna prostost. in druga, kadaj in kako st- siru* piviskati tijojrovo \>o-hi>tvo. (fcar zal^va nj^v>v,> o^dmo pro^tosj alod** iitiftjai. Uili s[c m'ct ti dvc po>ta\i /." v ii. L. l."»l, in posidtuo io*> in nasi. f^J.-d*' os»d>nt' prostostij jm v §. \i)'i in nasi. r«rl»'d»- prt>i>kanja i">liist\ai u/i« v pr.'j.s- njom kaz. post, izroceni in sto v uovoni postopnikii v I §. §. 174, iu nasi, so bolj natanjko—dolofoni in to po-s<'buo gl»»di» prciskovanjs, na osobi. Tako dali'P s(>ga skrb novojso postavodaje za ose-bno prostost in tako visoko jo wni, da jo pogojnma d'ovoljujo uzo zaprtfmu, ako da priinorno ziigoto-vilo. (§. 7 postava o>l 27 okLobra 1802 st. 87 drz. zak. iu §. IH3 nowga taz. post.) Kdt'ii [loglavituili izrokov, iz kalcrib so nastalft po-i(duo sodnijc novoga kaz. postopnikii, jo, kor zaslojiui-ki narodov obzir jemajo imscbuo napolilisko hndodidjstva so hotidi lirauiti iu braniti pr«d vseui drzavljanoni'pro-niozcnjts oscbno svobodo in ZiviMijo. V tern in no v ni'zaujianji doplat-auih pa luVnili soduikov j«» tudi trcba iskati nagib. zakaj se jo Ijudstvom \rniln prvotua pravica, naj otio sodi o ja-ostosti in zaporu, o zivonji in smrii. Zato pa ima lo tako ljudstvo praviuo soditi, moj k»t»'rim j(» Ziito>,i>ncc budmiidjstvo dognal in no n torn pi)dvrg»d postavaiu iu uusljcnju ljudstva. 'IVritnririM konipnti'iicijii, kiiti*ro so vsa inodenia postavndaji* kot priindp prcv/.oln iu tudi pri nas velja, ima od postavo nanierovau naslodoli, da si> navadno so-rojaki—od sorojakov sodijo. ]^ uoopravii-mia prikazon ja toraj, »•«» sn pravilna koinpntiMicija. kakor novadno na ('¦'skein pri liskoruili pro^sili, i/kljuisi in «»i didagirajo drugn hodniji? in drnga sodisira prml porotniki — cido ra-zHimu*, da, sovra/tic uarodnosti. Koinpt'tiMiidja ji» toraj ono stalisro, iz katoroga sni'Miio Slovmici tirjati iu nam niorajo gosposko do-voliti, naj se proli IsloviMicoin obravnava la v slovonskuhi joziku in pnal porotniki slovenskn naroduosli, katcri lirjatvi si; nam mora vstruiii. tudi re se nopovoljnost in nuvednost v joziku zakrivata za tako zvani sodnijski j»'zik. i Dalje prib.) USTEK. •Taz pojdrin tja (vi j,'«>re Ki ii.i.-pr»ti mi blisrijn. Ki vrhnnci ^o jjui s-ivi V auirji jutranji b i>fij>». V juy.no zahodn.jom icotu prijazucga Stajrrja, kjt-r na Koro^ko in Kranjsko inoji, vz ligtiju s»j pogorjn v jako vidikan.skiii (orja^kihi. rudnih podobah. V najnovrJM'in rasi potuji* muogo potnikov po sa-rinski doliui — tukaj jih imemuVjo oldskovalce „sulc-i»askih planin." Xfki Uunajran jn bil prvi. koji jn s planiuskinii prijattdji st.inkuj izl^t jiapravil in j»> imviioval to okolieo —„spodnjo Stirsko Svien" : ta je bil pevec inpesnik g. Jan«z Ur. Seid!. slavni avstrijauski nemiki pesnik,**) koji je praznoval ta inesec 70 letni dan svojega roj-stva, taeas protesor v Celji. *) Neraski: ,,Sal2bacber-Alpen4i, ker pa nij za nje tukaj slov. izraza jih imonajejo tukajini preMvalci: „Sulcbftske plani-ne." Pis. **> Kjegovc pesni in drarae so krasne npr. „Fiscliers-Abend-lied," „Wegweiser fiir Freunde der schonen Katur in Wien's Um-gebungen'f v treh zvezkih. „Bifolien" (Wien, Sollinger 1846, 4 Aufl. 1858), koje je on avstrijanskemu najvojvodu Janezu pocastil, „LiedertafeV* Wien, Gerold 1840). ,.Pentameronf „Lanb und Na-deln," Lieder der Nachfc," „Natur und Herz", „das erste Veil-chen,"1 „dic Unzertiennlichen", „das verlorene Kind" so dela, da clovek strmi pwbralSi jih. Dopisi. V Gorici, 1. julija 1874. (Izv. dop.) Vi'<»i-»' je in \.st'lcj uz.» k.ikib 10 let nasi inestni oi-otje ob rasu vro-riue studirajo priduo vprasanje. zarad uowga volotoka; ko [»a vmeina odjeiija, vrzeje zopet dotii-id i'ascikHj v V mnogo krogili pozuau profesor Zujianeie, znan po mnogiii popisih e.djske okolieo jo bil prvi , koji je z nekini popisom onieiijenega pesnika — in tudi druge, napotil,— ta romantieui kraj obiskati. Vn tudi drugi t iristi so uze uinogokrati na ta izlet mislili. Kraneoze, Angleze, tiitii naravosloveo in pnjateljo krasne naravc vidinio po letu po jako krasnih dolinah voziti so..~ Kdor sulel)aske planine in njih orjaSko okolieo iz (xlja obiskati hoee, patrnbujo vsaj dva dui — kilor hocV pa le .savinsko dohno videti in potem i-rez bribe na Korosko jo mahniti, protrebuje le en dan. Prijatelj izletov ali v^iij polun.iravoslovee in turist mora v ,,Lo-gartal" b vodopadu (izviru b'avine) a potrebuje li tenia VMij osem dui. V „Suli:l)ahuu dobi pre.noeisee in do-bro postrezbo in ako bi tudi tega no bilo. jeza turista snop shuno zailosta (lobro lezisi-e..***) Potovanje priene navadno iz Celji* zahodno po stari postni cesti ee?. Za-vee (Sachunfeld) do savinskega mosta, tain pelje. ista cesta" juzno—zaliodno proti Ljubljani. sevrno—zahodno pa pelje dobro nagrucuiia okrajna cesta preko Savino v 31ozirjo (Prassbi-rg), od koder se zafcno prav za prav izlet v Sulcbah. — Savinska dolina od Oelja do Mozirja je jako kra-sna in turist se je ne more zadosta nagledati. To pot-nika oeara, Kdor pa zamore iz Gelja le en dan za tak izlet z>tovafci, naj obisce Mozirje, trg zbog romantiene okoli- ***) Sicer ne svetujem turistu prenoci§ca iskati jna kak^" akednju,da so rau ne zgodi kakor nieni leta 1869 o poeitnicah h<* sera z mojini prijateljem tehnikarjem pel jo mahal iz Gorice y Ljubljano. Spala sva na Vrhniki (ObarlaibaclO vrh Stale t skeanju* po nofii pa sva v sanjah skoz jedno luknjo v Stalo na kravo padla. Pis. *-¦"¦¦ ' -¦............i^^^^^^zizzjzzzzczmzmmffzjm kot, iz katoroga ga drugo leto zopet privleiejo, Van-dar pa jo vprafianjo zarad vodo tako jiujno posfcalo za nase niesto, da se lotos bolj regno migli ne iijegft ener* gieno resenje, kakor ^e nikoli dozdaj, Tehniftm odsek je letos prav priden in sili na to, da se ta re6 fa letos dozene.—A kaj pravi k tomu finaCni odsek? „L'Isor4-zo" nasvetuje posojilo in je v zadnjili ^tevilkali doka-zal, da bi se dalo to posojilo prav lehko dobiti in pa tuCA interesse taeega posojila pokriti, 6e se liarareS mestni dohodki zvifiajo. Naj so"obdafei Jiganje vsake ba-ze, iu naj nalofci provoznino na vso robo, ki dohaja v (lorieo; pa no enotnn privozni.te, ampak po vazredih, tako, da bi so plaftevala naj fineja roba po S, po % in I sold in druga, kakor led, kamunje i. t, d. po Va solda oil centa. Ta operaeija bi raestu donalata let-nili blizo 40000 gold, s katero svoto so pokriti obresti za posojilo. Ta misel nij ravno slaba, vendar pa bo nam doz-dova provoznina po razredih neprakti^na glede admi-nistraeijo; boljo jo ^o se ostane pri onotni provoznini od 1 solda pri contu za vso robo brez razloeka, — Do ilodka ne bo po tern niiMnu dosti niiuije, pa administraei-ja bo olajsana in trgovcom so tudi na vse zadnja ne bo godila velika kriviea, kajti I sold pri eentu je neznaten davek in bi so k veeemu pri Bittorjevih tovarnah ka,j poznal; velikansko industrijo, kakor je Bitterjeva, pa tak davek ne moro slabiti. Sicer pa je veliko meat v Avstriji, kakor Pesta, Gradee, Svsak m ve6 dragih, ka-tore so ufco vpeljale piovoznino in vsa ta mosta imajo le enotni davek 1 solda, kar kaze na prakti6ni uspeh tega davka. Nij nas namen spuseati se v obsunejse dokaze: mi smo re6 samo onienilt kot mesfcno novost. Slisi so, da je veeina goriskili mestnih svetoval-eev za vse novo plane, kakor smo jih u%e poprej en-krat omenili, jako vneta; manjSina pa pod vodstvoni Pajer-Kitterjevim lioeo zavirati vsako delovanje po prin-cip'u nasih starih: BrajSi naj vse hudir vzame, kakor da bi kak drugi, kakor mi zvonec nosil;tt a veeina je men-da sita tega prvaStva in se hoLe na noge postaviti. — (Je bo v duliu pravega napredka /lelala, na^la bo v ni'stu obilo moraine podpore; a le v malenkosti in v politirno rogoviljenje nnj se no zgublja, kakor je pre-krstenje ulie, podpiranjo demonstraeij l t. d., ker stem zopet, vzo zgubi in treziio mislefie ljudi sili h kompro- ce obee. - znan, kajti tamkej naj do potnik tudi izvrstno pos.trozbo in prenoeiSiie,— Vrnn se labko turist za spremombo po drugi poti, in sicer obisee lahko 5)Peninggraben» (miniaturno**) podobo „bude luknje") in grajSSin bogato „Schaltal" in ako mu ens in moH dopusfiajo ob enem ludi oljsko goro. od koder so eloveskemu oSesu odpre krasen raz-gled. . ' Ketlor hoee poznati pot in vsa imena gradov, graj-srin m krajev, naj na pot seboj uzame general—§tabni zemljevid, dobi gav bnkvarmeah za majhen denar.—Pri Jlo/.irjL se loci eesta na desno v lepi „SehaltalK in dwlje proti severja do koro§ke Xelezniee. Na drugeni begu Savino,—en cetvrt are od Mozjrja lefci stari grad (Altenimrg) in Nazaret—franeiskanSki samostan. Tukaj se turistu predoeujejo siroke doline omejeuo s krasni-nii planinami; tukaj veje uze planinski zrak; cioveku sree radosti poskakuje videeemu „spodnjo stirskp bvi-co* z velikanskimi gorami pred seboj. Potnik viJi_ pri toj priliki trg Recico in dalje jo maha do Ljubnjega. J)o tukaj sem se potnik lahko vozi; lahko bi se sicer so dalje vozil, a da bi se na vozi dal makati (stesati:) krepkemu turistu to nij po volji, raji jo od tukaj na-prej pes okrevi, da „eon more" okolieo z jako krasni-mi'podobami vzivati zamore. — Tukaj vidirao povsodi mnogo lesa nakupi^enega, inline, zago na vodi (Sagen-, mublen) i. t. d. Kar je dalje naprej, kaSo vse visoko gorni znaeaj, na severu vidi grozovite zide Baduhe, ka-mor drzt romanticna steza. Tukaj se bli^.a turist sulcbaskim planinam. V Lufin *) Miniatuva (Miniaturbild;) miniatarno ali drobiw malaa-je: cesko drobno.'ijalba • *IS« missii z drugo v takih zadevah zmernejso konservauvno —-klerikalno stranko.—Kakor sow uze veckrat povdar-jali, stareSinstvo gorisko ima veliko in Iepo nalogo na eisto materijalnem stali§6i, kakor hitro pa se spusea preveS v politiko, je zadnje raesto v vsakein obzira, zatorej pa je 7 Gorici le pravieno, ne strastno in* ne-pristansko, skoro bi rekli kosmopoliticno postopanje uspesno in hasljivo. . DruStveno zivenje je v Gorici posebno mej ltaJja-ni na slabem ;• goriSka ^innastica* hira in nij Seniko-li dosegla svoje prave svrhe; razprtije so mej Italijani §e vece, kakor mej Slovenci. Pred ne dolgo je lmelo priti v Gorieo trzaSko drustvo „Talija ;"-gon§ko dra-maticno druStvo pa „gmnastica* ste se bili pogodili, da bosti skopno sprejeli tr&aSke goste, a nekoliko dmj pred naznanjenim pobodom so nastale navskriznosti mej obema goriSkima druzbama zarad stroSkov in zarad cisto ceremonijelnih zadev; oboji sohoteli prvi biti, gin-nastica je odstopila od vsega, nastalft je kriza v odbo-ru tega druStva in nekatcri odborniki so se na hitrem odpovedali. K sreei je „Jupiter pluvius" priSel na po-moc j zarad rooenegadezja odpovedalo jo trzasko druStvo in konec je bilo vse homatije. — SliSi se sicer, da trzaSka Talija je le odlozila izlet v Gorieo in da pride obiskat to nedetfo gorisko sestro: a zdaj ji pojdc men-da samo dramaticno dru&tvo naproti, kar bo dalo po-vod do se vece napetosti mej telovadci in sinovi Talije. „G6rzer Gesangsverein", po imena kozmopolitie no , druStvo, tudi ne more prav na noge; zadnji cas je od-'stopilo vee delalnih Slovencev in Italijanov in §e celo nekateri Nemci; uzrok bo najbrze kozmopolitizcm po imenu; kakor se sliSi, §teje to pevsko druStvo samo Se 15 do 16 pevcev; s temi pevskimi mocmi je hotelo v soboto napraviti prvi koneert na Katerinovem vrtu. pa tudi to druStvo je tisti veeer pJnpiter plnvius" pod svoj proiektorat vzel. Sploh ima Katerinov privovarniear pravo smolo; kakor hitro naznani, da bo godba v njegovem vrtu, pa jo gotov dez, tako da se je oni dan izrazil; „kadar bodo kmetje dezja potrebovali, nij treba dnizega, kakor da k meni pridejo, jez nabijem po ulicah, pa bo gotovo dez in kmetje mi bodojpo tern radi So kaj plaeali." Za-nimivo je to, dafaktitno tegajako podvzetljivega gostil-niearja vreme uze 3 leta preganja. NaSa citalnicn, katera ima letos zadosti srece, bo menda ne glede na mnoge veselice v tern letu, napra-vila v kratkem izlet v blifcnjo okolieo; nakateri Slovene! pa hocejo napraviti izlet na Forlansko. Namen tega izleta nam nij treba javiti, da ostano noviSkemu reporterjn kaj pikantnega. Ne o napitnici, ampak ob istiniti zvezi Italijanov se Slovenci moremo danes kaj poroeati.—Osnovala se jc namrec nova klerikalna tiskarna z namenom, da se bo-sta v njej tiskala oba klerikalna lista „Ecou in rGlas" in drnge tiskovine klerikalnega znafiaja; liberalnih spisov ta tiskarna ne prevzame po nobeni ceni. — Predsednik te tiskarne je dr, Tonkli, odborniki so baje trije italijanski in trije slovenski duhovni.—Tiskarna je zaccla delovan-je s. 1. t. m. To je tedaj faktiena zveza. a uzrok ji je Bim, kakor je prorokoval sieer Saljivo, a prav dobro nas doprsnik iz Ljubljane v zadnji Stevilki rSocea. Prosit ! Prvi slovenski kleceplaz je uze pokazal izvrstnt administrativni taleni v Sleveniji; zato pa je dobil za-upnico od akcijonarjev in mi bi nasvetovali, da mu poS|fejo akcijonarji tudi julijski knpon v dar in spo-min, cvenka tako zanj ne dob(». dobi dobro postrezbo in preno6i§6e in se tako okrepca za daljno potovanje. Od Luea naprej tarist dospe na Raduho, s koje se . eloveSkemu oku velikanska gorata. panorama odpira, svet pe6in. kreste (robci na vrh kake stene) in spicasti zobom podobni razrastek, koji izgledajo bas kakor razva-line. Od tukaj naprej proti Severn pelja cesta v Selial-tal, druga v Sulebah. Od LuSa ravno naprej pridemo Savini vprek do Logarjeve skale, od koder se mora po y peeenje vsekanih stopnjieah stopati: dalje dospemo do igle onega prehoda mej dvema peeinama, konecno do vilifcnega krcmarja fjeden studenee ali vir z dvojnatim zlebom) (strugo), iz kterih se voda izliva in koj potem se u2e bliska turistu od dalee eerkveni stolp vasi Sulebah. Navadno turisti seboj vzatnejo kakega vodnika, kateri grede dopoveduje mnogo Iovskih iu drngih ane-kdot.—Sulebah ima tudi prijetne gostilniee, vendar ne-kaj drage ste tamkej jed in pija6a. Posebno posterve in meso divje koze, naj ljubse jedi ninogih tnristov, imata ne ba§ nizko cono. Ljudje so tamkej prijazni in postoni. Evo en pri-merljaj 1 Neki Anglez nekedaj potovaje po savinski dolini zgnbilje svoj „portmone" z obilnim denarom in papir-jem velike vrednosti. Zastonj iskaje izgubljeBo poda se h g. zupniku s proSnjo, da bi on (Lupnik) blagovolil to objaviti v eerkvi ovgieam-, naSlieu je ob^ubil prav dobor dar. „Nij treba" ga zavrne g. zupnik, „portmonett z denarom I. t d. je uie dulgo tukaj, a nasliea ne bode vee mo-gofie dobiti. — Bastlinoslovec ibotanikar) najde tukaj svoj dobi&e*. Po poti grede dobis oeino zeljisce (Edelweiss.) Bag tako najdeta tukaj romantika in malar krajev zadosta, zadosta za dusevni zivez: Cvrste pri-kaznj, pegevje i. t, d. kaiejo \isoko pogorje, ako se dalje proti zanodu napotimo. In glej sedaj, pridemo v Logar- Zadnja tombola na praznik sv. Petra in Pavia nij bila tak& nrocno oMskana, kakor droga leta; krah raz-.sirja svoj n^v*.,v* vse kroge, revezev je letos strasno veiiko in tag? pdj'e prosijo po mestn, o katerih bi se ne bilo nikoU misliIoT da trpe poroanjkanja ! tujeev je tudi letosr prhlfei?m> malo; vendar pa ctomacini pridno zidajo jroY$' m^ ^rolt kolodvo^o, ker vse je tukaj gotovo, ra crobimo predelsko zeleznieo. GMalisea nijttfamo zdaj ni5 tukaj v Gorici; gle-disee bi zdaj tukaj prav slabo poslovalo.— Za Kiceardi-nijeve Marionette pa ima gorisko ljudstvo vee veselja, ker to gledisee z lesenimi akterji je zmerom polno. Sicer pa ta glediscna posebnost nij nekorislna; da bi le mi Slovenci premogli enega Riceardini-ja, koliko bi to ljudstvn koristilo! — Na§e Sole dajojo Sasnikarstva vedno zadosti gradi-va; pa je res Sadno, kako se zmerom pri nas orga-nizuje in rtiorganizuje; ne mladez, ne ucitelji menda ne ved6, pri Hv\ da so : nij eoda, da »*e po nxstusl'sijo pogostoma prito^be proti srednjim solam. Pretekli teden je imel dezelni solski svet, sejo.bil je sam baron rVselu navzofen. Kaj se je skepalo je, taj-nost, le toliko se ve, da vkljub sklepu konferuncu, «ia bi se poMtnice prelo/.ile na meseru avgusta in septfin-bra in da bi so inasa v)b ileluvnikih odpruvihi, je solski svet vse pm»til pri stareni. — f.'zroki zakaj se poeituice ne preloze, so jako komicni in fJise po suboparnem ilo-maeinstvn ; trgatev, tit-ji lov, menda italijansko podnebje, to so vain razlogi. — Iz vsega pa se villi, da ima pa-stirska pnlica se zmerom dosti upliva na solske zadeve: „Presse" bi v tern gotovo slntila reakeijo in -Kikeriki1 bi gotovo narisal Strernayra na razpotjn. — Omenili smo uze, da so bili nekateri gimnazij&ki profesorji za-tozeni, da v soli tajijo boga; kar uenadoma je te dni dobil prof. Seh. dekret da je popolnoma odstavljen in prof. \V\, da bo prestavljen in za kazen >"" ne bodo steta dosedanja slnzbna leta. — Slisati je, da uzrok tako stroge kazni nij same zatozba klerikaleftv, temveP. sta profesorja od druge so boljo merodajne strum zatn-zena bila, da spodkopujeta diseiplino na ginmazjji. To ntogne verjetno biti, ker ta dva gospoda sta preintimno obeevala z nekterimi dijaki. „Nene freio Presse^ menda s tern vee zgnbi, nego mi Gorieani; zatorej pa se nadejamo. da bo ta list pri-bodnjif; kak vzdihljej prinesel iz (foriee. Iz goriSke okolice J. jidija, (Izv. dop.) Tji pa tain po Gori§kem se vrSijo te dni obcinske volitve in skoro povsod so zivahnejse, ii3go so kedaj poprej bile. Zdi so skoro, kakor bi se bili klerikalci letos v ta namen posebno organizovali, xajti prav njihova agitacija je glav-ni uzrok te zivahnosti. Prav tako! saj jo bilo ljudstvo do zdaj v te.ji oziru zares prezaspano' ter se j« malo brigalo za to, naj je Peter ali Pavelj znpan, naj ta ali oni staresmi. Za to paje bilo tudi gospodarstvo v mno-gih obeinah zolo zanemarjeno in marsikntera obriua, katera ima sicer Iepo premozenje in obilne dohodk*>t je vsled take malomarnosti mnogo zgubila, r-e ne v dol-gove zabrela in obeinarji zdaj Imdo obeiityo njihovo mla&no8t pri volitvah, ko se jim ol.einski diihadkit obcinske naklade sekvestrujejo za zastane eesaske davke in druge dolgove. Zato le vrlo agitujte in pritiskajt? klerikalci pri volitvah, da se tudi nasi vzbude. da so v borbi pretehtajo mozje, sposobni za obf-inske zastopni-ko, kateri bodo tudi kot izvoljt. ¦ vedeli, da jib volilci r jevo dolino (po posestniku tako imenovano) od tukaj naprej pelja steza v ttVellalr neko kopelj na Koro^keni. Na levo imamo zopet stezo k Plecnikit in k vo-dopadu. Tukaj pada namrec Savina 8 seznjev navzdol, zg'me zopet pod zeinljo in v neki daljavi prijde zopet na dan. Ves ta razgled Ostri«?e mora tnrist v Plcsnikovi hisi s bodnika uzivati.—Vsak popis te earobno-krasne ponorame je le dolgocasen ; pero ne more te.«;a popi-sati. Yrnimo so na .Salebaha zopet, in i»limo severno-zahodno fez sv. Duha, tako prijdemo koj potem do ne-ko cerkve in tukaj imamo razgled na Sulebah v jnzne strani, tu vidimo juzno stran Sulcbaha. Ako sli'dinnv po stezi od levo proti desni (od severno— vzhola) proti jugo—zahodu, ugledamo v propadu .Babo^Za njo vidimo Ostrieo, dalje ravnino .Etravo1' in koneeno' pak v zadnjem koneu Ledenico. V dolini (Plosnik) se sem ter tja vidi Savina; Nemefi bi dejal:—ein grossartiger fk»-nuss 1— Taisti uzitek se ponovi turistu, kder se uze na Ko-rogko stopi. Protu severu imamo zopet lep razgled, od koder se pa uze vidijo rodovitne ravnine. Tezko se clovek poslovi od takih visokili planin. kder je uzival to, kar jo narava dala—potnik naj se sedaj poda zahodno ali severno naprej skoz jame ta-mosnega gorovja proti eruemu potoku in tarn najde vo likanske bribe apna (Urgule hrib.) Pri Prevali na KoroSkem prijde turist zopet na prijazno in rodovitno dolino.— Poslavljam so od Vas eestitih bralcev in bralek izrazevaje zeljo, da bi vi to, kar sem tukaj na popir naslikal, sami kedaj dejansko izkusili in podrdili.— V Mozirji na slov. Stajerji dne '28. jnnija 1874. _______Anton Leban, ucitelj. vsem njihovem postopanji zasledujejo in ostro opazuje-jo in se bodo tudi po tern obnasali. Iz smartinske zupanije v Brdib se nam poroca, da so tam duhovui pastirji vse zile napeli, ter svoje ovei-ee v eerkvi in zvunaj cerkve pregovarjali, da imajo in kako imajo voliti. Danes jevolitev, a kako seizidide, ne moremo se vedeti. Zagotovlja se nas pa, da bodo vsaj v prvi in drugi skupscini liberalnejSi element! prodrli. Mogoee, da celo v tretji, a to je vse odvisno od udele-zitve volilcev in od danaSnje agitacije. Bve vprasanji ste posebno merodajni pri Smartinski volitvi. Bazsir-jenje cerkve v Smartinu, to zene, zraven dru-gih nzrokov, klerikalce v boj, da bi ohranili sedanji regiment se sedanjim zupanom na eelu. Dobro vrc-j e n c Sole s e s p o s o b n i in i ucitelji to bi moralo svobodnjake na voliSce gnati in jim pogiim dati. da zmagajo. Sedanja eerkev v Smartnem, ne refemo da je prav prostorna. a (vdna in dostnjna je vsakakor in mi pozna-ino v Smartnem mnogo silnejsih potreb, posebno v zilravstvencm oziru, katerim bi trebulo brze ustreei, nego razsirjenJH eerkve, za katero naincravaju v s e i misliti, da je pravica na njegovi strani, in s»* v sladkih nadc-jab zibati, do nam je bog-re kako slano zagodel. Prvir se gospod dvpisnik spodtika nad tern, ker sem jaz le neovrgljivo resnieo ouioiiil. da so mogli kmetji1 grofovske odve/e po premoznosti in ne po ena-kih delih plaei'vati ter zahteval. da naj se to v postev jetnlje! in razdelitev pasnikov po praviei in naj boljsi vesti izvrsi. Kakor da bilo to omeujeuje bog-ve kaka pregreha, me dopi.snik (eiijte!) kot fevdalea naslikati hofe. Se ve. da stein ne moie one resniee ovreei: gotovo je tudi, da se ta resniea z dosego njcgovih name -nov ne Htrinja. KakAno |h>jiiie imate Vi. gf dopi.snik, o tevdalcili ? -le-ii res oni fevdalec, ki neovrgljive resnieo prejsnih easov le omeni in zahtera, uzroki za to ali ono razdelitev doma mirno in vestno pretuh-.ajo in naj s»« razdelitev pa>nikov potem pnivicno in vesvtno izvrsi? t'e so ievdalei taki, potem si bodem vselej v east sfel, ko me hnsb* fevdalea pso\ali. In eujte, te resnice. ki se ne dajo ovreri. neeejo naseinu prostemu kmetn (resp. ilospisuiku) nir k:ij dopa-lati. A tako? Zikaj pa ne? (V so nekateri posestniki zdaj ubogi, enkrat so pa bili bogati, to nie ne de. Jaz nijsem iu iv zahtewun ni-kako, tla mora tisti, ki je zdaj naj premoinejsi, naj we dobiti. temverle, da naj se razdelitev po praviei in vesttlje to tudi t'evdahio?) vrsi. Oe je zdajsni re-ve/.primerno 10 krat vee odveze plaeal. naj tmli 10 krat vee dobi, kajti drugaee id po Vasem sistemu leh-fco posestnik iz blizne vasi. ki ima na priliko 10 otrok. poiem ravno pred razdelilvijo pasnikov v Seli deset „baj-tir iz/.!d:il ter nidi za te nove vaseane enake deje pasnika n*klamiral: in gotovo bi jib mogli oni tudi dobiti, ako Vim obvelja. — tiled-- opazke, da nij za ubogega nobeden vinarja plaeal. nioram dopisnika naj prvo uprasati t Kedaj sent jaz kaj takega trdil ? To je ravno, da je vsak za se plaeal; prasanje je bilo: Je-li vsak enake dele plaeal? Na to odgovorite, kar se prasa, ako Vam drago, in ne zmuzajte se za Vas neugodnim prasanjem s take nesla-nimi ovinki. Kar pa trdite glede pasnikov, da smo vsi enake rate in davke plaeevali, Vara odgovarjam, da to nij res. Glede na pasnikove davke se se jaz spomin-jant, da smo jih po premozenji in nikakor ne po ena-kili deiih plaeevali, dokler nijsmo obligacij imeli; glede rat poprasajte stare Ijudi, ti Vam l)odo povedali, da ste v tevi zadevi neresnieo pisali, Bavno tako je ne-resnieno, da enaka brem.na nosimo. V dwh letih sem jaz okoli 30 gold, le za bolnisnico plaeal, v tern ko nijste Vi znabiti dveh. Zakaj se tit za enake dele no potezate? Pri popravljanji potij, za solo, eerkev in vse va*eanske stroske in opravila moram jaz 10 krat toliko platati kot Vi. So to enaka brpinena ? Kaj ? Zakaj v takih siueajih moleite? Ako nij in ne bode v tevi vazni zadevi pri nas do edinosti prislo, prasam: kedo je tega kriv ? Oni, ki ljudstvo podpihuje in bi pri dohodkik rad vse za so pobral, stroSke bi pa primoifcnejSemu posestniku blago-duSno pripustil. Da Yam zdaj&no staresinstvo mj po volji, si mislim tudi jaz; sicer pomagajte si, saj so volitve pred •lurrai. Konecno Vas zagotovljam, da bom tudi jaz kot iniren vascan z „diktirano pravieo" zado-voljen, naj izpade, kakor hoee. Kar pisete na konee YaSe polanice o „gut leben. Anglezih i. t. d.," ne spada sent, torej me oprostito. ako Yam na to ne odgovarjam. I En posestnik.) Iz Brij pri Rihenberku ilnc 26. junija (Izv. dop) V St. 28 in 25 SoLe cital sem. kako soV.iaaSa ueitelj B. v Komnu! Kako sem bil vosel, citajoi"* one dopise, da se nij posreeilo temu starokopitnezn pnti v Rihenberg: kamor si je z vsemi sterimi poraagal lota 1807. Kakor pa sem vesei tega od en« strani, se bo}j me veseli, da imamo mi hvala Solskemu svetn prav dobroga uMtclja, ki naso mhulino spodbuja k naprodkti.--.lez sem uze dostikrat vidol nas»*ga ui-itelja g. Lapaiijota, kakoje po Soli peljalniladino na sprohod in jo pri kratkof'asanju po-duoeval in ko sem ono nodoljo stal prod oorkvijo, slisal sem deeko, kako so se oil maftt* gredoti pogovarjali o novi metrioni tneri, o miria, kilo in dokametrih i. t. d. i.i vse kaz* ijubezn naso mladine do nauka, vcepljenega jtm po vrlem ueitolju.—Mursikateri stari mozje in zonsko so s konca govorili. knj bo ta otrocojnar, saj sam so potrehnje solo. Zdaj pa so. jo ¦,mnenj» prodrugaMlo, in vsi stari in rnladi sino hvalozni jr. Kodritfu. grajsoin-skomu oskrbniku, kor jn nam pokazat pravo pot do omiko, kajti mi smo bili solo tako potreb°\ kakor jelen v hudi vrm'ini mrzle vode, posebno t pomislimo, da so nasi otroei bili primorani po ono uro daloo ho* diti v rihenbcrsko solo in k* jo bil mraz ali slaho vro-mo, so obiskovati jo nijso mogli. Zatorej pa lohko zapojemo z ranjkim f.Jnrjom s pusir : (\ij ultati nemski tiook! Z'.tkaj Slovaii nij veft osliook, lin b* to hvalil za trpenjo, s k(»jiin inn givnis ztvonjo. Solo, m>|o in m)I»j. to jf ij'isi} goslo, kor smo pre-prirani, da edino Aid« zaiuoivjo oMi imrod .suznosti.™ Hvalozni inoramo tcdiij biti tistim narudnjukotii, ki nam Jilt /olo in v stvou si Ntojomo. da imamo dobroga uM-tolja. Yoe brijskih oboinarjov. V Tfttu :H). jtmija (Izv. dop.) Da so nasi ljndjo ^« v tomoti, da so nijso so otrosli starih vraz in babjo-voro, da jo jto istina. naj navodom zalostcti dogoriljnj, ki sl« je vrsil na oln-inali. V mvlolja 38. t. in. 'zvwVr ob 7. uri jo strtda uilarila v hiso kineta Jozol'a Hrvntiua, potoni sino iz hiso v lil#»v tor jo ubila J5 kravo; ra-zrusila jf» tu
  • inainila stnda. da sc je so lo drugi dan zavol. Iz Hrvatinovo hi^o sino strola v sosodovo h;>o. raztrga zid. >ino v i»l»'V in ubijfi ono kravo in oiio-g;t prosit; to nij so dosta^ «bs-skala- j«! s^tiTti^ga so<«ida. toda poskodovalo nij razun ziila pr.iv nil*. Ko }d goro-lo, 'n% kaplan pivc.j na nu'stn bil in pripoiiio^d z bo-sedo. da so ljudjo delali in pri-lno vodo nosili. Novo dni starokopitni Opanci pa so u-koj po ognjii z starimi babami vest zji^sli. da j«* kaplan o^.-nj* zaiiovoiil: da <*•" no bi bilo nj»"jjra. bi lnio s»« vtr p<»^(»r«*l'». Kcr po/.nam g. kaplana /. nlii-in. morani k»!i>tatirati. da jo iz\r.ston sospod in brt1/, vsak'tra tanatiznia. toraj v i»la"«» sp,>>!«)-van: babj»'Veroi opanski pa jra imajo najrajsi zatu. kor zna ogenj 7.agi>varjati. Xa ubrinali naj bi duhovsotna podnocvula in |>ripovrd>i\aia Vm«.'t(»m, kij j«' strola in •Irugo elomontarno r»Mvi, tor s.podbujaia, da bi s« vsak pri kaki domari banki zavarovaS, da bi n<; postal siro-mak. ka.lar «ra zad*-iO' iiv b.»lil. katora no pozna niroda, ampak fe Rim. Podurujto maio kmete, »la so no bojo i. ihrafoni Ijatljo onddi. da so Opanri oelih 50 let na-zaj. akoravno ji* naj boljt: obijiijena vas in vodno polno ptuj-'ov. od katorih imajo wndar priliko izobraziti se, da no bodo wdno gnaliT da duhorni znajo tofo naprav-Ijati in o^onj pannti. Politicni pregled. MtnistGKtv© se zdaj bavi z namestovanjem prazoih namesfcnij§kih sedeze?; kot za^etek zazna-niujemo imeaovanje Possingerja, dosedanj^a sekcij-skega nagelnika ? ministerst?u za poljedeljstvo, za namestmka na Moravskent.—SliSalo se je, da je prosil na§ rojak vitez $?egelj pri miuisterstvu za mesto kranjskega de^elnega predsednika; a mini-sterstro menda misli nekaj drupge. ima uze goto?o STojega mo^a, kacega kraiyskega hudega nemSkutarja pd rokah. Grlede Pino-ta se Se nig ne ?e, ae pri* de t Trst, dasiravno bi bilo to raorda §e najboljSe imenovanje. Zabiljeziti imamo le Se nekatera ime-novanja dvornih svetovalcev pri raznih namestnijali in kot pomenljivo glede Kraujske prestavljenje dvornega svetovalca kneza Metternich-a iz Ljublja-ne v enaki lastnostni v Line. — Tedaj se nijmajo Kranjei vet* bati, da ga dobe za naraestnika. — Ministerstvo je rasposlalo namestnikom poduk, kako se morajo izvrsevati konfesijonalne postave. — Kot prvo znamenje novega postopanja smemo zaz-namovati odstavljenje kateheta v Ridu, ki nij hotel sprejeti c. k. solskega nadzomika. — Ylada bo-zdaj- porivala ¦ Skofa, naj imemije druzega katelie-ta, in iv,o skof temu ne zadosti, bo sama imenovala poswtnega u^.itelja za vero-nauk. Novi vojni minister jo izdal okroziiico do voja^kili poveljaikov, v kateri izreka, da so bo drzal naCel svojega pred-nika, in priporofci vojaStvu najvofio tajnost gled& ukazov notranjih nared«>b. Praska Politik je tudi mnenja, da je nadvojvoda Albrecht uzrok premembo v vojiiem miiiisterstu, ker mu je bil nadlezen prnski upliv, kater: se je fiedalje boljo fiiril po Avstriji. Politik voSfi nudvojvodu dober tispeh pri tem vaziiem podvzetju. Starof^hi zdaj zabavljajo po svojih listih MladoAehom, <5eS da so narod lo slepili, da pa zdaj previdajo, da sami nii» ne morejo, ker so so tidali tudi oui passivni politiki. — Borba bo na vsak na-Cin huda mej e limi in drugimi, vendar pa se kaze slepa strast starih, ker nilade tako grdo opravljajOj dasiravno so disciplini zrtovali prav domoljubno svoj,. »pri(v'anje, hi kar jo navsak naeiii bva'.o, a no zasmenovanja vredno. - Knski voliki knez Konstantin Nikolajevifi je priSul 27. junija z velikim spremstovom na Dunaj rostifat; naSeinu cesarju k 25 1 • tuici njegovega imn-novnnja kot poveljnik ruskega rcda sv. Jurja. - •• Na Dunaji jo foil knez z voliko slavnostjo sprejet, kakor kak vladar in slavnosti so bilo vsak dan ujemu ! na hnt. Kuski dvor v posvetnem pismu Hpomi-I jya naftuga cusarja na veliko prijatoljstvo moj Husijo in Avstrijo lota 1S411 iu s tern jasno kaze, da mu jo dosti mar za prijatoljstvo Avstrijo; sploh so raz-mere moj nas.'m in ruskim dvorom zdaj najboljfie; |/./gosto potovanje, posobno nadvojvodo Albrolita na Jlusko in ruskih princev v Avstrijo pusti slepati, da se res snujo kaka alijanca mej oboma velev .,-stima. - To pa nasi ustavoverci in menda tudi Bismark z njimi ne vidijo prav radi, taka zveza straSi one avstrij'ske patrijoto, ki bi radi Avs'rijo k Xemski priklcnili; pa kar je se bolj Ludno, tudi pravnarji iu brezdomovinski Rimljaki grdo gledajo pribtizujooo so nam Rusijo in „Vaterlanda kar na-| ni-vnusi psujo Rusijo z vsiijenci, barbari i. t. d. in sFuva Ogre na slovausko^a kolosa, (ps'nlka na inedve-da). Iz toga so vidi, da ustavoverci, se manje pa pravnarji marajo za slovanstvo in da bi ga prvi radi zrtovali Prusiji, drugi pa Kimu. Kateri Slovaii se mon? po loin takem S<» bratiti z pravnarji, ki Avstriji ne privoscijo na jnaravnejse in uajliasljivejso zvezo. - 3ii smo uze rfestokrat povdarjali, da Av-strija si more ua zuuaj lo po tern veljavo prido-foiti, oe ima na svoji strani Rusijo in Francijo in I kateri Slovan bi navduseno ne pozdravljal tako na-ravne, Avstriji in trariiova «iavno«i«> bode avgusta mesoca v go-riskem gledalisoi; gospa Luzzatto jo napravila v ta namen igro in kantato, kateri je v postavil godbo mestni ka-peluik, Mugnone. Slavnosti se bodo aktivne udelezili nemski pevei, povabljeni so po komiteju tudi slovenBki povci. pa se so ne ve 6e se bodo tudi oni udelezili. Petrarka je bil velikan, zasluzon za vesomikani svet.— (fremenshn proroltov«inJ«; Astronom Nieek IZ Pengueux na Francoskem, kateri je dozdaj Se skoro zmerom pravo zadel, je popisal vreme za mesec julij;r-iz tega popisa posnemano, da bo ta mesec nestanovitno vremo, dcloma lepo, deloma viharno, vefiidelj pa mokro ; -straganski viharji C, 13., 1C, 19., 22., 25, vodni vrtinci, povodenj, tofca tako debela, kakor kamenje, vedno spremi'njauje wemena, mnogo mrfiesev, po tem razni vetrovi in borja in na zadnjo tudi epidemifine bolezni.— To prorokovanje zadeva sieer poglavitno Francijo, pa tu^ di bliznje drzave in bo ce so uresnift, tudi nas se kaka tea nesrec zadela. Da l?i se vremenski prorok zmotil, to voscimo nasim poljedeljcem, kateri so uze tako pre-vee tepeni. (Kflaminatnm friuiuno,) nafsiin citateljem zna-ni list, je po videnskem skoiu s posebnim listora, ki so je cital v vseh cerkvah videmske Skoftje. podl smrt-nim grehom prepovedan vsem vrnim ore skofi;je; to je, panali so ga. m Ukljub iemu pa se sliSi, da se list vedno boljesi-ri, posebno po prepovedi, vsled gesar so je v jsadnjem listu urednijStvo lista zahvalilo Skofa za izvrstno m-tacijo in pr'osilo, da bi vsak teden novo prepoved izdal. —Tudi v Gorici obraca ta fist -zdaj pozornost na se; in ima tukaj uze kakili 50 aarocinikov. Prepovedan sad je navadno bolje iskai^, nego pripuseen. r (Vnvo broSnro Je izrtal) tot poznavatelj doma-ee zgodovine in. starinskih reeij obee poznani g. dr. pi. Bizzarre; uLeni gospod s to brosuro dokazoje temeljito. daona rakev, kisojo na§li v Starem mestu (Cividale)nij Gisnliova, prvega fnrlanskega vodje, temoe longobardskega vojaka.—Pisatelj pri tej priliki nataujko popiscjc sege in navade Longobardov in o meni tudi Slovanov, da so namrefc oni az& pot pokazali Albnnu eez Aipe v Itali-jo in da je bil Matajar tisti hrib, iz katerega je Albo-in, longobarski kralj, prvifc ogledoval Hal. planjavo. — BroSura v ital. jeziku pisana se dobtva pri tiskar-jvl Seitz-n po 20 soldov. ('Ax Srednjc-tfH) d. 27. junija 1874.—VsM dopi-sa si, c. k. okr; Sols: sveta v Gorici 19. junija tl. stev. ri98 je krajni Solski svet na Srednjem dolocil 16. julija tl, ob 9 uri preup .'udne za slovesno, konee-ietno preskti-snjo ljudske Solo na Srednjem. ?o preskuSnji se bodo pa vrstilo deklam&cije in petje Solske mladine. Pova-bjjeni so k tej slovesnosti starsi in vsi drugi Solski pri-jatelji i dobrotniki. Liu&wit Vodopivec uSitelj, KmelijskiB in trgovske vesti. Iz Forlanije nam dohajajo poroSila, da je tarn to-iiko in tako lepe pSenice, da najstajrejsl Ijudje ne panitijo tako obilae zetve, pa tako lepega zrna.—Yinska trta letos mj bolana in kder nij toea skodovala, kaze grozdja prav dosti in dozdaj se prav zdravega. — Svile so JTurianje tndi dosti pridelali in tako imajo do zdaj najlepge nadeje za preeej dobro letino, posebno ce bo vreme tako ngodno, kakor zdaj enih osem dnij sem. — V Brdih trta posebno lepo kaze; tako tudi drngi pridelki, le sadja je malo; a vino je glavni pridelek in «e to ostane, tako si smejo Briei v pravo sreeo §teti. Ha Krasn je psenice, rii, jecmema dosti, tudi trta je po nekaterib krajih posebno lep in obilen sadez na-stavila, samo tam, kder je zadnja nevihta mofino razsa-jala, bo reva za vino. — V obfie pa so vendar nadeje za srednjo letino.— Na Tolminskem bodo iraeli prav dosti zlta in zivlnoreji je letos vreme hasljivo, ker bo prav dosti krme. Na Yipavskem je se najslabSa in se tam od Ornie proti GorH vse se preeej dobro kaze. —V gorenjem Vi-pavskera in pri Ajdovscini, tam so nekateri vinogradi po aadnji borji silno poSkodovani, pa nekaj kapliee bo ufco. Z Ogrskega pa dohajajo zmerom boljsa poro&la, vsled Sesar so za&ele vinske in zitne cene prav znatno padati, in se bolj bodo padale, Ce vreme ostane ngodno; —Sicer pa se uzo zdaj sme sklepati na obee dobro letino skoro po vsej Evropi. — Turcica je danes v Trstu po f. 6.50 do 60 U. 116, v Goriei stane polonik f. 2.45 do 2.47, 50. — Galeta se je prodajala na goriSkem trga te dni ramena po 1 1.12 do f. 1.20,zelena japa-ne§ka pa po 80 do 94 soldov.—Do denes se je na Go-ri§kem trgu prodalo 34222 U. rnmene in 170143 it. ze-lene galete, kar raprezentira kapital od blizo 180000 gold. Droga leta je primerno vee galete v Gorieo prislo. kar pa ima svoj uzrok v tern, da je po Furlanskern nastalo vee novih Aland in da trgovei po dezoli robo Cenik raziBe&a l>Ia^«i na goriskem trgu, 2. julija Slanina [speh] domaca ' cent ... amcrikaaska „ Vino cnio, vedro [Em] » Mo, ,, Pivo gradsko „ Moke iz SUierjeoili ndinov v Stralicah iv?ya»^ff T-% pt gy4-80 St-ni: ^ &¦ Brez gaklja: Otrobi drobni po 3.50 otroMdcbeli po 3.50 ft. USTN1CA DKEDNUSTVA. : g. dop. na levem brega Soce. Pustite vendar enkrat T. v mirn r-* n, . l m tega nm menda vendar ne DS, «e,postanenik iiriti Tg^ Jun?og| r^tf^Sr VC* V najem se da k uaeija ?.a vodi (fnzina) v OORENJI TRIBUSl 7. v>em popoinooi.t dobrim o:odjem pre>krbljen». Kod «r hoc*e pogsj^ hve&tti, itaj S3 obrne ds> v GURENJi i RIBUSl. uli pa d*> nasegrt opravinj^tva. Vse po 27 soldov!!! -------Nwjnovejte, nHJl**ps^ t^ prjiTfr.—h.kljwl'wn samo v bazarju maunf>tkturske r«>i)e M«r»ab!it'«kf»m Mariah-UVr-strasse K 94. V*d kanaka mbe»»4{4^irokdi volratih kn!jT harez<»v, gazev, lunfres, lor!arj*»v, perknij-v, frftuco«kili brilantinov, piketov in gladkih pa barvanib kreteaov, vse baze platna, robe ?.n postelj", belt in bar^rana pre-grinjala, tezka podna p«»gr»njala, n*ijftnepe platnone rute itd. Enotna eeoa : %7 soldov vat«*1 aii koinail. Adressa; .Ylnrlnkiirer Mnnufuktur. ll'ianreu-na> :si»r. IVien, Mnritthitft*rstr*awse Mr. »•. Narofila iz vsaeega kraja se h'fro i/.vrsuj^jo s poStnim jovzttjem. Uzore dt bi se na npraStnjefrauko. vlcce se 15. in 16. julija t. I. in se mora v raalo mesoeih 39.600 dobitkov odlociti in sicer 130,000 toliarjev ali 24UM _________, ISO.OItO, f»3.000, CSIMIOO, ¦i».OOa. 2 po 34S.OOO, 2 po 24 «M»«I, 2 po IS.OOft, 5 po 14 IO«r, in po ESMiftO, U po 964IO, 12 po titHt. 28 po flttOtl, 3 po 4«Of», 56 po ;K«>o, 152 po 2IOO dr^avnilt mark itd. K temu ngodnemu sredkanju povabljamo, naj se sreca po-skusi ' 1 cela originalaa srecka 4 tolarje-gold. 6. — a. v. Il2 „ 2 „ „ 3. — a. v. Il4 „ 1 „ 1. 50 a. v. Afco sc denar poslje, izvrsujeiuo vsa narocila na najbolje oddaljene kraje proraptnd in pod diskrecijo. 0F" iBobfthi se v xlHttR all wrobrit na vsch krafih PruNpehte na o^Ied brezpEncno. Iteference <» naAi firmi podaje v»»U hum- burSk trgu wee. Vsaka srecka h nasega debita imana§ podpis: Gebr. Lilienfeld, HasiiBiiirsr. iHciierwiild 94, Bank uud Staatspapiercn-Gescbiift, ]STa prodaj je ranogo botilij najboljsega crnega Brzaraiiia JH> ^O kr. botilju. Kedor zelj kaj kupiti. naj sc oglasi pri upravnijstvu „Soceft. uwrfsmmxm. usttnnrissspizrxg^ alojwT^BirmtanrmBF Podpisani jo prerzel restavracijo k Evropi; ob enem pa .naznanja,