september
1 Č Ejridij	g;
"fN~i3r"p"obink: 5 P Delavski dan
7 £ Maeren, opat ' o EeRina ' n S 5?ali šmaren 11 ? J?ter Klaver + 10_S_Nikolaj Tol.
"NTi^sns: ■
v, T Notbui-ga it K F.oviš- sv.Križa Jo 6 Mati 7 žalosti 16 P Kornelij + J)
PRVI SLOVENSKI LIST » AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico. — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vi CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
[(Official Organ of four, Slovenian Organizations),
EEY- (NO-) 169
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 1, 1938
LETNIK (VOL). XLVIL
-" " '1 ■ '*-■«■«
nSlija pozvala Hitlerja, naj neha z grozilnim obnašanjem, in ga posvarila, da je pripravljena, stopiti v vojno. — Podobne odredbe francoske vlade. — Negotovost, kak korak bo storil Hitler. — Čehoslovaška mirno gleda v bodočnost.
London, Anglija. — Angleža vlada je ta torek izvršila
ien katereSa se pričaku-' da bo odločilen v sedanji ^ropski krizi, ki jo je izzvala ^zijska Nemčija, namreč, da ah napetost popolnoma od-
brh aH Pa bo Vodil do iz" _euha splošne vojne. Po dalj-
zasedanju se je namreč 1 J** kabinet odločil, da po-I H^lerju noto, ki bo ime-ni ZnačaJ Pravega ultimata. V koej ea namreč poziva, naj ta-niiPreneha s svojim grozil-hosl šanj'em napram Čeri ' °Vaski, ter ga ohenem sva-hjua bo n.iegov napad na Če-tere
hosWaško pomenil*vojno, ka-!tl dru"
se bodo Anglija, Francija
n, evrcpske demokratič-se* Ve težko ognile, da bi ne zapletle v njo. S t
la tt n°to AngliJa P°veda-Soč Jasn°. kolikor je mo-b6.e,to storiti v diplomatskih b ecJah, da je pripravlj
°Calj\ak° HItler
tlacrtov SV0J'ih agresivnih
ena za ne bo
nenavadno in
^ Pajet0' da J'e bil
b<J°. mm- Predsednik Cham-
v]adam med tistimi, ki so med an° sejo zahtevali, da An-staiLZavzaine najbolj odločno
8lija
v naPram Nemčiji. To j
e
Pom}svCl nenavadno, ako se mir],. '' *ako pohlevno in poslej 1° Se Je Chamberlain do-jn uje ašal napram Hitlerju Soliniju°VeiriU zavezniku Mus-
^ešL°aCaSn°'k0 J'e zasedala an"
tutii v pad.a v Londonu, se je Seja arizu vršila podobna in tu,J-amreč francoske vlade, eilako ,tukaJ se je zavzelo Netnčj-j	stališče napram
'o, (jaJ1'i tern se je pokaza-°bstoja med člani fran-
^sni ^Hjivo
C0Sk« vkrt
i e popolen spora-PQlitjjCo adar gre za zunanjo v man.' m notranji spori, ki ^anci iresnih časi^i divjajo v ^Zabli' 80 7'dai popolnoma Jfy tlJ!ni' Enako se je razvida jn p1' da nastonate angle-i-oki. l'ancoska vlada roko v
E.
0jnp
Priprave Anglije in
M angi
tern.
Fr
ancije
-leška • ' Ste obe vladi>
a bost! ^ francoska, sklenili, ski-ai napram Hitlerju
PodtS1, St* Pa tudi ta"
sluča začetne priprave njiv. ako bi do te skraj-
^Ver«em ke 0r°žne vaje v
l 8e Je i "■'"> » riitiicija r° Ojačii Sprotno odločila, da i ^'»n tat SVOjo v°jsko na su-k m izd« Utegne biti v krat-T letnik ,Ukaz> s katerim se kateri bi
So tniki
R	crrožje.
Nih p'0Ja J« šla Se dalje. Po
m°rju,
a Francija
žav,
imel biti a poslan do-v službi in se f ^ga pozvali novi ožje _ šla
nila nra?ikih se je namreč
drut
iiL c> zlastrj8e evroPske dr-kaC^la m°kratične, i
in
se izrazijo, nameravajo za-
r> -.....- -ojna
razumljivo je, da
ij.1' ako .na'1»--rava,]o a v
jih bo pri tem skušala pridobiti na angleško-francosko stran, zlasti tiste, ki so- še neodločene in omahljive; med te prišteva Francija zlasti Rumu-ni j o in Jugoslavijo.
Negotovost, kaj bo storil Hitler
Kakor torej kaže slika, je vse pripravljeno za ponovni splošni krvavi ples. Ali pa bo tudi-v resnici prišlo do te katastrofe ? V tem se mnenja političnih opazovalcev razlikujejo. Odvisno je seveda vse od Hitlerja. Gre zdaj za to, ali bo na Hitlerja enotna fronta, v katero ste sklenili Francija in .Anglija, napravila tak vtis, da se bo zbal. Računa se zlasti na korak . Angjije in na njeno noto, kajti z njo se je razblinilo vsako upanje Nemcev, da bi Anglija ostala nevtralna v slučaju spopada s Če-hoslovaško. Možno je torej, da bo Anglija s svojim odločnim stališčem ukrotila Hitlerja, in sicer zdaj in za poznejše čase.
Drugi opazovalci pa zopet trdijo, da je Hitler brez dvoma računal na tak slučaj, kajti drugače bi ne bil riskiral tako ogromnih stroškov, kakor jih je imel z m'obilizacijo nad enega milijona rezervistov. Ta mobilizacija, pravijo, se ni izvršila le za šalo in tudi za "bluf" je preveč dragocena. Drugo usodno znamenje, da Hitler misli resno, četudi bi zadel na odpor od zapadnih velesil, pa vidijo v tem, ker je zadnje dni obiskal in inšpici-ral utrdbe na zapadni fronti, na meji proti Franciji.
Ako bo Hitler napadel Če-hoslovaško, obstoji domneva, da bo storil to na enega sledečih dveh načinov: Ali bo kar tienadnoi planil nad deželo, z namenom, da s roji aeroplanov napravi med Čehi talco zmedo, da ne bodo sposobni za obrambo, ali pa bodo njegovi agenti najprej izzvali nemire v obmejnih 'mestih in bo potem on vkorakal s svojo armado, češ, da gre branit napadene Nemce in delat mir.
Čehoslovaška v pripravljenosti
Pri vsi nervoznosti, ki vlada v Evropi, pa je zanimivo opazovati, kaka mirnost vlada na Cehoslovaškem samem. Ljudstvo tamkaj je sicer 1 /'docela prepričano, da bo vojna izbruhnila, toda s tako sigurnostjo se zanaša na svoje zaveznike, da pričakuje gotove zmage. Doslej se je država zanašala z vso gotovostjo le na Rusijo, toda zdaj je z izjavo Anglije in Francije nje samozavest še znatno narastla. Od Rumunije pričakuje vsaj toliko, da bo dovolila prehod ruskim1 četam skozi svoje ozemlje, in v Jugoslaviji se upa da bo prevladalo javno mnenje njej v prid. V popolni negotovosti pa je, kam se bo obrnila druga bratska slovanska država — Poljska.
POLJSKA SE
PREBUJA
Kmetska stranka zahteva radikalne izpremembe.
Riga, Latvija. — Iz sosednje državi, Poljske, prihajajo vesti, ki napovedujejo, da u-tegne priti tamkaj kmalu do prevrata. Voditelji močne kmetske stranke so namreč predložili vladi nekak ultimat, v katerem se zahteva, da se dovoli povratek izgnanemu voditelju stranke, Witosu, in da se odpravi diktatura, češ, da drugače grozi civilna vojna. Zlasti pomembna pa je nadaljnja zahteva, namreč, da se odstavi sedanji zun. minister Beck, ki je naklonjen Nemčiji, in da se predrugači zunanja politika države.
-o-
POŠTEN JETNIK
Hamburg, N. Y. — Presenečenemu sodniku je neki 28 letni CI. Brown opisal, kako enostavno je bilo, da se je izmuznil iz vaške ječe. V ponedeljek zjutraj, pravi, je postal [ačen in, ker nikogar ni bilo, da bi mu prinesel jedi, je sam ooskusil odpreti ključavnico ter se mu je to tudi posrečilo. Ko se je v restavrantu najedel, se je zopet vrnil v ječo, Na sodnika je njegova poštenost napravila tak vtis, da ga je izpustil brez varščine, do-ker se ne bo vršila obravnava. -o-*-
EKSPLOZIJI PRIPISUJEJO POLITIČNO OZADJE
Budapesta, Ogrska. — Silovita eksplo?:ja je zadnji ponedeljek pretresla osrednji del mesta, o kateri ne vedo, kaj jo je povzročilo. Oblasti sicer trdijo, da nima dogodek nika-kega političnega značaja, vendar pa se od raznih strani trdi, da je bila znamenja protesta proti regentu Horthyu, ki se je nekaj minut prej vrnil z obiska v Nemčiji. Kakor že poročano, je Horthy kazal na-zijem precejšnjo naklonjenost, s čimer se gotovo ne bodo vsi Madžari strinjali.
ALI BO RES?
Barcelona, Španija. — Neki nemški liialec, po imenu E. Nauman,ki je bil ujet od vladnih čet, se je izrazil, da namerava Nemčija poklicati domov iz Španije vse svoje letalce, in sicer do 1. oktobra. Pustila pa bo nacijonalistom aeroplane in drugo opremo.
KRIŽEM^SVETA
—	London, Anglija. — Po dolgem času uživa zunanja politika min. predsednika Cham-beraina zopet podporo celotnega tukajšnjega tiska. Listi odobravajo, da je vlada jasno povedala, da utegne češko vprašanje potegniti Anglijo v vojno.
—	Nice, Francija. — Iz Italije je bilo z obmejnih krajev izgnanih preko meje 50 francoskih kmetskih družin. Njih polje, ko bodo z njega spravljeni pridelki, v katero, svrho se smejo družine povrniti v septembru, bo zasegla italijanska vlada v vojaške namene.
—	Harwich, Anglija. — Carinske oblasti pripovedujejo, da je neki begunec-iz Nemčije iztihotapil preko meje denarja za $25,000. To se mu je posrečilo na ta način, da je denar spravil v sredo bale hmelja, ki je imel biti poslan v inozemstvo.
-o-
SPOPADI MED ČEHI IN NEMCI
Praga, Čehoslovaška. — Oblasti poročajo, da je v ponedeljek zvečer prišlo v raznih mestih sirom Čehoslovaške do krvavih pretepov med Nemci in Čehi in je moralo vsled poškodb biti poslanih- večje število ljudi v bolnice. V nekem obmejnem mestu so Nemci napadli skupino kakih 60 delavcev in poklicano orožništvo je šele napravilo mir. V drugem mestu so Čehi peli svoje pesmi po ulici in pretep je sledil. Celo v Pragi je prišlo do spopada, ko je neki Nemec strgal z okna neko politično sliko.
NACIJONALISTl
V OBRAMBI
» _______
Zadnja ofenziva nacijonalistov se ni obnesla.
Hendaye, Francija. — Velika ofenziva španskih nacijonalistov, ki so jo podvzeli pred nekaj dnevi na več frontah, se je izkazala kot neuspešna. Edino na severovzhodni fronti, ob reki Ebro, so nekoliko potisnili vladne čete nazaj. Nasprotno pa so na zapadni fronti, v Estramaduri, bili prisiljeni, preiti iz napada v obrambo, kajti vladna armada je pokazala tam tako moč, da je spravila nacijonaliste v resno: stisko. V torek se je celo poročalo, da so bile tri divizije nacijonalistov v nevarnosti, da bodo popolnoma odrezane.
Iz Jugoslavije
»
Silna vremenska katastrofa na Štajerskem, ki je težko prizadela pokrajino pri Sv. Florijanu in napravila nad milijon škode. — Visoka cerkvena odlikovanja. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti.
M
STROŽJE ODLOČBE ZA KOLESARJE
Waukegan, 111.
Kolesar-
ski pro'met je tukajšnjem mestu dosegel tak razmah, da ie mestni odbor uvidel potrebo 2a njega strožje nadziranje. Tako je zadnji ponedeljek sprejel zakon, ,po katerem je določeno, da se 'sme na enem kolesu voziti samo po ena oseba, dalje, da ne sme prekoračiti hitrosti 15 milj na uro in mora biti kolo po solnčnem zahodu opremljeno z lučjo. Dva kolesarja ne smeta voziti vštric drug poleg drugega ter vsa kolesa morajo bili registrirana pri policijskem ravnateljstvu. Kazen za vsak prestopek je določena od $2 do $200.
-o-
NOV LETALSKI REKORD
Los Angeles, Cal. — Aero-planski tovarnar Seversky je napravil zadnji ponedeljek polet preko kontinenta, pri čemer je dosegel nov hitrostni rekord. Pot iz New Yorka do tukaj je namreč ^preletel v 10 urah. Prejšnji tozadevni rekord, ki ga je lani dosegel letalec Turner, je bil enajst ur in pol.
NESREČA NA PODZEMSKI ŽET.EZN rOT
Oblak se je Utrgal
Maribor, 13. avg. — Huda vremenska katastrofa je pred-sinočnjim zadela pokrajino pri Sv. Florijanu pri Misiinju. Utrgal se je oblak in od vsepovsod so zbesneli hudourniki drveli v nižino.Paka je narasla in je preplavila velike komplekse plodne zemlje. Voda je rušila žage, miine in mostove, razlila se je tudi preko banovinske ceste in jo »a več mestih razrila, tako da je bil promet za nekaj časa čisto u-stavljen. Voda je vdirala v niže ležeče hiše ter povzročila veliko škodo. Nekaterim posestnikom je uničila pohištvo, pa tudi življenjske potrebščine in drugo. Zaradi poplave io uničeni tudi poljski pridelki.
Ker se je utrgal oblak v času, ko so prebivalci že spali, ie bila velika nevarnofet tudi za človeška življenja. Vendar se jim je posrečilo, da so se splazili na strehe in drevesa, dokler ni voda pričela odtekati.
Celotna škoda znaša preko milijona dinarjev. Pri tej u-sodni vremenski katastrofi so bili najbolj prizadeti posestniki Matevž Savinec, Franc La-hovnik,Avgiist Savinek, Frank Skaza iz Sel, Marija Sušeč iz Kozjaka in drugi. Uničevanje naraslih voda je trajalo neprekinjeno polni dve uri.
Žalosten je pogled na opu-stošena polja, uničene travnike, poškodovane hiše, razdejane žage in mline. Voda je odnesla tudi velike količine lesa, ki je bil nakopičen ob Paki in pripravljen za transport.
-o-
Odlikovani duhovniki
Ljubljana, 8. avg. — Sv. oče papež Pij XI je imenoval za apostolske protenotarje ad instar participantium: Ignacija Nadraha, generalnega vikarja in stolnega prosta v Ljubljani ter univ. prof. teološke fakultete v Ljubljani Dr. Aleša Ušeničnika in Dr. Franca Ušeničnika; za papeškega nisnega prelata pa Josipa Volta, stolnega kanonika v Ljubljani.
Smrtna kosa
V celjski bolnici je umr-Alojzij Šušteršič, brezposelni pomočnik brez stalnega bivališča star 28 let. — V Mošnjah je umrl Andrej Brinšek, podlegel poškodbam, ki jih je dobil, ko ga je neki avto podrl s kolesa na tla. Star je bil 33 let.
--o- *
Dobra kuharica
Gdč. Marija Zvežičeva je že 35 let kuharica. Pred 35 leti je nastopila službo kuharice v Vaničevi gostilni v Kiske'm in od tedaj je še vedno tam. Neštevilni gostje, ki so v tem času obiskali gostilno, so bili vseskozi z njo zadovoljni, pač znamenje, da je dobra kuharica.
Na podzemski železnici v New Yorku se je nedavno pripetila kolizija dveh vlakov in gornja slika kaže razvaline, ki jih skuša delavstvo odstraniti. Neki vlak je treščil v ozadje drugega vlaka in sicer s tako silo, da se je en voz zaril v drugega za celih osem čevljev. Dve osebi ste bili pri tem ubiti in 50 ranjenih.
Gostitelja je okradel
V ponedeljek 8. avgugta je povabil posestnik Gregor Le-šek v teharski okolici krojaškega mojstra in posestnika I1 ranča Baumgartnerja od Sv. Lovrenca pod Prožinem, v svojo klet. Tam sta nekaj časa pila. Ko se je Lešek »pil in zadremal, je Baumgartner odšel, toda se je kmalu vrnil in izmaknil Lešku listnico v kateri ie bilo 2100 dinarjev. Ko se je Lešelt pozneje zbudil, je o-pazil tatvino in naznanil zadevo orožnikom gum je padel na Baumgartrerja, katerega so tudi prijel.. Nekaj časa se ;e izgovarjal, da je dobil denar pri prodaji prašičev, nazadnje je pa tatvino priznal.
V šolo so vlomili
Neke noči je bilo vlomljeno
v šolo na Dobovcu, pri Trbovljah. Neznani zlikovec je odnesel iz stanovanja šolske u-praviteljice Hedvike Jux-šič in učiteljice Ljudmile Kac mnogo perila, oblek, odeje in čevljev v skupni vrednosti nad 6000 dinarjev.
-o-
Nesrečen padec
V skoro 80 čevljev globok jašek je padel pri porivanju vozičkov na vzhodnem obratu v trboveljskem rudniku delavec Jožef Koritnik. Voziček za premog ga je potegnil za seboj. Pabrali so ga vsega močno zbitega in odnesli v bolnišnico, kjer upajo, da ga bodo ohranili pri življenju.
V spanju okraden
Ko je posestnik Matija V. iz Jurkloštra prenočeval neke r.o.či na hlevu neke gostilne v Celju, se je k spečemu splazila 18 letna delavka Filomena L. iz Nove cerkve, ki je vedela da ima posestnik denar in mu spečemu izmaknila denarnico s petimi stotaki. Bila je sicer aretirana, a denarja niso več našli.
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"!
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbittoa na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: r
V. Jugoslavijo;
Za>: Din:
$ 2.55_______ 100
$ 5.00________ 200
$ 7.20....... 300
$10.00_______ 420
$11.65........ 500
$23,00........1000
| V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50____100
$ 12.25_____200
,$ 30.00_______500
$ 57.00________1000
$112.50........2000
$167.50________3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ________5.75
Ža $10.00 pošljfte _______________$10.85
Za $25.00 pošljite ...............$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 We;2 Cermak Road CHICAGO, ILL.
a 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 1. septembra 1938
Amerikanski Slovenec
I'ryi in najstarejši slovenski y list v Amerik/L . Ustanovljen leta 1S91,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska?
pDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina a
„$5.00 _ 2.S0 _ 1.50
Za celo lettf\_ Za pol leta _ Za »trt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za cela leto__$6.00
Za pol lgta _ 3.00
Za četrt leta ____ 1.75
PoSSmfem številka____3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in AmerUm,
Established U91- ^
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by i EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1S49 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 554$
Subscription)
For one year__
For half a year _
For three months -
_$5.00
_ 2.50
_ 1.50 Chicago, Canada and Europe:
For one year___$6.00
For half a year . ......... 3.0.0
For three months , J.75 Single copy_____3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlam na uredništvo veaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. < Rokopisov uredništvo. ne vrača.
Položaj [Ukrajincev
V	času, ko zahtevajo trije milijoni sudetskih Nemcev pod močnim pokroviteljstvom hitlerjevske Nemčije svojo teritorialno avtonomijo, ne bo odveč opozoriti, da živi v Evropi 45 milijonski slovanski narod, na svoji zemlji sicer, a po večini brez vsakih narodnih pravic. To so Ukrajinci, naseljeni na širnem ozemlju ob Črnem morju, Dnje-pru, Dnjestru in Donu, od Karpatov do Kavkaza. Je to narod, ki je dolga stoletja branil krščanstvo pred tatarskimi in turškimi napadi, ki pa je sedaj razdeljen med štiri evropske države. V Sovjetski Rusiji živi 35 miKjonov Ukrajincev, na Poljskem 7, na Češkoslovaškem in Rumun-skem 1,5, in v emigraciji križem sveta okrog 2 milijona. Položaj Ukrajincev v teh državah je različen.
V	Sovjetski Rusiji imajo Ukrajinci sicer svojo republiko, ki ima na papirju zelo široko socialno, politično in kulturno avtonomijo. Politične avtonomije Ukrajinci ne morejo izkoristiti, ker le redko zavzemajo višje politične polpžaje, ;a tudi v primeru, če jih kdaj in kje zavzemajo, liinVaio lastne inciative, temveč so popolnoma odvisni od Moskve. Svoječasno je bila Ukrajina pridružena Sovjetski uniji z izrecnim pogojem, da se lahko vsak trenutek od nje zopet odcepi in osamosvoji. Bilo je že tudi nekaj poskusov v tej smeri, toda sovjetska vlada je vse kiuto zadušila. Malo bolje je v 'kulturnem pogledu. Ukrajinci imajo svoje šole, vendar se pouk ne izvaja v ukrajinskem nacionalnem duhu, temveč po enotnih navodilih iz Moskve. Iz zgodovinskega pouka na primer so črtane vse stvari, ki spominjajo na davne boje za svobodo Ukrajine. Iz največjega ukrajinskega pesnika in pisatelja Tarasa Ševčenka so napravili komunista, njegove pesmi pa po svoje prikrojili. Tudi delo v ukrajinskih prosvetnih organizacijah se mora strogo ravnati po diktatu kominter-ne V prirodno bogati Ukrajini mora kmečko prebivalstvo stradati, ker mu moskovska vlada pobere -vse kmetijske pridelke. Zato je razumljivo, da so Ukrajinci v Sovjetski Rusiji nezadovoljni in si želijo svobode in samostojnost .
Ukrajinci na Poljskem živijo na ozemlju davne Galicije, Volinja in Polešja. Povsod tod so v ogromni večini, pa ni čudno, da zahtevajo zase avtonomijo. Šol z ukrajinskimi jeziki je 496, mešanih šol pa 800. Ukrajinskih srednjih šol je 25, od tega pa le 5 državnih, dočim morajo ostale vzdrževati Ukrajinci sami. Stara želja Ukrajincev po lastni univerzi še danes ni izpolnjena in tudi ni nikakih znakov, da bi se bližala uresničenje. Lepo napredujejo gospodarske organizacije Ukrajincev na Poljskem. Njihova velika ustanova "Maslojuš" šteje nad milijon članov in je največja gospodarska ustanova na Poljskem. V zadnjem času se lepo razvija poljska trgovina. V vsaki večji vasi je ukrajinska gospodarska zadruga, vjnestih pa centralne poslovalnice. Te po možnosti skrbe tudi za delo in kruh brezposelni ukrajinski inteligenci. Ukrajinski kmet je v splošnem siromašen in živi zelo primitivno; črni kruh in krompir sta njegova glavna prehrana. Pri tem Ukrajinci ne smejo kupovati od Poljakov zemlje, pa so zaradi tega prisiljeni k izseljevanju. Največja legalna politična organizacija Ukrajincev na Poljskem je "Ukrajinska na-rodno-demokratična zajednica". Ona stremi za mirno rešitvijo ukrajinsko-poljskega vprašanja, vendar ta ideja ni prava slika čustev ukrajinskega naroda in zato tudi še ni prinesla pozitivnih* uspehov. Inteligenčna mladina posega zaradi tega tudi po ilegalnih sredstvih borbe, kar kažejo vedno se ponavljajoči atentati in sabotažni čini. O kakšnem prijateljskem ali neprijateljskem razmerju med poljgkim in ukrajinskim narodom je težko govoriti, ker večina poljskega naroda Ukrajincev sploh ne pozna. Od-nošaji med Poljaki, ki so naseljeni na ukrajinskem ozemlju in med domačini pa razumljivo niso najboljši t.er povzročajo cesto razne konflikte. Nekatere poljske stranke stoje slej ko prej na stališču, da je trdba Ukrajince po-poljeiti in zato odklanjajo vsako pogajanje z njimi. Vedno več pa je že ljudi v poljskem taboru, ki zahtevajo sporazum z Ukrajinci in pristajajo na njihovo zahtevo po avto-jtiomiii
Še slabši je položaj Ukrajincev v Rumuniji. Tam imajo samo nekaj zasebnih osnovnih šol, lastnih gospodarskih in kulturnih organizacij pa nič. Pot v uradniške, službe jim je zaprta. Ravno tako Ukrajinci tudi v Rumuniji ne smejo kupovati zemlje od drugih kakor od Ukrajincev samih.
Edino svetlejše poglavje predstavlja življenje ukrajinske manjšine na Češkoslovaškem. Demokratična CSR priznava Ukrajincem vse politične in kulturne pravice. Dala jim je državne osnovne in srednje šole v njihovem jeziku in odprla tudi višjo poljedelsko akademijo v Užho-rodu. Država dobro skrbi za razvoj in napredek teh ustanov. Odnošaji med Ukrajinci in Cehi so zato zelo prijateljski,
Ukrajinci v emigraciji so razstresen: po vsem svetu. V večjem številu živijo v Ameriki, Franciji in Nemčiji. So to deloma ljudje, ki so se morali izseliti, ker v svoji domo-vni niso mogli priti do koščka kruha, številno pa so med njimi zastopani tudi politični emigranti, zlasti iz Poljske in sovjetske Ukrajine.

jk

KAJ NOVEGA MED ROJAKI 'V MINNESOTI
Ely, Minn.
Tukaj je umrl na domu svoje hčere Ane Grahek, rojak Jožef Startz v starosti 70 let. Rodom je bil iz Ribnice,na Dolenjskem. V svoji mladosti se je s svojimi starši preselil v Kočevje, kjer je bil njegov oče zaposlen kot mizar. Pred petdesetimi leti je oče odšel v Ameriko in sicer na Calumet, Mich., kamor sta mu sledila tudi dva sina John in Jožef. John se je bil povrnil v stari kraj, a Jože se je na Calumetu poročil z Marijo Rom iz Dob-ličke gore. Leta 1903 se je družina preselila v Ely, kjer je bil Mr. Startz zaposlen v rudniku. Kmalu za tem mu- je umrla žena; starejša hči Mary se je bila omožila, a je v teku dveh let umrla. Za pokojnim žalujejo dva sina Joe in Štefan ter tri hčere, ki so omože-ne in sicer Maly Galobich. jAna Grahek in Ema Gilet, ki vsi živijo v Ely. V Ely živi tudi sestrična pokojnega Mrs. Štefan Banovec in ena v Ah-meek, Mich. Mrs. Feliks. — Dokojni je bil član dr. sv. Jožefa št. 112, KSKJ., katero mu je položilo na njegovo krsto lep venec. Pogreb je vodil Stefan Banovetz, Jr. dne 21. avgusta v cerkev sv. Antona, kjer je g. župnik daroval sv. mašo za pokoj duše umrlega. Od tam smo pokojnikovo truplo spremili na pokopališče, kjer počivajo že njegovi sinovi ,in .hčere ter ostali prijatelji in društveni sobratje. —' Naj bo pokojniku večni mir in pokoj, prizadetim sožalje.
Težka nezgoda je zadela družino Mr. Vincenc Marko-vich. Soproga Mrs. Elizabeth Markovich je po nesreči stopila na rujav žebelj, vsled česar je nastalo zastrupljenje krvi. Na kliniki v Duluthu so ji morali zdravniki odrezati nogo.
Kaj čudna so pota .človeškega življenja. — Iz Anaconda, Mont, je prispel v Ely na obisk sorodnikov J. Peshel in Mrs. Grahek, rojak John Derzaj in
sin Ernest. Mr. Derzaj je bil delegat na konvenciji KSKJ. na Evelethu. Po 46 letih so se sedaj prvič videli. Pač res, zanimiv slučaj.
Poročevalec
VABILO NA SEJO
Chicago, 111.
Seja članic podružnice št. 2, SŽZ. se bo vršila v četrtek 1. septembra ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Pridite prav gotovo vse, ker imamo nekaj važnega in presenetljivega. — Tiste članice, ki dolgujejo na mesečnih prispevkih pa prosim, da poravnajo svoj dolg.
L. Kozek, tajnica
——o--
ZANIMIVO PISMO S POTA OD MRS. ERJAVEC, KI SE MUDI V STARI DOMOVINI
Sarajevo, Bosna
Mesto Sarajevo se razlikuje od drugih mest v Evropi, kajti tukaj se še vedno vidi prava slika starih turških časov. Njihove mošeje (molilnice) so prava prikazen, njihove žene in dekleta hodijo še vedno z zakritim obrazo'm po mestnih ulicah kakor smo jih včasih videli na ovojih "Fatima cigarettes". Ponoči me je kar strah hoditi na uli<p, ker kamor pogledaš, vidiš črno zastrte žene, moške pa v turških nošah. Lahko si mislite, da nas vse to zanima. Ko smo hodile po trgovinah, smo opazile moške sedeti po turškem načinu na tleh s prekrižanimi nogami, ki so pušili "duhan". — Jutri jutra j gremo na "Sight Seeing Tour" z busom, da si vse ogledamo, zlasti pa kraj, kjer je bil ustreljen pokojni avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga, kar je povzročilo svetovno vojno. Mnogo, mnogo zanimivosti nam nudi Sarajevo, radi tega ostanemo tukaj še celi dan jutri.
Včeraj smo bili celi dan v Beogradu, ki je glavno mesto Jugoslavije. Mesto napravi na tujca utis kot kako veliko ev-
ropsko mesto, na primer Pariz ali Dunaj, samo da v manjši obliki. Krasen je Beograd in vredno si ga je ogledati vsakemu, ki se mhdi v starem kraju. Mesto ima mnogo novih velikih stavb. Med drugimi zanimivostmi smo videli tudi stari turški grad, kjer so še pred 60 leti bivali Turki. Krasen je pogled kjer se Sava izteka v Donavo. Lepa je kraljeva palača in še prav posebno lepo je kraljevo grobišče v Oplenacu. Je velika krasna stavba, kjer je v prvem nadstropju srbska cerkev, spodaj pa kraljeva grobnica, kjer noč in dan gori luč ob glavi umrlega kralja Aleksandra Ujedini-telja. Tukaj je gl. predsednica Mrs. Marie Prisland v imenu SŽZ položila venec. Grobnica je last kraljeve rodbine in je v njej pokopan že osem-njasti član te rodbine ter je še prostora za dvajnast. Vsi o-kraski so mozaični in je tako lepo, da ni mogoče popisati tt. krasote, V posebni razstavni hiši na istem prostoru smo videli na stotine zlatih in srebrnih vencev, ki so bili podarjeni ob krsti pokojnega kralja. Videla sem tam tudi venec predsednika Združenih držav; dalje od vsake države in od Slovencev iz Amerike. Vsi venci so razobešeni po stenah,da jih vsakdo lahko vidi in so v steklenem' okvirju. Vrednost teh vencev je do $3,000.000.
Naj* še pripomnim, da nas je na beogradski postaji čakalo veselo presenečenje. Tam so nas ob 7 uri zjutraj pričakale visoke beograjske gospe, med katerimi je bila tudi sestra jugoslovanskega poslanika v Ameriki g. Fotiča,potem hčerka velikega srbskega generala, predsednica Srbskih sestara "Kolo" in še razne druge visoke dame, med katerimi je bila tudi predsednica več ženskih društev ga. Novak, katera je bila nekoč begunka iz Gorice. Te gospe so nam preskrbele prenočišče v največjem hotelu "Moskva'' in so vsaki izmed nas podarile krasne šopke. Celi dan so nas nato spremljale po mestu ■ in nam razkazovale razne znamenitosti. Želele so, da bi ostale še dva dni, pa na'm žal ni bilo mogoče. Zvečer smo poslušale tam tudi "ciganski orkester", ki je prav zanimiv.
Dan poprej smo bile celi dan v Zagrebu, ki je krasno mesto in se šeta po ulicah mnogo lepo oblečenih dam, da nas je ta slika spominjala na New York. Tudi tukaj so razni zastopniki vlade prišli nas pozdravit na postajo in nam' ska-zovali gostoljubnost celi dan.
Pretekli teden smo pa bile z družino v Hočah in v Mariboru, pri stricu, bratu moje mame, bratu in sestri čni ter bratrancih. Tudi o Mariboru moram zapisati, da je lično mesto. — V Hočah so nam zapeli pcdoknico pevci, 40 po številu, katere vodi soprog moje sestrične, ki je .organist v 1000 letni cerkvi. Nato so prišli v hišo, kjer so igrali, in peli, da je bilo kar veselje jih
prvi izlet SŽZ in sicer smo se peljale z busom na Brezje, Škofjo Loko in Bled, prenočile smo pa v Bohinju. Drugi dan smo šle k izviru Savice in prevozili vsa mesta, nakar smo zopet prenočili v Kranjski gori, ki je najvišje mesta nad morjem. Tukaj je letos mno go Nemcev in madžarskih izletnikov. Dekleta so šle na slednji dan na vrh Kranjske gore, na italijansko mejo. Prihodnjo noč smo prenočile v Logarski dolini na Štajerskem, nakar si je naša skupina ogledala slap. — Zopet gremo dalje in se pomudi'm'o v Rečici v Savinjski dolini, kjer je doma Mrs. Prisland. Ustavile smo se v njeni rojstni hiši, nakar smo se odpravile proti Mozirju, od tam pa dalje skozi "Novo mesto, Kostanjevico in v Metliko, odkoder je mnogo rojakov zlasti v Jclietu. Letos je tukaj velika suša in so ravno imeli procesijo za dež. Predno smo se poslovili, kajti tukaj smo tudi prenočili, je začelo deževati, da so začeli vsi farani govoriti, da smo jim prinesli dežja. Metliški župan nam je napravil na prostem ganljivo poslovilnico in vsak nas je tam vprašal po svojcih v Ameriki.
Prihodnjo noč smo prenočili v lepem mestu Celje, nato Smo se podali proti Semiču, kjer smo se ustavili v zidanici, ki je last očeta naše članice in sopotnice Mrs. Schlogar iz Minnesote. Tam so nas pogostili z dobrim vincem in okusnim prigrizkom. V Se'miču*smo se ustavili tudi pri g. in ge. Janko Ogulin, nekdanjemu trgovcu v Jolietu, ki so nas bili zelo veseli in nas vse pogostili. Gospa še prav dobro i bvlada angleško, čeprav je že 29 let odkar je odšla iz Amerike. — Dalje se peljemo skozi Črnomelj, kjer smo srečale novo-mašniške svate, ki so se na vozovih peljali v dvorano. To je bilo za me nekaj povsem novega. — Še isti dan smo se odpeljale od tam in prenočile v Ribnici, kjer so nas v rojstni hiši Mrs. Albine Novak pogostili. Od tam gremo skozi So-dražico, Gorenje in Spodnje Laze, na dom glavne podpredsednice Mrs. Smoltz. Dalje smo videle Cerkniško jezero, odkoder smo se podale proti Postojni in obiskale svetovno znano Postojnsko jamo. Kolike krasote so v tej jami, vam ne morem opisati, spozna jih le oni, ki si jih je sam ogledal. — Kar dušilo me je, ko smo se peljali dalje po Italiji, kjer prebivajo Slovenci, kateri so sedaj last Italije. Koliko lepe slovenske zemlje ima sedaj Italija. — Še isti večer pridemo nazaj v Ljubljano in take. smo zaključili prvo turnejo SŽZ I po Jugoslaviji. Bila je zelo zabavna, zlasti, ker smo se vozile ves čas po slovenski zemlji.
Jutri zapustimo Sarajevo in gremo proti Dobrovniku, ki je krasno mesto Dalmacije. Od tam nameravamo v Rim, Milan, Benetke, itd. Kakor hitro pridemo nazaj v Ljubljano, se nas bo nekaj podalo na poslušati in ne bo'm' nikdar po- Nemško, morda celo do Berlina. — Nadalje moram še na (Dalje na 3. str)

zabila tega dneva, Dne 11. julija se je začel
Dogodki
jjt; Md Skmaid pš
mg*:
Mr. Frank Ogrin v Chicagi
Koncem zadnjega tedna Je nas obiskal Mr. Frank Ogr«1 iz North Chicago, 111., ko se je mudil po raznih opravkih v Chicagi. — Mr. Ogrin je znan kot agilen društvenik i" športnik v northchikaški >n waukeganski naselbini, kjer se kot tak prav agilno udejstvu-je. — Mr. Ogrinu smo ležni za njegov prijazni obisk
u
velik'
St
Pouk o državljanstvu
Cleveland, O. — V dvorani javne knjižnice na Clair Ave se prične dne oktobra s poukom o ame'-1* škem državljanstvu. Vse ®ne' kateri se zanim'ajo za državljanstvo, se on o z ar i a na t°
in Vsa
opozarja Fouk je v večernemu času sicer se začne ob 7. uri. druga navodila dobite dire*' no od učitelja v šoli. Poučevalo se bo ob ponedeljskih in?" cer bo poučeval naš rojak J> Louis J. Pire, ki bo letos nastopil že 30. leto odkar po"cU' ie ameriško državljanstvo
Mr. John Mutz v Chicagi
■ Pretekli ponedeljek je n«8 obiskal ugledni rojak ' John Mutz, iz Jolieta, 111- Ivlu' di3 se je tukaj po raznih pravkih in je ob enem obisk^ tudi naše uredništvo. Mr. Mutz je eden izmed nas> starejših izseljencev v J0*1®. ' kjer biva že od leta 1889. NJ novega obiska smo bili P'8^ veseli. — Dva njegova sin0^ sta odvetnika, ki praktici? pravo tukaj v Chicagi.
Umrla je
So. Chicago, 111. — V P011^ deljek zvečer je tukaj urnr Mrs. Angela Gorenc, sop^ Mr. Franka Gorenca. —• y greb pokojne se vrši v Pe..a ob 10. uri iz cerkve sv. Jul na pokopališče St. Manr- . Prizadetim sožalje, P0^0-1 večni mir.
Na operacijo
Willard, Wis. — Težki oV raciji se je morala P°dvreCi0,., kaj poznana Miss Jennie 1* vat, 24 letna hčerka tukaj ^ bro poznane slovenske fal rice Mrs. Jennie Horvat.
Napadena	. j.
Milwaukee, Wis. — ^a, ct
eral 51
žišču So. 4th St. in Miner
gtr
sta dva mlada fantalina. ^ ra komaj 12 do 14 let. padla Mrs. Ani Strucel-bližala sta se ji in ji izt iz rok ročno torbico, nakar
pri'
ralf sta
de-
g1
ot o-
zbežala. K sreči ni bilo narnici več kot $1.00* v vini. Policija je fantalina K v lu izsledila in ju bodo oC* ^oboljševalnico.
Zastrupljenje	j-e-
Ely, Minn. — Pretek'^
denj v noči od srede na je preminul Mrs. Vincenc _ kovich. Podlegla je za* .y's) 1 j en ju na nogi v St. ' ^ bolnišnici v Duluth,

"TARZAN NEUSTRAŠENI"
(32)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOllghs
Močno oboroženi so se divjaki vojaki rodu Zambech podali naproti mirni družbi, katero je vodil Tarzan skozi džunglo. Divjake je vodil izkušeni vohun Bal/o, .nladenič divjega obraza, drzen in zvijačen. Precej časa so že hodili, ko je Balzo s svojimi ostrimi očmi precej globoko v dolini nekaj zapazil.
Na znamenje vodnika Balzo so ostali divjaki obstali in kakor hijene stegovali svoje vratove skozi gosto zaraščeno džunglo v smer, katero jim je pokazal njihov vodnik. V. vajenimi očmi so kmalu opazili mimoidoče in tudi dobro pretehtali njihovo moč, ali bi bilo varno se z njimi spoprijeti . . ,
'arzan je bil previden vodnik, , ki so st- njemu prostovoljno vodstvo preveč izrabljal. Pri-precej daleč in ko je Tarzan nerno ravnico, je velel obsta-odpočijejo in tako naberejo oči, za nadaljno potovanje, bilo to po volji,
Koljkor je Tarzan vedel iz mnogih skušenj, je bilo tudi najbolj varno, da so počivali po dnevi. "Divjaki," tako je rekel, "nas ne bodo napadli na prostem." Toda, na žalost, Tarzan 4ii računal na zvijačno iznajdljivost divjakov, katere je poslal nad njega in njegovo družbo njegov sovražnik Ka-
gundo.
Četrtek, j. septembra 1938
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 8 n
NEKATERI ZAKLJUČKI KONVENCIJE KSKJ.
. Devetnajsta redna konvencija KSKJ. ki se je vršila na Eve-thu> Minnesota, je osvojila več v'aznih zaključkov za svoje član-stv°- Naj navedemo nekatere: Posmrtninska zavarovalnina fe ]e Preuredila tako, da se člani , 0 ^varujejo do $5,000, ta-k0 da jim ne bo treba iskati zavarovalnine pri tujih družbah, sesment je primeroma nizek. • S. K. J. bo zanaprej spregala zla člane kandidate do •leta starosti. Krajevnim »ustvom bo KSKJ. v bodoče ^skrbela plačilne knjižice, pi-
tr ?LPapir in druge uradne po-eoscme, ki so v zvezi s poslo-
fjem med društvom in Jed-noto.
Čl •
Jam mladinskega oddelka, ki v ,0polnili 16 let in prestopijo 0ch'asli oddelek, se lahko za-
in siJn0 Za $500-00 posmrtnine re * 00 dnevne bolniške podpo-. ' ®e da bi jim bilo potrebno
lbok zdravniku.
jah T1110 mero Pri investici-jju a,. Posojilih v vseh sluča-« odloča finančni odbor. Fi-' m °dbor naj kolikor mogo-denar na prve
ceno ' zlasti °ne, ki so jam-£ Po FHA.
^dih^A S° zavarovani v raz" nij0 ^ in B> lahko spreme-
bodo anj'° zavarovalnino, da lagi asesmenti urejeni na podit! . odstotkov obresti in ne 3 ki 8D ' To VelJ'a le za one člane, ia«uJmenijo SV0Je Police do 1.
C6 Posojuje
knjlžbe, zlas
Cl,
;arJa, 1939
70. igj11 ln Danice, ki dopolnejo iD6!lta\!0 .Prosti vsakega ases-
n0, d; Nadalje je bilo sklenje-
JednotVSa društva> ki dolgujejo tih, (j 1 na zaostalih asesmen-30' a slednje poravnajo tekom stotko^ecev in sicere P° 5 °d-ceng- na dolg vsak mesec, za-
l,od.ianuarj£
Sm -.JO,luarJa meseca, 1939. e piae"Jeno J'e bilo končno, da koVjl Ca iz Jednotinega stro-tavit^a sklada $300.00 za po-1)°koi«_naerobneS:a spomenika mu vodji K.
S.	duhovne:
Ni
J.
Rev.
aW -iyev" Jolm Pievniku. sloVanine:lše Podatke glede po-dobiii v nvencije boste lahko "Glasil, prihodnjih številkah
C KJ"-
Cla ^ J'e ^di odločila, »ikov *ej0 P]ače glavnih urad-
Po starem.
N £LAVNI ODBOR
ZA DOBO Joh 1939-42
eIavni\Gei?' PuebI°. Colorado, Jo^^ednik.
PN^f °hiCag0' D1- L
pavlakovich, Pitts-
Pod
a- J1- Podpredsednik.
K lath
Srh
°hio> Tir Leksan> Barberton,
, Ge0 p°dpredsednik.
V, ^anich Sr., Soudan, Johana" Podpredsednik. 's-> V . ,Iohar- Sheboygan, 0 GeorgePpdpredsednica. 0l°., Vi avlakovich, Denver,
J0siD j Podpredsednik.
H p ar- glavni Lini
Hi.
v
pomožni
glavni tajnik, Jo-
železnikar, "" 111.
Slana, gl. blagajnik,
V0Sa;H"thTnUtala' duh°™ jj lvl> 111.
rf' 0man. vrhovni ' 'eveland, Ohio.
V ZOrni odbor:
gpereBHrinCe' Eveleth, Min-
' ? Vnieatnik' L°rain' 0hio' j* r^fik T
Pittsburgh, Pa.,
% IV '^•-•var,
' "krnica.
O"1*
NnsS^'ich, Joliet, 111
Cleveland, O., Cleveland,
S-
Porotni odbor:
John Dečman, Pittsburgh, Pa., predsednik.
Agnes Gorišek, Pittsburgh, Pa., I. porotnica. Joseph Russ, Pueblo, Colo.,
II.	porotnik.
John Oblak, Milwaukee, Wis.,
III.	porotnik.
William Kompare, So. Chicago, 111., IV. porotnik.
Ivan Zupan, urednik-upravnik Glasila, Cleveland, O.
Joseph Zortz, komisar atletike, North Chicago, 111.
Prihodnja konvencija se vrši čez 4 leta v Chicagu, 111.
-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
Dolenjsko, kot Stična, Grosuplje, kjer ima moj mož sorodnike, katere moram tudi obiskati; nato v Litijo, Trbovlje in Zagorje ob Savi, kamor me že dalje časa vabijo. — Tako smo vedno na potovanju, vsako noč spimo drugje, vsakokrat drugje obedujemo. Smo pač "večni" popotniki, ki želimo videti kolikor mogoče veliko lepot Evrope, dokler smo še tu, kajti prekmalu bo potekel odmerjeni čas in posloviti se bo treba od naših dragih sorodnikov ter se podati proti domu v novo domovino, kjer nas pričakujejo naši dragi. — Prisrčen pozdrav vsem; zlasti vse'm članicam podružnice štev. 20, SŽZ., kakor tudi vsem čitateljem Amerikanske-ga Slovenca.
Josehine Erjavec
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
UREDNIKOVA POŠTA
—	Poročevalec, MilwakJee, Wis. — Vaše poročilo prejeli. Pozabili ste se pod istega podpisati, niti svojega naslova ni-pte navedli. Poročil, ne dopisov brez podpisa se ne upošteva. Uredništvo mora znati, od koga prejme kako vest. Pošljite svoj podpis in bomo poročilo radi objavili.
—	Naročnik, Pittsburgh, Pa. — Srečk se potom pošte ne sme pošiljati, ker je kaznjivo dejanje na podlagi poštnega zakona. Iz istega razloga tudi časopisi, ki se dostavljajo polom pošte, o srečkanju pisati ne smejo. Lokalni listi, ki jih dostavljajo potom lastnih raz-našalcev, seveda tuintam o lem poročajo. Toda naj kdo poizkusi tak list poslati kam notom pošte, pa bo videl kaj mu bodo povedali. Toliko v pojasnilo.
—	P. M. Evleleth, Minn. — Hvala za poročilo. Se je res za smejati. Vidi se, da bo poteklo še mnogo vode po Mississippi-
ju, predno po prava zavednost prisijala v nekatere glave. Oglasite se še kaj.
-o-
PLINSKA VOJNA PRED 2000 LETI
Splošno prevladuje mnenje, da so začeli uporabljati stru pene pline kot vojno sredstvo šele v 20. stoletju, Toda zgodovina pripoveduje, da so jih uporabljali pred 2000 leti Tukidid pripoveduje v svojem poročilu o obleganju mesta Delion pred 2500 leti, da sc Špartanci napolnili votla de bla s smolo, žveplom in žare-čim ogljem. Sam smrad je ob legance prisilil, da so se vdali sovražniku.
Kitajci so se posluževali tudi podobnega načina. Lonce, napolnjene z žveplom in arze-iiikom, so postavili tako, da je smrad šel v smeri vetra proti sovražniku. Jedek smrad je preganjal nasprotnika.
Tudi Leonardo da Vinci se je ukvarjal s tem, da bi iznašel strupene pline.
V letu 1557. 5e Nemec Veit Wulff pripravil arzenov plin, Slavni kemik Glauber se je bavil s tem, da bi spojil zmei solne kisline in terpentina. Za časa svetovne vojne pa je kemija bila vsa v službi vojne.
-o-
KAKO POBIRAJO MAHA-RADŽE DAVEK?
Povsod na svetu je tako, da ljudje ne plačujejo davkov ob pravem času in oblasti so prisiljene, da se poslužujejo svojih pravic, da izterjajo te za-stanke. Tako je tudi v Hajde-rabadu. Sedaj je maharadža ugotovil, kako bi se dalo priti najhitreje do teh davkov. Davčni izterjevalec odvede ta kega zamudnika davkov na prosto polje, kjer ga priveže ob sramotni steber. Biti popolnoma nag ves dan na soncu je kaj huda kazen, zlasti če pomislimo na indijsko vročino, ki je neprenosljiva. V šotoru pa leži stražnik, ki vsake četrt ure sprašuje dolžnika: Ali ti je kaj vroče, dragi prijatelj ?
Ta način se je zelo obnese!. Že po prvi uri zaprosijo vsi ti dolžniki, da jih spuste domov, da hitro prinesejo denar.
--o-
BANANE NA SEVERU
Kakor poročajo z Islanda, nameravajo ondotne oblasti izrabiti temperaturo domačih toplih vrelcev in gojiti banane in drugo južno sadje, ki bi pod vplivom tople vode lahko dobro uspevalo.
Na Danskem,v neki jiitland-ski vasi, so na ta način dosegli prav zadovljive uspehe. Prinesli so z Jamaike 30 banan-skih dreves ter jih vsadili.Drei vesa so že obrodila sad, ki je izvrstne kakovosti. Danska bo zaradi tega nasade banan pomnožila in bo postala najsevernejše gojišče banan na sve-iu. Seveda samo za toliko časa, dokler ne zrasejo banane tudi na Islandu!
-o-
Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške.
^l?Sk'e'®veleth,Minn n> Wilkinsburg,
L
Ljudi
G
OVORI MOZ, Ki Vodi Vaše Priljubljeno Kino-Gledališče: "Da," pravi, "skoro slehernega, ki obiskuje moje gledališče, sem slišal govoriti o kino-zabavi. V teku nekaj minut sem slišal isti sliki navdušeno ploskati in nekatere kritizirati, iste zvezdnike slaviti in 'podelovati'.
"Prišel sem do zaključka, da najbrž nikdar ne bodo izdelali slike, ki bi ugajala vsakomur vsepovsod, toda kino-slike, v splošnem rečeno, navdajajo veliko povprečnost z veseljem. Vzemite katerokoli sliko, pa se boste uverili, da dobe v nji ljudje,' ki jo vidijo, veliko užitka.
"Da, gospod, 200,000,000 ljudi se ne more motiti, in najmanj toliko jih je po svetu, ki gredo vsak teden v kino. Zakaj? Zato, ker dajo kino-slike več veselja več ljudem, kot karkoli drugega, kar je ustvaril človeški razum. Ljudje gredo lahko za majhen denar v udobno, mirno gledališče — hladno poleti in gorko po zimi — se odpočijejo, se pomirijo s svetom, sede mirno v temi ter stopijo iz svojega življenja v drugi svet za dve zabavni uri. To imenujejo duše-slovci 'pobeg pred resničnostjo', in je tudi zelo zabavna stvar v dosti bolj udobnih okoliščinah kot jih je večina nas deležnih v naših
lastnih domovih. 'Muviji' so napravili dolgo pot, odkar sem v tem poslu, in istotako tudi ki-no-gledališča. Včasi se čudim, čemu ni več 'ohov' in 'ahov' ob značilnih prizorih, ki jih razkazujem na platnu, ko pa vse prav premislim, je odgovor lahak.
"Danes smatrajo ljudje ldno-slike za nekaj gotovega — istotako kot smatrajo telefon — in avtomobil.
"Kino-slike niso več novost, ki bi se jim bilo treba čuditi — pač so pa postale zabava, največja, kar jih je kdaj svet poznal." '
Prihodnje leto bodo "muviji" stari petdeset let — petdeset let izza onega 6. oktobra 1889, ko je Mr. Edison prvič razkril čudo premikajočih se slik.
In vsak teden gre, samo v Združenih državah in Kanadi, nad oseminosemdeset milijonov v "muvije" — uživat romanco, razburjenje, sanje, ljubezen in smeh ter razboritost najodda-ljenejših delov zemlje.
Proizvajalec kino-slik se temeljito zaveda svoje odgovornosti. Zaveda se odgovornosti napram stotim milijonom ljudi, ki jih mora za-
bavati, obveznosti, ki mu je bila naložena po svojevrstnem načinu, po katerem je postala ki-no-slika del dnevnega življenja ljudstva ... njenega vpliva na misli in delo milijonov. Ve, da kino-slika ne sme ostati na mestu, ampak mora iti naprej do večjih in večjih završitev.
Mož, Ki Vodi Vaše Priljubljeno Gledališče, Vam bo nudil — v seznamu slik, ki se bodo pojavile to pomlad — dokaz, če je sploh potreben, da se kino-slika pomika nenehoma naprej.
Da poda najfinejšo zbirko slik, kar jih je bilo kdaj napravljenih, je Kino Industrija mobilizirala vso svojo spretnost, domišljijo in vse svoje vire.
Velike zgodbe, krasno podane . . . ljubezni polna romanca, pretresljiva drama, vesela dogodivščina, šaljiva komedija, melodijozne god-bene predstave — z zvezdniki posejano osebje z vašimi priljubljenimi in z novimi obrazi, novi talenti, katere so iskali po vsem svetu. Druga za drugo, teden za tednom, prihajajo te izborne slike na platno vašega "priljubljenega gledališča.
Zabave, počitka, brezskrbnosti ste deležni v zvrhani meri, ki vam jo nudijo največja prizadevanja Kino-Industrije, da bo ta jesenska sezona ostala nepozabna v vašem spominu.
! $250,000.00
5,404 NAGRADE V GOTOVINI
K	SEZNAM NAGRAD!
Nagrada . . $50,000 2. Nagrada . . 25,000 2 po $10,000 vsaka, 20,000 5 po $5,000 vsaka, 25,000
5 po $2000 vsaka, $10,000 10 po $1000 vsaka, $10,000 40 po $500 vsaka, 20,000 40 po $250 vsaka, 10,000 300 po $100 vsaka, 30,000 5000 po $10 vsaka, 50,000 5404 SKUPAJ $250,000
ZASTONJ 1 ZASTONJ!
V VAŠEM PRILJUBLJENEM GLEDALIŠČU! Hitit«! Hitite! Krasna Knjiga 32 Strani Samo za Omejeni Čas! HREZPLAČNO—VuS teti? te 32 strani Movio Quiz Contest Knjl-tlc« v VaSem priljubljenem KleduUSCu—vsebuje popolpa navodila glede $250,000 Movle CJulz Cgntenta Nagrad v Gotovini—iN vse novice o bodoflli presenefenjlh—Klik priljubljenih zvezdnikov— kontestno vstopnico, S«.rno vpvalajte—JE BREZPLAČNA—ln na poti »te dn on« izmed r>,404 nagrad v gotovini, ki znaSaJo skupjJ 1200,000. Dobite Vat lztls danes — v VaBcm lokalnem gledullSču.
Pazite na te nove sezijske slike v Vašem priljubljenem gledališču:
i.itti.k miss ItUOADWAv
Shirley Temple, George Murphy MOTHER CAREY'S CHICKENS
Anno Shirley, Kuby Keelcr, James Ellison '• ft l'ROFESSOlt BEWARE
Harold Uoyd, Phyllis Welch THE AMAZING DR. C.LITTERIIOUSE
Edward G. Kobinson, Claire Trevor THE CHASER
Dennis O'Ketfc, Ann Morriss, Lewis Stone BAREFOOT BOY
Jackie Moran, Marcia Mac Jones ALGIERS
Charles Boycr, Iicdy I.aMarr, Sigrid Gurie ' BULLDOG DRUMMOND IN AFRICA
John Howard, Heather Angel. H. B. Warner GATEWAY
Don Anwche, Arleen Whcian I'M FROM THE CITY
Joe Penner, Richard Lane, Lorraine Krueger LETTER OF INTRODUCTION
Adolphe Menjou, Andrea Leeds, Edjar Bergen THE CROWD ROARS
Robert Taylor, Maureen O'Sullivan MB. CHUMP
Johnny Davis, Lola Lane, Penny Singleton KEEP SMILING
Jane Withers, Gloria Stuart - *' * PAINTED DESERT
George O'Brien, Laramc Johnson RICH MAN—POOR GII1I.
Robert Young, Lew Ayren, Ruth IIu3sey THE MISSING GUEST Paul Kelly, Constance Moore
THE TEXANS
Joan Bennett. Randolph Scott, May Roby-i RACKET BUSTERS Humphrey Bogart, George Brent v ( THE GLADIATOR
Joe E. Brown, June Travis ALEXANDER'S RAGTIME BAND Tyrone Power, Alice Faye, Don Amech' 'BLOCK-HEADS d< Stan Laurel and Oliver Hardy 1 GIVE ME A SAILOR If Martha Raye, Bob Hope, Betty Grable SMASHING THE RACKETS . Chester Morris, Frances Mercer, Rita Johnson BREAKING THE ICE
Bobbv' .Breen, Charles Ruggles DARK it iPTURE ■ 1 Airlcsn Jungle Feature MARIE ANTOINETTE	V.
Norma Shearer, Tyrone Power v . SPAWN OF THE NORTH -George Raft, Henry Fonda, Dorothy Lamour X SPEED TO BURN
Michael Whalen, Lynn Bari BOY MEETS GIRL
James Cagney, Pat O'Brien, Marie Wilson UNDER THE BIG TOP
Anne Nagel, Marjorie Main, Grant Richards CAREFREE j Fred Astatre, Ginger Rogers ' FOUR'S A CROWD i Errol Flynn, Olivia de Havilland FRESHMAN YEAR Dixie Dunbar, William I.undigan
I AM THE LAW
Ed werdG. Robinson, John Beal, Wendy Barrie MY LUCKY STAR
Sonja Henie, Richard Greene SING YOU SINNERS
Bing Crosby, Fred MacMurray, Ellen Drew THREE LOVES HAS NANCY
Janel Gaynor, Robert Montgomery BOYS TOWN
Spencer Tracy, Mickey Rooney IN OLD MEXICO	1
William Boyd, Russell Hayden, George Hayes SAFETY IN NUMBERS
The Jones Family, Jed Prouty. Shirley Deane THE AFFAIRS OF ANNABEL
Jack Oakie, Lucille Ball THE COMET
Wm. Gargan,.Joy Hodges, Andy Devine SECRETS OF AN ACTRESS
Kay Francis, George B:ont, Ian Hunter THE LADY OBJECTS
Lanny Ross, Gloria Stua> t JUVENILE COURT
Paul Kelly, Rita Hayworth, Frankie Darro HOLD THA.T CO-ED
John Barrymore, George Murphy RENEGADE RANGER
George O'Brien, Rita Hayworth SONS OF THE LEGION	k
Lynns Overman, Evelyn Keyes	„
] THE ROAD TO RENO
Randolph Scott, Hope Hampton :. > TOO HOT TO HANDLE	:
Clark Gable, Myrna Loy, Walter Connolly
VALLEY OF THE GIANTS
Charles Bickford, Claire Trevor, Jack LaRus DRUMS
Sabu, Raymond Massey, Valerie Hobson , CAMPUS CONFESSIONS Hank Luisetti, Bettv Grable FUGITIVES FOR A NIGHT
Frank Albertson, Eleanor Lynn , LISTEN DARLING	i
Freddie Bartholomew, Judy Garland \ THE LAST EXPRESS
Kent Taylor, Dorothea Kent, Barbara Re»<1 TIME OUT FOR MURDER Gloria Stuart, Michael Whalen
four daughters
Claude Rains, Priscilla, Rosemary, Lo1.* Lane
wanted by the police
Frankie Darro	- —■
GIRLS' SCHOOL
Anne Shirley, Nan Grey KING OF ALCATRAZ
Gail Patrick, Lloyd Nolan, J. Carroll Naish " MR. WONG, DETECTIVE
Boris Karlolf YOU CAN'T TAKE IT WITH YOU
Jean Arthur, Lionel Barrymore	/
ROOM SERVICE	-1
The Mara Brothers, Lucille Ball1 i STABLEMATES	I
Wallace Beery, Mickey Rooney \ ^ , -SUBMARINE PATROL
RichardGreene, Nancy Kelly, George Bancroft YOUTH TAKES A FLING Andrea Leeds, Joel McCrea, Dorothea Kent
Tft oglas »o izdali vodilni Razkazovali!, Razžirjcvalci, in Proizvajalci Kino Slik v Združenih državah in Kanadi.
vpoštevani. Prosimo; pošljite jih na Motion Picture Industry Campaign, P. O. Box 450,
Vaša mnenja, kritike ali nasveti glede kino slik bodo resnično General Post Office, New York City.


Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 1.
septembra
"A NJEGA NI..."
FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE.
Utihnil je.
—	Ali ne bodo tudi mene pričakovali zastonj ? — se je vprašal tiho. V srcu mu je oživela slutnja, da bodo Karpati njegov grob.	. *■ <ri
—	Da, strašna je! Kletve in solze jo spremljajo — je govoril zase Jože.
Pozno v noč sta prijatelja govorila. Naposled ju je premagal spanec. Vlegla sta se na gola tla in zaspala ...
XII.
Štefanovo pismo, v katerem je sporočil, da gre na fronto, je žalost pri Kozar-jevih še povečalo. Vsem se je dozdevalo, da je zaprhutala mimo okna črna sova in v srca se jim je zajedla slutnja, da je vse izgubljeno.
Starkine oči so osteklenele, ko je pre-čitala pismo.
—	Oh, Karpati! — je zajokala in pokopala obraz v dlani. Liki pošast tisočerih žrel so se dvigali pred njo visoki Karpati.
—	Z Bogom, Stefan, z Bogom! — je ihtela, ko da bi videla sina že mrtvega pred seboj.
V zapečku je zastokal oče. Po Štefanovem odhodu je še bolj zlezel v gube. Vedno težje je bilo breme, ki mu je slonelo na ramenih in ga potiskalo k tlom.
—	Vražja vojna! — je siknil skoz zobe. Kdo bi mu mogel to šteti v zlo? Dva sina mu je pogoltnila, sedaj pa so mu iztrgali še tretjega — zadnjega in sicer po krivici. Po zakonu bi moral biti oproščen in ga je samo maščevalnost brezsrčnega Nemca pahnila v žrelo smrti.
O Aničini tugi ni potrebno govoriti. Saj smo videli njeno trpljenje, ko smo jo spremljali v zimskem jutru proti domu in prisluškovali njenim tožbam, ki jih je zaupala Minki. Mnogo je trpela. Prejšnje, brhke Anice ni bilo več. Ostala je samo njena senca: bled obraz, globoke, zamišljene oči, zmučeno telo, ki je često podrhtavalo. Kaj čuda, da se je mlado, lepo dekle tako spremenilo? Izgubila je Jakoba in Štefana. Težavna je bila njena naloga, a še mnogo bolj ko vse delo, jo je mučila misel na ta dva. Ljubila ju je, zato so hitele njene misli za njima. Tresla se je zlasti za prvega. Bil ji je več od Štefana, ker je od njega pričakovala svojo srečo. "O, Bog, kaj je z njim?" — je vzdihovala često. Enkrat je dobila od njega pismo, potem pa nič več. Prepričana je bila, da ji je zvest, zato ni mogla razumeti, zakaj molči. Bala se je najhujšega in ta misel je postoterila njeno gorje.
Hiši, v kateri je žalost postavila svoje ognjišče, se vsak rad izogne. Tako je bilo s Kozarjevimi. Obiskov že prej niso imeli mnogo, odkar pa tudi Štefana ni bilo doma, je bil tuj človek pri hiši bela vrana. Kozarjevih osamelost ni vznemirjala. Čutili so, da jim boli nikdo ne bi mogel zmanjšati, zato jim je bilo celo ljubo, da so bili sami. Govorili so malo. Srca je vsem težila ista tuga, zato ni bilo treba, da bi drug drugega mučili s tožbami. V začetku je bil molk neznosen, polagoma pa so se mu privadili. Hipoma pa je v samotni dom prisijal solnčni žarek in ga napolnil z novim življenjem.
Bilo je prvo nedeljo po Aničinem srečanju z Minko. Kozarjevi so končali z obedom in se posedli krog peči. Nekaj časa so se pogovarjali, potem pa je zavladal v sobi molk. Oče si je prižgal pipo in je napol dremaje spuščal v zrak goste oblake dima. Mati je rožljala z rožnim vencem. Vsak dan ga je imela v rokah in prebirala debele, oguljene jagode. Molila je za svojega Štefana, za katerim se je često tako zamislila, da je poz-abila na rožni venec in se je vzdramila iz zamaknjenosti šele takrat, ko je molek zaropotal na tleh. Anica si je s čitanjem krajšala čas.
Mimo okna je švignila senca. Kmalu nato so zaškripala vežna vrata in potem se je zaslišalo na sobnih vratih plaho trkanje.
—	Naprej! — je zaklicala Anica.
Vrata so se odprla. Na pragu je stala
Minka. Z obraza ji je odsevala zmedenost.
—	Minka! — je vzkliknila Anica. Hitela je proti vratom in zgrabila Minko za roko, še preden je utegnila ta pozdraviti. Iz oči ji je sijala radost. Prijateljičinega prihoda je bila zelo vesela.
—	Dober dan! — je pozdravila Minka, ko jo je Anica pripeljala do matere. Ozrla se je v njen otožni obraz in v srcu je začutila do nje spoštovanje. Bila je Štefanova mati in to je bilo dovolj, da jo je v prvem trenutku vzljubila.
Starka se je začudeno zagledala v mlado, lepo dekle. Zdelo se ji je, da je že videla ta obraz, ni pa se mogla domisliti, kje in kdaj. Čudila se je, kako je zablo-dila v njihov osameli dom.
Dekle je opazilo začudenje na starki-nem obrazu, zato je takoj pojasnilo, kaj jo je privedlo k njim.
—	K Anici sem prišla na obisk — se je nasmehnila. — Seveda ,ako vas ne bom motila — je dodala neodločno.
Mati se je nasmehnila.
—	O, ne, ne boš motila — je odvrnila. — Le razgovorita se. Reva je itak vedno sama.
Dekleti sta se vsedli k peči in začelo se je kramljanje, kakršnega v Kozarjevi hiši že dolgo ni bilo. Od časa do časa je celo oče vzel pipo iz- ust in se je z odprtimi usti čudil, kako je bilo mogoče, da je postala Anica naenkrat tako zgovorna. Čudila se je tudi starka. Dekleti sta prere-šetali vse mogoče stvari. Ure so potekale liki kratki trenutki. O svoji tugi še niti govorili nista, ko se je začel spuščati na zemljo mrak in se je morala Minka posloviti.
Prvemu obisku je sledil čez nekaj dni drugi in potem je začela Minka pogosto zahajati h Kozarjevim. Dozdevalo se ji je, da ima tam svoj drugi dom. Polagoma se je popolnoma udomačila. Anica jo je že prej ljubila, sedaj pa sta jo vzljubila tudi oče in mati. Postala njima je draga ko Anica. Najraje bi jo vedno imela pri sebi. Ako je nekaj dni nista videla, se njima je dozdevalo, da je v hiši vse mrtvo. Minka pa je tudi zaslužila njuno ljubezen. Tolažila ju je in njima tako nežno govorila o raznih stvareh, da sta za nekaj časa pozabila na svoje nadloge.
(Dalje prih.)
PROBLEMI PRISELJENCA
ste dosegli starost 21 let. Za prošnjo za "certificate of derivative citizenship" služi tiskovina Form 2400. Pristojbina znaša $5.00. Drugače pa lriorete vedno dokazati svoje državljanstvo potom očetovega spričevala, svojega rojstnega lista in dokaza o zakoni tem prihodu v Združene Države.
Priseljeniški odnošaj moža ameriške državljanke
VPRAŠANJE: Ako ženska, ki je ameriška državljanka, se poroči z inozemcem v inozemstvu, ima njen inozemski soprog pravico priti v Združena Države brez ozira na kvoto?
ODGOVOR: On pridobi tako pravico le tedaj, ako se je poroka izvršila pred dnem 1. julija 1932. Inozemski soprog ameriške državljanke, ki se je poročil kasenje, uživa le prednost v kvoti. Ameriški konzuli brez izjeme zahtevajo od vseh prosilcev za priseljeniško vizo (vštevši soproge ameriških državljank), da dokažejo, da imajo na razpolago zadostna sredstva za vzdrževanje v Združenih Državah in da ne padejo na breme javnega do-brodelstva.
Deportacija inozemcev, ki so
postali "public charges"
VPRAŠANJE: Neki priseljenec, ki je tukaj manj kot pet let, je zbolel na tuberkulozi. Zdravniki pravijo, da se more ozdraviti, in njegovi sorodniki in prijatelji so voljni, pomagati mu. Ali je nevarnost, da bi ga deportirali iz Združenih Držav?
ODGOVOR: Po zakonu je inozemec podvržen deportaci-ji, ako je padel na breme javnega dobrodelstva (ozirotaa, kakor se pravi, ako je postal "public charge") tekom petih iet po zadnjem prihodu v Združene Države, in to iz razlogov, glede katerih se ne move izrecno dokazati, da so nastali po njegovem prihodu. Razun slučaja, da je dotičnik zares padel na breme javnega dobrodelstva vsled oskrbe v kakem zavodu, ki je popolnoma ali deloma vzdrževan iz javnih skladov in da je zares pred svojim prihodom v Združene Države imel simptome tuberkuloze, on ni podvržen deportaciji. Vprašanje depor-tacije bržkone sploh ne pride v pretres, ako so sorodniki in prijatelji zmožni in voljni plačevati za zdravniško oskrbo ali privaten sanatorij.
Dokaz o bivanju v Z. D. pred 4 dnem 29. junija 1906
VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene Države kot mladenič pred 35 leti, ko ni bilo ni-kakih priseljeniških viz, in naselil sem se na far'm'i. Rad bi postal ameriški državljan, ali re ne spominjam, ni s kakim parnikom sem prišel ni s katere evropske luke sem se pripeljal. Kako bi to izvedel?
ODGOVOR: V Vašem slučaju, se od Vas sploh ne zahteva takozvano spričevalo o prihodu (certificate of arrival), ker sklepa'm'o, da ste prišel v Združene Države pred dnem 29. junija 1906. Vse, kar morate dokazati, je, da ste tukaj živel pred zgoraj navedenim datumom. Stare bančne knjižice, zemljiške pogodbe (deeds), stare davčne ponot-nice, rojstni list otrok, poročni i sti bi "moraJi"'upati
Podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje
VPRAŠANJE: Pripuščen sem bil v Združene Države za dobo šest mesecev, rad bi pa dalje ostal. Kako naj dobim dovoljenje za to?
ODGOVOR: Vposlati morate prošnjo za podaljšanje roka začasnega bivanja na priseljeniško oblast v onem pristanišču, koder ste prišli. Ako inozemski pasport je še .vedno veljaven in razlogi za podaljšanje zdijo vpravičeni, se Vam oržkone dovoli, da ostanete dalje za gotovo dobo. Prošnjo morate podpisati pred notarjem in vposlati oblasti v do-tičnem pristanišču ne prej kot 30 dni in ne kasneje kot 15 dni pred dnevom, ko poteče rok, do katerega Vam je bilo dovoljeno, da ostanete tukaj.
St/evilke socijalno-varnostnega računa
VPRAŠANJE: Živim v malem mestecu in delam le od časa do časa. Ali moram tudi jaz imeti takozvano "Social Security card" in kje naj jo dobim ?
Pisarn® polje
Mamca—Hi
J. M. Trunk
Gradovi v zraku.
Ne gre za kake gradove. Le govorimo tako, da kdo včasih "zida gradove v zrak". Kaj to pomeni, je vsakemu razsodnemu človeku jasno. Ime Vitko-vič cika precej na hrvaško stran, pa ne vem, ali je g. Vit-kovič pristen Slovenec, ali je morda v njem tudi nekaj Hrvata. Nič na tem, ker ime ničesar ne pomeni. Pri Hrvatih je prav narodno svojstvo, da imajo bujno domišljijo (ma-što), oster razum je omejen. Hrvat ti govori ure in ure, pa niti sam ne ve, o čem, in kaj hoče povedati. Slovenec ali Hrvat, na to "hrvaško'' stran se nagiba skoroda vse, kar g. Vitkovič piše v "Napreju" o mojem stališču do Napreja, delavskega vprašanja, kapitalizma in še o marsičem. Takole začne: "Gospod Trunk ni zadovoljen z "Naprejem". Očita mu, da je preveč materialističen in da je njegova napaka v tem, da ne napada vere. Kako lepi časi so bili še pred kratkim za g. Trunka, ko so se dan za dnevom vlekle polemike o postanku sveta in sličnih stvareh, ki so odvračale pozornost čitateljev od najvažnejših vprašanj današnjega časa, od unijskega gibanja, od fašistične nevarnosti, od brezposelnosti in bede, od boja z? večji kos kruha in od stremi je-ODGOVOR: Prav gotovo se nja po srečnejših, boljših časih
kor za kako baro. Morda se Trunk še obesi, ako ne bo kratkem kakih napadov M' grobejše vrste. Operirate z domišljijo, z "gradovi v zraku,
ampak brez slovenskega
bi-
Kam P8 pa drugo
strega razuma niste ta razum meri, je . vprašanje. Na kakšnem svetnem naziranju stojite? Kaj Je človek, kateremu hočete P"' boriti boljšega kruha?,Ah človek potrebuje res sam°J boljšega kruha? Ali je Bo£; Ali je še kako drugo življenj? po tem "krušnem"? že P° poklicu je moja naloga, branim vero, katoliško cerket
pred — napadi, kadar je
vers
napadena. Pa bi bil šele » dc voljen,kadar bi se vera P1^ staško napadala, in baje 111 sem' zadovoljen, ker se vera"6 napada!?
Kruha in boljšega kruha1" srečnejših in boljših časov J potreben katoliški delav« prav tako, kakor je vseg3 ' ga in še marsičesa	„
antifašistični, komunistični , ateistični delavec. Pri borb1^ te materialne potrebe med lavci ni razlike. Ampak k« to, da je eden katoliški, di™ ateističen, materialističen, bodomiseln, antifašističen, * munističen ? Sami rabite
i
značbo. Čemu jo rabite;
morate pobrigati takoj, da se ža Vas odpre socijalno-var-r.ostni račun. Važno je, da bo do v istem zapisani vsi Vaši zaslužki, kajti njih skupna svota bo določila, koliko bo znašala mesečna pokojnina, do katere boste vpravičeni, čim dosežate starost 65 let. So-cijalno-varnostni listek pa je čudi neobhodno potreben, kadar zahtevate odškodninska plačila zaradi nezaposlenosti Ljudje, katerih zaslužki niso zapisani v njihovem "Social Security account", nimajo pravice do plačil v slučaju nezaposlenosti.
Ako ni v Vaši bližini nika-kega Social Security urada, mbrete pisati za računsko številko na Social Security Board, Baltimore, Maryland. Tiskovino za prošnjo pa morete dobiti od vsakega poštnega urada.
Pokojninska plačila po zakonu za starostno zavarovanje
VPRAŠANJE: Star sem 35 let in zaslužim povprečno $25 na teden oziroma $1300 na leto. Recimo, da moj zaslužek ostane enak, koliko bo znašala moja mesečna pokojnina, ko dosežem starost 65 let? Koliko pa bi moja družina dobila, ako bi jaz umrl po 20 o-ziroma 30 let dela?
ODGOVOR: V svoji
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
PrinaSa zanimive zgodovinske podatke o ameriških' Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
list itd., smatrajo se običajno za zadosten dokaz 6 bivanju pred dnem 29. junija 1906. Vložite prošnjo za prvi papir na tiskovini Form A-2213, ki jo dobite od naturalizacijske-j ga urada. Ni treba, da priložile Money Order za $2.50, kar se zahteva od vseh onih," ki so Prišli po dnevu 29. junija 1906.
Spričevala derivativnega državljanstva
VPRAŠANJE: Moj oče je postal ameriški državljani 1. 1930, ko sem bil 11 let star. Hočem vstopiti v državno viš-'o šolo in moram predložiti do kaz o svojem državljanstvu Kj er naj dobim«tako spričeva lo?
ODGOVOR: Ker ste ameriški državljan vsled očetove naturalizacije, smete zaprositi za spričevalo derivativnega dr žavljanstva, to pa le tedaj, ko
na
staro-boljšj
zaslužek v bodočnosti. Recimo pa, da Vaš zaslužek ostane ?sti do pozne starosti, Vi bi bili vpravičeni, ko dosežeta starost 65 let, na mesečno pokojnino od $45. Ako bi pa umrli po dvajsetih letih, odkar ste po zakonu zavarovan, bi Vaša družina dobila $910. Po 30 letih bi Vaša družina do-bila pcsmrtnino $1,365.
FLIS.

23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
J 801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. ejutraj do 8:30 zvečer.
O takih "materialističnih" stvareh g. Trunk ne razpravlja rad, ker na podlagi kruha, svobode, napredka in miru, ni mogoče ščititi kapitalističnih in reakcionarnih interesov, tudi 119 med katoliškimi Slovenci,ki si s trdim delom služijo svoj kruh in ki kapitalizem ravno tako tažko prenašajo, kot svo bodomiselni Slovenci..." Tako gie naprej v pristno "hrvaški" maniri, da bi bilo treba objaviti vse dolgo — fantaziranje, maštanje.
Gola mašta, fantazija, domišljija, ali zidanja "gradov v zrak". Ze pred leti so pristni Hrvati okoli Radničkega Glasnika hoteli oklestiti Trunka, pa se jim je pripetilo prav isto, da rdeči gospodje niso vedeli, kaj je materialistično in kaj materielno naziranje ali stremljenje. Enako se glasi, to-raj naj gre v isti koš. Nekje se razpravlja o duši, pa pride kdo in trdi, da ja to razprava o — polenti. Grobo sicer, a povsem resnično, ako kdo ne zna ločiti tako različnih poj^ mov. Ampak silno radodarna je ta gospoda v poučevanju n. pr. o laži, o mlinskem kamnu, pohujšanju, zapeljevanju in hoče o taki robi poučiti starega fajmoštra, ki se niti morale ni naučil, dasi je naredil pred komisijo izpit.
"Ni zadovoljen, ker "Naprej" ne napada vere". Jaz bi bil toraj z Naprejem zadovoljen, ko bi napadali kakor kaki jesiharji ali "farjali", ka-
SP
Vsaj slovenski delavci _ ^ gih vrst vas precej odklaW^. Ni moja zadeva, da raztf0^ vam, čemu vas odklanjajo^"
ro ne napadate, in jaz se®
8**
je nezadovoljen. Ne! PaC pred katoliškimi delavci vate svoje materialistično ^
tovno naziranje prav z lie' padanje, kakor gad n0gi™ vi ste zadovoljni in "s P11*1 n ostjo pozdravljate", ker dani in zavest delavske sK nosti raste tudi v vrstah 14 liskega delavstva", toraj vaša pšenica med ka
in
čis»J
V
delavstvo'rri v klasje, — j, naravno je, da sta ni Če ima moja malenkost pri vsem tem kako vlog0',^ kršno vsaj vi meni pripisUj ^ sem jaz z vami res lieZ,tt« voljen, pa na, ker ne jurl^.v prostaške na vero, ne nap ^ te, nezadovoljen sem, ker P hinavski skrivate svoje tf, rialistično naziranje Pre' toliškim delavstvom in ^ katoliškemu delavstvu P0.^ jete kapo čez glavo, ko vs« • socialističnem delavstvu* j ste z njim isto pri j zrnu, nimata tolike srecfc ^ pa je socialistično delavstv oprezno od nekega "kat0 1 ga'' delavstva.
Kruh je kruh, polenta P ni vse na te'm1 svetu.
-o-
List "Ara nina katoliških
Slovenec" ie f
Slovenj \meriki. Kdor podp«»"a * ski list "Am. Slovene«* ^ >ira katoliške Slovence " riki.	y
) 0-00000
oooo-ooooooooooooooooooooooooooooooo^^^^^^^f
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi >n p Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.	,
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, ** „
Telefon: 85 — Res. 4080-W	J
•o OO OOOOCKX>CH}000^^ OOOO
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNI^
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potreb^ notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-" se pa zglasite pri:
• JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" PRODAJALEC HIŠ.