t%nalns piac&ns v Leto Xm, št. 225 Ljubljana, 19» septembra 1936 Cena 2 Din o pra. vmstvo. »-jumjatm, rman jeva aucs & — felefoD št 3122, 3123, 3124. 3125, 8126P < inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ol i, - Tei 3382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — leletOD št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. i. — Telefon St. 180. Računi pri pošt £ek. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180 Wlen St 105.241. dan, mesečno Din 85*— Za inozemstvo Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se se vračajo. Igra z ognjem Evropa izgublja ravnotežje. Skoraj nevarno, a vendar zaznavno drči na spolzko polje nevarnega razcepa v dva nasprotna tabora, ki ne zbirata več svojih moči na osnovi tega ali onega mednarodnega kriterija, temveč iščeta osnovo za svojo organizacijo le v ideoloških razlikah in ostri strankarsko-poli-tični razdvojenosti, ki je zajela do malega že vse države Evrope. V kolikor bi ta značilna preusmeritev mednarodne politike izhajala le iz trenutne neorien-tiranosti zaradi izgube vseh dosedanjih mednarodnih kriterijev, bi to še ne bilo tako hudo. Kajti navzlic sedanji zmedi bi vendarle lahko še upali, da bo po daljši ali krajši vmesni etapi spet zado-bilo veljavo tako merilo, ki bo odgovarjalo stvarnemu mednarodnemu položaju in ki bo že samo zato mnogo lahko doprineslo k omiljenju sedanje splošne napetosti. Vsi znaki sedanjega mednarodnega razvoja pa kažejo, da so na delu sile, ki bi hotele prelomiti z dosedanjo tradicijo, ki ie mednarodne odnošaje gradila le na trdni osnovi upoštevanja posameznih držav kot celot z več ali manj sta.bilno mednarodno osebnostjo, in zanesti nestalne in menjajoče se politične ideologije, programe strank in režimov tudi na mednarodno področje. Zunanjo politiko te ali one države naj bi po želji teh sil ne odločal več niti geografski položaj dotične države, niti skrb za lastno varnost, niti spoštovanje splošnih in prav tako spic-šno tudi priznanih načel o mednarodnem sožitju, ki so predpogoj obstoja ne samo pravne, temveč tudi zgolj sociološke mednarodne skupnosti, niti ne gospodarske ali druge nič manj važne potrebe te ali one države, temveč edino in izključno le — ideološki kriterij, kriterij te a!i one stranke, tega ali onega režima, ki naj bi vse države sveta razdelil samo v dva tabora, v »prijatelje« in »sovražnike«, kakor bi nač to zahtevale ideološke simpatije ali antipatije posameznih režimov. Menda ni treba še posebej poudarjati, da bi vnašanje takih principov v mednarodno življenje pomenilo konec sleherne, pa tudi najmanjše mednarodne stalncsti, stalno pc—Spiliova« je mednarodne napetosti in prav tako stalno nevarnost za mir, skratka: nevarno, zelo nevarno igro z ognjem. Objektivna mednarodna načela, ki jih volja poedinca ne more spremeniti, naj bi se umaknila subjektivni in enostranski presoji vsega mednarodnega življenja in s tem samovoljnosti tistega, ki bi si na osnovi svojih političnih ideologij hotel pridobivati mednarodne »prijatelje« ter na enak način, a bogve iz kakšnih posebnih namenov, umetno ustvarjati »sovražnike«. Po mnenju nekaterih je španska državljanska vojna zadostni razlog za tako usodno preusmeritev mednarodne politike. V znamenju tega aili onega ideološkega gesla naj bi se Evropa razcepila zaradi nje v dva tabora, ki naj bi izmero svoje moči preizkusila enkrat tudi na mednarodnem področju. Kako usodna je ta zabloda, se lahko spozna že iz tega, da gredo vsi propovedniki teh »mednarodnih front« tako daleč, la pri tem zavračajo osnove slehernega mednarodnega reda in slehernega mednarodnega sožitja: od stoletja veljavnega principa o državni suverenosti in iz tega logično sledečega načela o nevmešavanju v zadeve drugih, ki sta in morata biti osnova zlasti zunanje politike tako-zvanih »malih držav«, katerim sta ti dve mednarodni načeli edini jamstvi njihovega mednarodnega obstoja in popolne samostojnosti, do načela o ravnotežju sil, ki je ob zatajitvi vseh višjih, ideal-nejših načel edino realno jamstvo ohranitve miru. Dokler se taka tendenca pojavlja samo pri nekaterih velesilah, ki žele po tej poti opravičiti svojo »dinamičnost« v mednarodni politiki, kar je samo drug izraz za več ali manj prikrito željo po ekspanziji in hegemoniji nad drugimi, se da to vsaj razumeti, čeprav ne odobravati; kadar pa v to zmoto zapadajo tudi mali narodi, ki jim mednarodna anarhija, kakor bi nujno sledila iz ideološke razcepitve v dva tabora, pomeni lahko samo smrt, tega niti razumeti ni več mogoče. Kako naj n. pr. razumemo trditev, do katere se je te dni povzpel neki jugoslovenski list, da ima Portugalska vso pravico vmešajvati se v španske notranje razmere, ko je pa princip o nevmešavanju eden izmed temeljnih kamnov zunanje politike vsake, in tudi naše države? Ali ni to z mednarodnega vidika zares — nevarna igra z ognjem, ki se utegne nad tistim samim maščevati, ki jo oznanja? Smo in ostanemo mnenja, da ne sme nihče s svojih ideoloških vidikov v mednarodni politiki tako daleč, da bi — zanikal samega sebe, sivoj lastni mednarodni obstoj in upravičenost do njega, pa tudi ne tako daleč, da bi vse to drugim jemali. Za male države velja to še v posebni meri. Nas samo veseli, da se je na to zdravo osnovo v mednarodni politiki — mimo mnenj nekaterih zunanjepolitičnih urednikov naših listov! — postavila tudi Mala antanta, ki ie na i svojem nedavnem zasedanju v Brati- , llavi sprejela sklep (točka pet), M ga i FRANCOSKI VALUTNI ZAKON PRED PARLAMENTOM Zelo živahna razprava — Zakons ki načrt bo sprejet, vendar z neka* terimi izpremembami In dopolnitvami valute, ker pomeni samo nova bremena locbo samo v primeru, če bo to veljalo za «a malega človeka. Glasovanja se je vzdr- ' vse plače in nagrade, ne pa samo za delav- Pariz, 28. septembra, o. Zbornični finančni odbor je včeraj sprejel zakonske načrte o devalvaciji francoske valute z 20 glasovi protj 12. Sedem članov odbora ni glasovalo. , Pred načelnim glasovanjem je podal finančni minister Auriol kratek ek;poze o stališču vlade, v katerem je naglažal, da pomeni francoska valutna reforma konec carinske vojne in da se bo svetovno gospodarstvo polagoma zopet oživilo. Značilno je, da poleg drugih nista glasovala oba komuni tična člana odbora, čeprav je glavni tajnik francoske komunistične stranke Thorez še pred kratkim na nekem zborovanju v Bordeauxu izjavil, da komunisti ne b:do ovirali vlade pri izvajanju valutnih reform, ker nočejo spraviti v nevarnost ljudske fronte. V ostalem so sicer na protniki devalvacije francoske žal tudi zastopnik radikalnih socialistov. Iz tega sklepajo, da na seji plenuma tudi j radikalna sociali: tična frakcija ne bo v celcti glasovala za vladne predloge. Desničarski člani parlamentarnega odbora so glasovali preti zakonskim načrtom. V enakem razmerju gla?ov so bili izglasovani tudi posamezni členi zakonikih načrtov. Le pri nekaterih se je razmerje glasov neznatno izpremenilo. še pred sejo zborničnega finančnega odbora se je sestala socialistična parlamentarna frakcija. Na tem sestanku je govoril Blum o pomenu vladnih finančnih reform. Poročal je tudi, kakšne odredbe namerava vlada izdati v bližnji bodočnosti, da čim bolj zavaruje interese delavskih in nameščenskih slojev. e zbornice Predlog opozicije za zavenitev vladnih predlogov odklonjen Pariz, 28. septembra, v/. Poslanska zbornica se je dopoldne sestala k izredni seji, da razpravlja o vladnem zakonskem na-citu v valutnih okrepih. V odmorih je finančni odbor razpravljal o predloženih iz-preminjevamih piedlogih. Vlada in finančni odbor sta zahtevala takojšnjo debato o valutnem predlogu. Glavni poročevalec Jamrny Schmidt je govoril o vseli podrobnostih načrta tei je pri tem podčrtal važnost ukrepov, ki so določeni za delavce, rentnike in poljedelce, da zaradi razvrednotenja franka ne bodo oškodovani. Govornik je poudaril, da bo imela država od valorizacije zlata Francoske banke dobiček v višini 16 milijard. Deset milijard se bo takoj uporabilo za ustanovitev fonda z» stabilizacijo tečaja franka, ostalih 3 milijard pa bodo porabili za povračilo emisijski banki in ustanovitev posebnega razpoložljivega fonda. Nadalje je govornik sporočil, da namerava vlada izpopolniti pet členov zakonskga načrta z gotovimi predlogi, in sicer v razpravi o državnem proračunu. V zvezi " razlogi, ki so bili merodajni za vladni sklep, je poročevalec, ki ga je desnica večkrat prekinjala z medklici, opozarjal na primere v drugih državah, zlasti na Belgijo, kjer je valutni eksperiment uspel. Prilagoditev franka funtu in dolarju bo najboljša zaščita proti špekulacijam. Vlada se je vedno izjavljala proti enostranskemu razvrednotenju in je vedno tudi nastopala za mednarodno prilagoditev valut. Ta mednarodna prilagoditev je zagotovljena s sodelovanjem angleške in ameriške vlade pri razvrednotenju franka. Zbornica je nato takoj pričela debato. Neodvisni radikal Colomb je najprej postavil vprašanje, ali naj zbornica sploh prične razpravo o tem zakonskem načrtu ali ne. Pri tem je izrazil dvom, da sploh obstoja resnični in za vse dele zadovolju-joči valutni dogovor z Zedinjenimi državami in Anglijo. Razen tega ni nobene čvrste točke, na kateri bi se mogla izvesti prilagoditev franka. Vse to je finančna bolezen. Finančni minister Auriol je v imenu vlade odklenil vprašanje o pričetku debate. ki ga je nato poslanec Kolomb umak nil z izjavo, da tudi sam smatra za potrebno, da se vrši obširna razprava o valutnem problemu. * Nato je povzel besedo poslanec Louis Mari n, ki je ostro kritiziral vso finančno in valutno politiko vlade, češ, da o pogajanjih in dogovorih z Anglijo in Zedinjenimi državami ni dala vlada nobenih pojasnil. tako da zbornica o vsem tem ničesar ne ve Očital je levici, da hoče v največji naglici sprejeti ta predlog, ki bo imel dalekosežne in resne posledice, ne da bi ga dovoljno pripravila. Govornik je končno odrekal vladi avtoriteto, da bi mogla z uspehom izvesti valutno operacijo. Finančni minister Auriol je v nasprotju s tem opozoril na precedenčni primer iz 1. 1926, ko je bil tozadevni predlog Poin-careja sprejet v enem dnevu. Poslanec Louis Marin je odgovoril, da je takrat šlo za docela drug primer. Po vsej Franciji sta vladala takrat ugodno razpolo- ženje in popoln mir, česar danes ne more trditi. Poleg tega je Poincarc uživa' dejansko zaupanje večine- Ko je Louis Marin v tej zvezi govori] o goljufivih operacijah, ga je predsednik zbornice poklical k redu. Končno je Louis Marin predlagal, naj se zakonski načrt vrne finančnemu odboru, Marinov predlog je bil s 365 glasovi proti 248 odklonjen. Popoldanska seja Na popoldanski seji je radikalni socialist, bivši minister Bonnet zelo strastno kritiziral ne samo zakonski načrt vlade, temveč vso dosedanjo finančno in socialno politiko vlade ljudske fronte. Radikalni socialisti so se vedno zavzemali za strogo izenačenje državne^,/ proračuna ir. njihovi prejšnji ministri so večinoma vedno krili manjkajoče zneske. Ako bi se nadaljevala taka politika, razvrednotenje franka morda ne bi bilo potrebno. Bonnet je očital vladi, da je razpisala ljudsko posojilo, obenem pa vodila pogajanja o razvrednotenju franka. Razvrednotenje franka predstavlja kršitev obveznosti. Srednji stan in nižji sloji so postali žrtev kršitve zaupanja. Govornik je tudi kritiziral socialno politiko vlade. Vlada bi morala najprej zagotoviti oživljcnje gospodarstva. Nato se je bavil z vprašanjem avtomatičnega dviganja mezd na podlagi indeksa cen. S tem, da je vlada to določbo sprejela v zakonski načrt o razvrednotenju, priznava sama, da pričakuje precejšen dvig cen, to pa bi pomenilo popoln neuspeh politike razvrednotenja. Desnica do radikalnih socialistov je naravnost viharno aklamirala govornika. Bivši finančni minister Paul Reynaud, republikanski levičar, je obžaloval, ker se je francoska vlada tako pozno odločila za devalvacijo. Zaradi napačne valutne politike je bilo zadnja leta na desettisoče kon-kurzov, francosko gospodarstvo je izgubilo okoli 30 milijard frankov, uničenih je toliko eksistenc in končno smo doživeli številne samomore vrlih poslovnih ljudi. Dogodki so sami po sebi obsodili deflaci-jo. je vzkliknil Paul Reynaud. Ako se more sedanji vladi kaj očitati v tej zadevi, se ji more očitati samo to, da skuša zvaliti na druge odgovornost za devalvacijo, ki jo sedaj izvaja. V nadaljnjem poteku svojeoa govora je Rcynaud poudaril, da jc treba pogumno pogledati razmeram v oči. Razprava o valutnem zakonu bo trajala po vsej priliki kasno v noč. Radikalni socialisti in skrajna levica so pomirljivi ta kaže, da bo zakonci načrt o valuti sprejet, vendar z nekaterimi izpremembami in dopolnitvami. Izpremin jevalni predlog levice Pariz, 28. septembra- AA. Zastopstvo levičarskih strank je izročilo predsedniku Bluniu spomenico s prošnjo, naj s svojimi tovariši najde kompromisno rešitev glede čl. 14. zaradi katerega obstoja nesoglasje. V ta člen naj bi prišla določba o avtoma s tir.nem spreminjanju mezd na podlagi indeksa cen. Radikalni socialisti so za to do« zaradi aktualnosti in spričo nasprotnih tendenc ponavljamo na tem mestu dobesedno: »Glede na debate o notranji politiki posameznih evropskih držav, z'a-sti glede na dogodke na Španskem. Iz javljajo države Male antante kategorično to, kar so že večkrat naglasile: slej ko prej bodo skrupulozno izvajale politiko nevmeša'vanja v notranje zadeve katerekoli državi. V nobenem primeru pa tudi ne bodo dovolile vmešavanja katere druge države v svoje lastne nadeve, ne v nobeno vprašanje svoje notranje politike: prav tako pa se bodo strogo vzdrževale v kakršnihkoli okoliščinah politike intervencije nasnroM drugim državam. V vsem poudarjajo litiko spoštovan™ notranje "nMHk-vsake države, ker bi ^snka "o litika mofrln pr»--<-xati nnnAtnst med evropskimi državami.« Spričo tako jasne in precizne formulacije našega stališča nasproti vsem poskusom, ki hočejo prelomiti s to tradicijo v mednarodnem življenju in ga okužiti z vnašanjem političnih ideologij na mednarodno področje, moramo z vidika naših državnih interesov reči, da so ti poskusi le — nesrečna igra z ognjem, ki jo v sedanji splošni mednarodni napetosti še posebej odklanjamo. Mednarodne fronte na idpološki bazi — pa naj bodo protifašistične ali protikomunistič-ne— so nesmisel, ki se upira vsakemu realnemu poimovaniu mednarodnega življenja, predstavljajo pa resno nevarnost za mir. Z? male države tiči njih f r>red'-f»em v načelnem repri- ske mezde. V tej zvezi priporočajo lzpre-minjevalni predlog, ki ga je predložil bivši minister Georges Bonnet. Radikali za vladne predloge Pariz, 28. septembra w. Radikalna parlamentarna frakcija se je s 55 glasovi proti 13 izjavila za celotni vladni načrt glede finančnih ukrepov. Trije poslanci niso glasovali. Frakcija odobrava finančne metode, ki jih predlaga vlada ter mednarodni dogovor. ter je sklenila pozvati vlado, naj razširi avtomatsko spreminjanje mezd po indeksu na V6e socialne sloje. Za koliko bo frank devalviran ? Pariz, 28. septembra, o. Po informacijah iz finančnega ministrstva, se bo devalvacija francoske valute, ako bo nanjo pristal parlament, izvršila v dveh etapah. Takoj po uzakonitvi vladnih reform bo frank devalviran za četrtino. Pozneje bo po finančnih potrebah vlada lahko postopno devalvirala frank še za ostanek do ene tretjine odnosno tako, da bo končno znašala devalvacija največ 34—36 odstotkov stare vrednosti. Pred končno devalvacijo se bo vrednost franka lahko izpreminjala v mejah teh dveh odstotkov, to je od 34 do 36%. Tako določa tudi sporazum, ki je bil sklenjen z Washingtonom in Londonom. Variacije se bodo izvajale lahko svobodno, kakor bo pač v interesu Francije. Za razširjenje valutnega sporazuma treh London, 28. septembra. AA. Današnji listi izražajo brez razlike zadovoljstvo nad sklenitvijo tristranske valutne pogodbe. >Manchester Guardian« pričakuje, da bosta tudi Češkoslovaška in Poljska sledili francoskemu zgledu. Edino nameni Italije so še negotovi, vendar pa je upati, da bo tudi ona sledila zgledu drugih držav. O Nemčiji še ni znano, kako bo reagirala na ta dogovor. Zdi se, da se Rim in Berlin sporazumevata za podobne ukrepe. Razmerje med funtom in dolarjem London, 28 .septembra. AA. Tu kategorično demantirajo vesti, da bodo Velika Britanija in Zedinjene države sklenile y najkrajšem času dogovor o končnem la trajnem razmerju med funtom_šterlingma in dolarjem. Prilagoditev rublja francoskemu franku Pariz, 28. septembra, o. »Matin« je oib-javil vest iz Moskve, da namerava tudi ruska vlada po zgledu francoske, nizozemske in švicarske vlade znižati vrednost rublja in jo stabilizirati na podlagi, ki bo ustrezala novi vrednosti francoskega franka. Baje se že pripravljajo načrti za devalvacijo ruskega rublja Končna odločitev bo padla, ko bodo definitivno znani podrobni podatki 0 devalvaciji francoske valute, ker nameravajo Rusi znižati vrednost svojega denarja v enakem razmerju. Ruski službeni krogi so prepričani, da pomeni valutni sporazum treh zapad-nih velesil predvsem hud udarec za italijansko in nemško finančno politiko. Zaradi tega so Moskvi zadovoljni in nagla-šajo, da je sedaj kontrola svetovnega kredita zopet v rokah demokratskih režimov. , Nizozemski izravnalni valutni fond Haag, 28. septembra. AA. Dopoldne Je predsednik vlade Colijn govoril po radiju in izjavil med drugim, da je nizozemska vlada predložila parlamentu načrt 0 ustanovitvi fonda za izravnanje valute, kakršen obstoji že skoraj v vseh državah, ki so izvršile razvrednotenje. Pričakovati je, da bo ta fond znašal 300 milijonov goldinarjev. Nizozemska vlada je prisiljena opustiti zlati standard. Vztrajala je na njem do poslednjega trenutka in se je odločila za devalvacijo šele tedaj, ko Jo je sklenila tudi švicarska vlada. Primerno zvišanje cen tujega blaga Je neizogibno, ne bo pa se podražilo domače blago. Vlada bo kar naj trože nastopila proti vsakršni umazani špekulaciji. Nizozemski parlament je sklican k izrednemu zasedanju, da sklepa o valutnem položaju. Na nizozemsko Narodno banko je zavladal hud naval. Zlate rezerve banke so se zadnje dni občutno zmanjšale. L>va par-nika sta morala danes odgoditi svoj odhod v Ameriko, da sta mogla sprejeti na krov tovore zlata za Zedinjene države. Nizozemske borze bodo že jutri zopet odprte. Prvotno je vlada sklenila, da bodo borze zaprte dva dneva, sedaj pa sporočajo, da je ugodni razvoj na današnji dan zopet dopustil predčasno otvoritev borz. Italija se bo pridružila valutnemu sporazumu ? novrir^o^t "~>n — i'1 ~ -i n "r" . ^ ~tlt f'!?" i te letos še posebej poudarile. Male antan- Rim, 28. septembra, o. Finančni in valutni ukrepi francoske vlade zbujajo v vseh gospodarskih krogih veliko pozornost, čeprav silužbeni krogi kategorično naglašajo, da devalvacija francoskega franka nikakor ne bo vplivala na tečaj italijanske lire. Službeno se zatrjuje, da je bila francoska vlada prisiljena devalvirali francosko valuto le zato, da omogoča jačjo ekspanzivnost francoskih izvoznikov in industrijcev, ki so bili hudo prizadeti zaradi ponovnih stavk in povišanja delavskih mezd. Zaradi devalvacije franka bodo še najbolj prizadeti francoski kapitalisti in mali vlagatelji. Vprašanje je, če se bo Anglija držala valutnega sporazuma, če bo občutila nevarnost konkurence francoskega blaga. Spričo vsega tega Italiji za sedaj ne preostaja ničesar drugega, kakor počakati na nadaljnji razvoj razmer pod vplivom teh vsekakor dalekosežnih francoskih valutnih ukrepov. London, 28. sepitembra. o. Povsem v nasprotju z vestmi, ki jih objavljajo italijanski listi o stališču italijanske vlade glede na devalvacijo francoskega franka in drugih valut manjših evropskih dTŽav. objavlja »Daily Mail« daljše poročilo, ki pravi, da je tudi italijanska vlada že pripravljena pridružiti se francosko-angleško-ameriške-mu valutnemu sporazumu. Po omejitvi de- viznega prometa in znanem razvoju italijanske finančne politike je vrednost italijanske lire sicer že padla za okrog 25 ©d)-stotkov pod zlato pariteto, zaradi česar bi bila italijanska vlada slej ko prej prisiljena uzakoniti nov zlati tečaj italijanske lire; vendar bi bila italijanska vlada pripravljena izvesti še nadaljnjo devalvacijo italijanske valute v sorazmerju z znižanjem vrednosti francoskega franka. Eatvoritev italijanskih borz Milan, 28. septembra. w. Glede na valutno reformo v inozemstvu bodo italijanske borze ostale od 28. do 30. septembra zaprte. Ukrepi, ki jih bo Italija v slučaju potrebe podvzela, še ni?o znani. Seja italijanske vlade Rim, 28. septembra, g. Za jutri zvečer je sklicana seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolinija, Na seji bodo razpravljali o valutnem vprašanju v zvezi z devalvacijo francoskega franka, švicarskega franka in nizozemskega goldinarja, ker je s tem prizadeto tudi gospodar ;tvo Italije. Posledice devalvacije francoske in valute za dinar in nase gospodarske razmere Zagreb, 28. septembra, o. »Obzor« in »Jutam j i list« sta nocoj objavila naslednjo izjavo finančnega mimsfra Dušana Letice o posledicah devalvacije francoske in švicarske valute za naš dinar N, namreč z izpopolnitvijo izvajanja na-iel statutov DN. Litvinov se ne strinja z odgoditvijo tega vprašanja, keT je 'nevarnost vojne tako blizu, da se ne sme čakati, da bo v resnici nastopila. Opisal je nato oba tabora, v katerih so na eni strani pristaši ideje miru, nedotakljivosti pogodb in mednarodnega reda, na drugi strani pa pristaši vojne, n-es pošto vanja mednarodnih pogodb ter nove nasilne razdelitve sveta. Načela kolektivne varnosti je treba ojačiti •l dejansko močjo, ker reagira napadalec samo na politiko, ki je prav tako močna kakor njegova. Sovjetska unija napram obstoječim tendencam ne priporoča ustanovitve novih blokov, ker ji zadošča DN pod pogojem, da bo v resnici in dejansko organiziralo medsebojno pomoč. Ako obstojajo države, ki bi hotele v zadnjem treootku de-zertirati, to ne sme oropati ostalih držav njihovih pravic glede skupne akcije. V zve- ri t ruskim predlogom glede reforme DN se je Litvinov zopet izjavil za regionalne in dvostranske pakte o medsebojni pomoči, ki morajo najti svoje mesto v splošnem sistemu kolektivne varnosti DN ter proti ukinitvi soglasnosti z ozirom na ČL 11 DN. Izvedba revizije ČL 19 je mogoča in zaže-Ijena samo z odobritvijo vseh udeleženih držav. Dogovor o morskih ožinah dokazuje, da so na ta način revizije dejansko izvedljive. Ako bi se drugače postopalo, bi to le poostrilo nasprotstva ter dalo napadalcu pogum za kršitev dotičnih pogodb. Francoski predlog o sklicanju predsedstva razorožitvene konference je Litvinov v načelu pozdravil, dvomi pa o njegovi uspešnosti v praksi. Litvinov se je v na^ čelu tudi zavzemal za univerzalnost DN. Glede izpopolnitve načel pakta DN je Litvinov zahteval, naj to vprašanje takoj prouči prvi odbor skupščine. Ako bi se pokazalo za nemogoče, da bi se moglo to končati na sedanjem zasedanju, bi se s tem vprašanjem moral baviti še poseben odbor, da bi se čim prej mogla sklicati skupščina DN. Končno se je Litvinov zavzemal za sklicanje splošne mirovne konference, na katero naj bi bile pozvane poleg vseh držav članic Društva narodov tudi ameriške Zedinjene države. Nemčija in Japonska. Ta konferenca naj bi se sestala neposredno po lokarnski konferenci in naj hi predstavljala nekako nadaljevanje te konference. Če pa do lokarnske konference ne bi prišlo, naj se mesto nje takoj skliče svetovna mirovna konferenca. Obsedno stanje v Palestini Anglija namerava energično zatreti odpor Arabcev, ki pa ne kažejo popustljivosti London, 28. septembra, o. Splošno priča? kujejo, da bo v 24 urah v Palestini objavljeno obsedno 6tanie. Dekret je že podpis san. Oblasti v Palestini so danes izdale poslednji poziv Arabcem, naj opustijo nadaljnjo generalno stavko. Če se pozivu ne bodo odzval, bo obsedno stanje nemudoma proglašeno, in sicer najprej v nekaterih krajih, kjer ie nevarnost največja, nato pa se po vsej ostali deželi. Med tem je pričelo naraščati razburjenje tudi med Arabci v Transjordaniji. Angleški agenti so že razdelili večje vsote denarja med poedine šejke transjordanskih bedu-inov, ki so 6e obvezali, da 6 svojimi ljudmi ne bodo vdrli v Palestino. Iz Jeruzalema poročajo, da se je uporni« škim Arabcem ponoči posrečilo zažgati glavni vod petroleja. Poset Kjuseivanova v Beogradu Beograd, 28. septembra, p. Na povratku iz Ženeve, kjer sodelujejo na zasedanja Društva narodov, se bo bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov ustavil v Beogradu, kjer bo imel konferenco z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem. Oba državnika bosta obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo odnošajev med obema državama, ter 6e dotaknila tudi mednarodnih problemov, ki v enak; meri interesirajo obe drža« vi. Predsednik bolgarske vlade bo ostal v Beogradu dva dneva in bo nato nadaljeval potovanje v Sofijo. Novinarji pri predsedniku vlade Beograd, 28. septembra. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je dopoldne sprejel člane osrednje uprave Jugoslovanskega novinarskega združenja, ki so mu predložili resolucijo poslednjo glavne skupščine JNU in sklepe plenarne seje o nujni potrebi, da se po 10 letnem zastoju zavaruje novinarski stan po uzakonjeni uredbi o novinarjih z dne 25. septembra 1926 z izpre-membami in dopolnitvami z dne 28. marca 1928 glede pokojninskega in drugega zavarovanja. Ker poteče 30. septembra rok pooblastil kr. vlade za sprejetje novega tiskovnega zakona in ie časovno nemogoče izrabiti ta pooblastila, so člani osrednje uprave prosili predsednika vlade, naj skupaj s člani vlade prouči predloge za načrt novega zakona o tisku, predložene mu dne 3. septembra 1935 in jih čim prej pošlje v odobritev narodnemu predstavništvu, da se čim prej omogoči nov tiskovni režim. Med sprejemom so člani osrednje uprave JNU obrazložili predsedniku vlade tudi druga stanovska vprašanja, ki čakajo ureditve. Predsednik vlade Je obljubil članom osrednje uprave, da bo vlada po zakonski poti izvedla socialno zavarovanje novinarjev. Tudi novi tiskovni zakon je predmet proučevanja vlade. Člani osrednje uprave JNU so sprejeli to izjavo predsednika vlade z zadovoljstvom in so se mu zahvalili za njegovo ljubeznivost z željo, da bi bilo to važno vprašanje novinarskega stanu čim prej urejeno tako, kakor je urejeno v drugih naprednih državah. Zborovanje zvaničnikov finančne kontrole Niš, 28. septembra, p. V Nišu je bilo včeraj in danes zborovanje udruženja zvaničnikov finančne kontrole. Udeležba je bila iz vseh delov države zelo velika. Na zborovanju so obravnavali razne aktualne stanovske zadeve ter so svoje zahteve združili v obširni resoluciji, ki jo bo posebna de-putacija sporočila na merodajnem mestu. V znak priznanja za uspešno delo organizacije je bila skoraj v celoti izvoljena dosedanja uprava, v kateri so iz dravske banovine Marjan Klobučar. Leopold Zabuko-vec in Miha Sulek. Na zborovanju je bil v glavnih smernicah določen program nadaljnjega dela organizacije za zboljšanje položaja zvaničnikov finančne kontrole. Ženski parlament v Dubrovniku Dubrovnik, 28. septembra, o. Danes se je pričel kongres mednarodne ženske zve--*e, ki bo trajal do 9. oktobra. V Dubrovniku postaja zmerom bolj živahno. Z vsakim parnikom prihajajo delegatinje ženskih udruženj iz vsega sveta. Do davi se je pripeljalo 150 zastopnic evropskih, ameriških in azijskih žena ter okrog 250 delegatinj iz raznih krajev države. Največji inozemski delegaciji sta angleška in češkoslovaška, ki štejejo po 40 odnosno 20 članic. Skupno je napovedanih 250 že. na iz 36 raznih držav in okrog 300 zastopnic jugoslovenskega ženstva. Kongres bo svečano otvorjen v četrtek dopoldne, že daneg pa so pričeli zasedati razni odbori, kakor za finančne probleme, za tisk, mir, volilno pravico, emigracijo, higijeno, kinematografijo, itd. V posameznih odborih redigirajo referate, ki bodo podani na plenarnem zasedanju kongresa. Francoski parlamentarci v Beogradu Beograd, 28. septembra, p. Davi je prispela v Beograd večja skupina franooskih narodnih poslancev, ki se naihajajo na studijskem potovanju po srednji Evropi. Zastopniki narodne skupščine bo francoske parlamentarce prisTČno sprejeli. Po vpisu v dvorne knjige so si ogledali staro in novo poslopje narodne skupščine, muzej kneza Pavla in razne druge beograjske zanimivosti, ob 11. pa jih je sprejel predsednik vlade. Francoski parlamentarci ostanejo pet dni v Jugoslaviji. Jutri odpotujejo na Oplenac, da se poklonijo na grobu kralja Uedinitelja, nato pa odpotujejo v Smedero-vo na razstavo grozdja. Preko južne Srbije" in Bosne bodo krenili v Dubrovnik in po Dalmaciji, odkoder se bodo s parnikom vrnili v Francijo. Predsednik zveze rotarijcev v Beogradu Beograd, 28. septembra. p. Na svojem potovanju po Evropi je prispel v Beograd predsednik mednarodne organizacije rotarijcev Mercier. Po razgovorih s predstavniki jugoslovenskega distrikta rotarijcev je obiskal razne odličnike. Dopoldne ga je sprejel predsednik vlade, katerega je podrobno obvestil o delu rotarijcev ter o njihovih nalogah in ciljih.. Opoldne mu je občina priredila sprejem, zvečer pa je bil banket v prostorih beograjskih rotarijcev. Komunistični proces v Zagrebu Zagreb, 28. septembra, o. PTed okrožnim sodiščem se je pričel danes proces proti 20 uradnikom, dijakgm in delavcem, obtoženim po zakonu o zaščiti diržave zaradi prestopkov proti čl. 1, 2. 5. in 6-, ker so pripadali udruženju, ki je propagiralo komunizem. Prav tako so obtoženi, da so širili komunistične propagandne letake, da so imeli stike z inozemskimi komunisti i,n celo že z justificiranim Djurom Halabarcecn, ki je bil obsojen na smrt. ker je 11. januarja ubil nekega stražnika, drugega pa ranil. Razprava bo zaradi velikega števila obtožencev trajaila več dni. ! Beležke Občinske volitve v moravski banovini V nedeljo so se vršile v moravski banovini občinske volitve, pri katerih je zma gala JRZ z rezultati, kot so jih napovedovali odlični politični voditelji Radikal ske zajednice že pred mesecem dni. Volitve so se vršile v 740 občinah. JRZ je dobila 605 občin. Združena opozicija 58, Jugoslovanska nacionalna stranka 34, neopredeljene liste 2, Hodžerovi borbaši' 32 in stari radikali g. Ace Stanojeviča 3 občine. V petih občinah se bodo vršile naknadne volitve. Spričo posebnih lokalnih prilik ni izključeno, da se bodo rezultati opredeli tev list po strankah po konstituiranju občinskih odborov že znatno spremenili. Od 392.557 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev 299.974. Za jugoslovansko ra dikalno zajednico je glasovalo 230.129, za opozicijo pa 69.845 volilcev, ali v odstotkih: za JRZ 76.72°/», 23.28n/o za opozicijske kandidate. Shodi JNS v vrbaski banovini Delegati izvršnega odbora JNS so sedaj na agitaoijskem potovanju po vrbaski in drinski banovini. V srezu prnjavorskem in dobojskem se je vršilo včeraj več javnih shodov JNS. Največji je bil shod v Srb-cu, kjer so nastopili kot glavni govorniki senatorji Banjanin, dr. Glušac, Miljufcin, Dra-govič ter bivši minister Vasa Jovanovič Na shodu v dobojskem srezu sta govorila narodna poslanca Milan Božič in Ante Kovač. Shoda v Srbcu se je udeležilo nad 2.000 ljudi. Vodil ga je pmjavorski narodni poslanec prota Jovan Jovanovič Senator Ba-njanin je imel daljši govor, v katerem je obrazložil notranji politični položaj. Vilder o Pribičevičevj oporoki V nedeljo so se vršile žalne svečanosti za pokojnim Svetozarom Pribičevičem v Podgorici, Splitu, Runi, Osijeku in Bjelo-varu. Na poslednji je govoril med drugimi tudi Večeslav Vilder, ki je poudarjal, da ni mogoče govoriti o kakem Pribičevičevem političnem testamentu, ker je pokojnik do zadnjega diha upal, da bo okreval. V razgovorih s prijatelji je narekoval svoja navodila za delo Glavnega odbora bivše SDS^ ki bodo 14. oktobra prečitana v Zagrebu. Prav tako so izmišljene vesti, da je določil pokojnik svojega naslednika v vodstvu stranke. Kajti »med nami,« je dejalVilder, »ni mogoče najti človeka, ki bi mogel biti polnovredni naslednik pokojnega Pribičeviča. Mogoče je samo nadaljevati njegovo politiko in je radi tega postranske važnosti, kdo bo predsednik stranke.« Edina predstavnica Srbov je JRZ V nedeljski številki smo opozorili na pripombe »Hrvatskega Dnevnika« k napovedim glavnega organa JR.Z »Samouprave«, da bo postala po občinskih volitvah JRZ edina legitimna predstavnica Srbov za pogajanja s Hrvati. »Hrvatski Dnevnik« je polnovrednost te legitimacije osporil in zahteva v duhu zahtev dr. Mačka svobodne politične volitve v parlament, ki naj dajo po svobodnem preudarku in izbiri naroda srbijansko in slovensko zastopstvo, ki se bo lahko sporazumevalo s Hrvati. Razumljivo je, da s tem odgovorom »Hrvatskega Dnevnika« ni »Samouprava« nič kaj zadovoljna. V svojem odgovoru očita zagrebškemu listu, »da se je dvignil na neko visoko stališče in da deli z Olimpa svoje sodbe na levo in desno, domišljujoč si, da je vse odvisno od njegove milosti.« Nato pa pravi ponovno »Samouprava«, da je »nesporno dejstvo, da se bo JRZ z zmago pri občinskih volitvah legitimirala kot največja politična organizacija v državi in kot edini nredstavnik srbijanskega dela našega naroda, kakor je že sedaj edina predstavnica slovenskega dela našega naroda.« Končno pravi »Samouprava«, da »se JRZ nikomur ne ponuja, ker ni odvisna od nobene misli. Njena moč leži samo v narodu. »Hrvatski Dnevnik« se zelo moti, če misli, da bo JRZ ponujala komu rešilni pas sporazuma in pogodbe.« Preiskava o umoru poslanca Milinčiča V Aleksandrovcu mrzlično nadaljujejo s preiskavo o zagonetnem umoru poslanca JRZ Bogdana Milinčiča, ki je bil ustreljen na poti proti domu. Preiskovalni sodnik je zaslišal do sedaj nad sto prič. V preiskovalnem zaporu so pridržali bivšega župana in veletrgovca Gvozdena Radenkovica in kmeta Dragomira Deniča in Miko Vukoj-čiča. Gvozden Radenkovič je eden izmed najbolj premožnih ljudi v župskem okraju ter bi moral postati namestnik ubitega poslanca v narodni skupščini. Akcija proti »Hrvatskemu Dnevniku" V Zagrebu je izšla v nedeljo prva številka novega tednika pod naslovom »Hrvatska Istina«. List urejuje dr. Mate Han-žekovič, ki je bil preje urednik »Hrvatskega Dnevnika«, a je nedavno tega pustil to službo. Novi tednik je pričel sistematično akcijo proti dr. Mačkovemu glasilu »Hrvatskemu Dnevniku«, kar je vzbudilo v Zagrebu in v vsej javnosti nemalo senzacijo. V uvodniku napoveduje »Hrvatska Istina« neizprosno borbo proti posameznim osebam, ki se nahajajo v bližini dr. Mačka in imajo odločilen vpliv nanj. Nato se obrača proti »Hrvatskemu Dnevniku« in zatrjuje, da ta list ni glasilo dr. Mačkovega pokreta, marveč par oseb, ki imajo glavno besedo v konzorciju »Hrvatskega Dnevnika«. Odločilni činitelji v tem konzorciju so trgovci Kohek in Penič in poslanec dr. Žiga Scholl. Zlasti te tri list lju-to napada in jim očita, da so sebičneži, ki hočejo v svoje osebne svrhe izkoristiti Radičevo zapuščino. O »Hrvatskem Dnevniku« pravi, da postavlja v ospredje razne klepetulje in sistematično zapostavlja gotove ugledne osebnosti, ako niso pristaši gospodov Peniča, Kohcka in dr. Scholla. — Vsa hrvatska javnost se sedaj vprašuje, kdo stoji za »Hrvatsko Istino« in dr. Han-žekovičem, odnosno ali je smatrati to dr. Hanžekovičevo akcijo za čin osebnega ma- i ščevanja, ali ji je morda pripisovati globlji pomen, ] Uporniki v Toledn Osvoboditev junaških branilcev Alcazarja Valladolld, 98. septembra. AA. VAovno poveljstvo nacionalne junte potrjuje uradno, da so nacionalisti zavreli Toledo. Navdušenje gojencev vojaške šole in junaških branilcev Alcazarja je bilo nepopisno, ko so i« v mestnih ulicah pojavile prve čete generala Varela. TI mladeniči, ki so junaško prenašali vse trpljenje in grozote več tedenskega obleganja v Alcazarju, so navdušeno pričeli vzklikati »Viva Espana!« in se nato udeležili pouličnih bojev proti Se preostalim skupinam rdečih oblegalcev, katerih glavno jedro je pobegnilo v času, ko so v mesto vdrle osvobodilne čete. Včeraj zjutraj so vladne čete izvršile srdit napad na ostanek Alcazarja. Z dinamitno eksplozijo se jim je posrečilo vdreti v Alcazar, toda strahovit ogenj iz pušk in iz strojnic junaških branilcev Alcazarja jih je zopet vrgel nazaj. Madrid ogrožen Pariz, 28. septembra, o Sedaj tudi že madridska vlada sama priznava veliki pomen operacij upornikov na frontah pri Toledu in Talaveri. Danes je izšel proglas, v katerem poziva vse republikance, naj se strnejo v trdne vrste okrog republikanskega glavnega mesta, ki ga je treba za vsako ceno očuvati upornikov. Vlada je e tem posredno prvič priznala, da je Madrid že v neposredni nevarnosti. Y proglasu pravi, da se nasprotnik polagoma približuje republikanskemu glavnemu mestu, ki predstavlja srce naroda r borbi proti fašizmu. Obrambo mesta je treba organizirati takoj in Madrid se mora »spremeniti v trdnjavo, ki je ne bodo mogli zavzeti niti stotisoči upornikov. Pred vrati republikanskega Madrida se morajo razbiti vse ambicije španskih in ostalih evropskih fašistov. čiščenje med španskim uradništvom Madrid, 28. septembra. AA. Vlada je postavila na razpoloženje vse uradništvo. V službi bodo o--tali samo tisti uradniki, ki niso sumljivi glede svojega republikanskega prepričanja. Zaradi tega bo prizadetih okoli 10.000 uradnikov. Grčija prepovedala izvoz orožja v Španijo Atene, 28- septembra. AA. Uradni Ust objavlja uredbo o prepovedi neposrednega ln posrednega izvoza orožja in vojnega gradiva iz Grčije v Španijo in španske kolonij?. Semkaj spada tudi Španski pas v Maroku. Prepovedan je tudi prevoz orožja in vojnega gradiva v Španijo čez Grčijo. O sporih v Mačkovem taboru V hrvatskem političnem življenju opažamo poslednje čase pojave, ki dokazujejo, da gotovim krogom popuščajo živci, kar je povsem razumljivo. Stara stvar je, da ni mogoče držati dolgo časa pod enim klobukom vse stanove in vse mogoče politične frakcije z najrazličnejšima pogledi na kulturna, gospodarska im socialna vprašanja. Take vsenarodne grupacije so mogoče samo v velikih trenutkih odločilnih borb za narodno usodo aLi pa v trenutkih velikih narodnih nesreč. V enem in drugem slučaju pa so mogoče samo za gotov določen čas in zia izpopolnitev čisto določenih nalog. Nujne posledice teh Starih izkušenj so se pričele pojavljati zadnje čase tudi med Hrvati, ki so se strnili v ogromni množini za dr. Mačkom v pričakovanju, da bo v do-glednem času rešil neka vprašanja, od katerih je odvisna bodočnost Hrvatov. Čas hiti in o rešitvi hrvatskega vprašanja v ti-srtem negativnem smislu, ki je zedinil na hrva/tskem ozemlju v eno vse mogoče najbolj heterogene elemente, še vedno ni duha ne sluha, ker se je izkazala jugosloven-ska misel kljub vsemu mnogo bolj odporna in živa, kakor so celo mislili njeni naj-vernejši poborniki. Radi tega nastaja v taboru takozvamega hrvatskega pokreta zadnje čase vse večja nervoznost. Kljub vsej priznanja vredkia narodni disciplini izbijajo na dan stara načelna nasprotstva, ki jih je bilo mogoče premostiti samo za gotov tas. Kajta stvar -in večna resnica je, da ogenj in vodo ni mogoče združiti pod istim krovom- Vse to najbolj občutijo hrvatski klerikalci, ki so se v valu splošnega razpoloženja po stari jezuitski taktiki prilagodili trenutnemu razpoloženju ljudstva in udarili najbolj goreče na samohrvatski boben. Računati so, da bo to vsenarodno gibanje le prehodnega značaja in da bodo končno potegnili pri zaključnem obračunu svoj najboljši del in dosegli to, kar se jim ne bi pri zavem Radiču nikoli posrečilo — to je zadobili gospodstvo nad hrvatskimi masami. Čas pa hrti in vse bolj izgleda, da so bati vsi ti klerikalni računi brez podlage, ker se Hrvati zelo malo brigajo za vse bobnanje klerikalnih zaveznikov in za vse slavospeve dr. Mačku izpod peres cerkvenih velikodoslojansitvenikov. O tem bi ve- del posebno m/nogo povedati na podlagi izkušenj, kš jih je zbral za svojega bdTmova-nja po zagrebški nadškofiji, nadškof koad-jutor dr. Stepinac. Posledica teh grenkih izkušenj je v zadnjem času pisanje glasila Katoliške akcije za savsko banovino »Hrvatske Straže«, ki se je kljub vsej svoji devotnosti pred veiHčano osebnosti samega di- Mačka spustila v borbo na življenje in smrt z njegovim službenim organom »Hrvatskim dnevnikom«. O poteku in ozadju te peresne borbe, v kateri ne pozna niti ena, niti druga stmn nobenega pardona, smo že poročali. Sedaj pa se je oglasil starina »Obzor* ki pričel rotiti Hrvate za božjo ▼oljo, »naj že prenehajo s svojimi posebnimi izpadi, s katerimi škodujejo, ali pa bi mogli vsaj škodovati splošni nerodni stvari. Del naše narodne javnosti je pozabil, da še vedno niso rešena pereča narodna vprašanja, ki so neločljivo povezana z našo narodno bodočnostjo. To dejstvo nalaga, da se podredijo vsa sporedna vprašanja tem splošnim narodnim in političnim potrebam. Največr je obsodbe je vreden vsak poskus ločiti narod danes na stanove, v gospodo in kmete, delavce in gospodo. Naša javnost se mora ogibati vsemu, kar bi moglo rušiti str-njenost narodnih vrst. Kajti, če se razbije ta strnjenolt, potem smo že izgubit največje jamstvo, da bomo dosegli svoje narodne politične zahteve.« »Obzor« rime v gotovem ozira argurno prav. Pozablja pa samo, da so narodi živi organizmi in da se razvijajo pod natunrimi zakoni življenja, ki ne priznava zastojev, pa naj bodo potem zaviti v še tako lepe fraze o vsenarodni slogi m stmjenosti- Dovolj dokazov za to nudi polpretekla doba svetovne vojne, ko se je pod pritiskom naravnega razvoja razbila še vsa drugačna narodna solidarnost, kakor jo opažamo danes med Hrvaiti. Saj so bili celo časi, ko so zapuščali živci veliko francosko nacijo, ko so se upirale pod Verdumom celo francoske brigade in to v času in s posledicami tega početja, ki jih niti primerjati ni mogoče s tem. če danes pričenjajo misliti s svojimi glavami nekateri Hrvati, pa naj bodo potem ži monsignor dr. S i mrak v stolpcih »Hrvatske straže« ali pa veliki mojster ?sSe-ljačke sloge« g. Rudolf Ilerceg. Pred veliko amnestijo Sofija, 28. septembra, t V tukajšnjih političnih krogih se širijo govorice, da bo na državni praznik 1. oktobra proglašena obsežna amnestija za običajne pa tudi za nekatere politične kaznjence. Seznami kaznjencev, ki bodo deležni popolne ali delne amnestije, so že sestavljeni. Ukaz o amnestiji bo te dni predložen kralju v podpis. - Izjava župana g. Lajovica G. Lajovic Franc nas je naprosil za sledečo objavo: Z odločbo kr. Iranske uprave v Ljubljani z dne 19. t. m. sem bil razrešen funkcije predsednika občine Litija z utemeljitvijo, da sem zagrešil nečastno in po kazenskem zakonu kaznivo dejanje s tam, da naj bi bil odredil občinski uslužbenki." da stavi v zapisnik o seji občinskega odbora z dne 14. 6. t L fingiran sklep občinskega odbora glaseč ee: »Dalje predlaga (namreč predsednik), da se likvidirajo in izplačajo računi za olepšavo kraja, in sicer zasipanje in planiranje savskega obrežja vzdolž občinske hiše. Ugotovi se, da je bil v to svrho potrebni kredit angažiran že ob priliki proračunske seje. Zadevni računi naj se izplačajo iz proračuna 1935/36, in sicer iz partije 15, pozicija 1 in 2, to je pospeševanje tujskega prometa in olepšava kraja. Odbor vzame predsednikova poročila na znanje in izplačila naknadno odobri«. Ker se o moji razrešitvi zlohotno razširjajo neresnične vesti, bo mi z ozirom na zgoraj eit. utemeljitev moje razrešitve dne 27. t. m. vsi pri seji občinskega odbora dne 14. 6. t. L navzoči odborniki izročili pismeno izjavo, v kateri z lastnoročnimi podpisi potrjujejo, da je bil dejansko Zgoraj cit. sklep pri seji občinskega odbora dne 14. 6. t. 1. pravilno izglasovan in soglasno sprejet. Iz te izjave torej jasno sledi, da ne more biti govora o kaki potvorbi sejnega zapisnika z moje strani. Zoper razrešitveno odločbo sem vložil pritožbo na upravno sodišče ter isti tudi priložil navedeno izjavo z PQ božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. * Vpisovanje na dr. Krekovi gospodinjski šoli. Ljubljana VII. bo dne 29. in 30. septembra. Reden pouk se začne 2. oktobra, in traja do 28. junija- Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Prospekti se dobijo na zavodu brezplačno. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane n— Volitve v Zbornico za TOI. Za volilni okraj LJubljana n., to je za ljubljan-ko okolico brez sodnega ograja Vrhnika, so volilni imeniki za volitev svetnikov trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka razgrnjeni v prostorih krajevnega volilnega odbora n. v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27. in pri posameznih združenjih. Vsak pripadnik zbornice sme v času od 29. septembra do 13. oktobra vsak delavnik od 8.—12. in od 14.—18. ure razgrnjene imenike pregledati in prepisati. Reklamacije zoper volilne imenike se morajo vlagati pismeno pri krajevnem volilnean odboru v Trgovskem domu ali pa pri glavnem volilnem odboru Beethovnova 10. Reklamacijski rok se začne 29. septembra m poteče dne 13. oktobra. Vse vloge bo takse proste. u_ Železničarji — svojemu dobrotniku zdravnikn. Livar Fran Mostar na Galjevici bo te dni vlil doprsni bronast kip zdravnika dr. Vinka Drascha, ki je letos februarja umrl v starosti 58 let, in je bil dolgo let železniški zdravnik v Mariboru. Pokojnik je bil pravi dobrotnik revnim železničarjem pa tudi drugim. Bil je ljubitelj otrok. Ko je videl kako družino v bedi in pomanjkanju, je sam prispeval za zdravila in položil rodbi« ni na mizo primeren znesek za podporo. Zdaj se mu hočeio mariborski železničarji oddolžit} na ta način, da postavijo možu, ki je umrl kot revež, primeren spomenik na pokopališču. Železniški uradnik g. Ivan Čop je napravil umetniško lepo delo iz ilovice. V nedeljo ga je s svojim prijateljem prinesel v Ljubljano do g. Mostarja. Čeprav amater, kaže g. Čop veliko nadarjenost za kiparstvo. Spomenik pokojnemu dr. Draschu bodo 18. oktobra odkrili s primerno »veča* nostjo. SMOKVE SUHE DALMATINSKE BRANE po Din 3.— PRODAJA STJEPAN VRSALOVIC SELCA BRAC, DALMACIJA. n— Avtomat} bodo prodajali časnike in revije. Želja tiskovnih založništev, prodajalcev časopisov in tudi kupujočega ob« činstva 6e utegne uresničiti po iznajdljivosti dveh Slovencev. Jugoslovanskemu patentnemu uradu v Beogradu bo te dni prijavljen izum prodajnega avtomata za razpečavanje dnevnih listov, revij in brošur. Po dolgih študijah sta France Korenčič iz Stražišča pri Kranju in Ivan Renčelj iz Splita izumiš la poseben avtomat _ robot, ki se da namestiti prav povsod in more brezhibno pro< dajati različne publikacije. Posebni odliki novega izuma sta popolnost, točno obratovanje in nizka nabavna cena. In zdaj po* čakajmo na odločitev patentnega urada- u— Zaroka, v prijetni družbi znancev in prijateljev sta se zaročila hči uglednega pokojnega gostilničarja ln posestnika gdčna Josipina čadova pod Rožnikom ln g. Karel Mayer iz ftiSke. Čestitamo! ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 83-87 Film smeha, napetosti in drame ŠKANDALDNEVA z: Clark Gable ln Constance Bennett. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 8. uri. V soboto: Princesa Inkognito u— V zadnjih dveh koncertnih sezonah je priredila Cjiasbena Matica ljubljanska celo vrsto intimnih koncertnih večerov v Hubadovi pevski dvorani v Vegovi ulici. Preureditev Fiiharmoničnega poslopja na Kongresnem trgu nam je dala novo malo koncertno dvorano, ki je izredno primerna za manjše koncertne prireditve. Dvorana ima 154 sedežev in 130 stojišč v petih vrstah, ena višje od druge (za 6tojišča namreč). V tej dvorani bo prvi otvoritveni koncert v petek, 2. oktobra ob 20. uri. Podrobni spo« red še javimo. Vstopnice bodo od torka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Društvo upokojenega učiteljstva bo imel<> svoj mesečni sestanek pri Novem svetu v četrtek, 15. oktobra ob 15. Na tem sestanku proslavijo 80-letnioo društvenega predsednika, višjega šolskega nadzornika Frana Gabrš^a. Vabljeni vsi njegovi častilci in častilke. I ■uevspiuBfliraHHBB Od danes do četrtka vsakokrat ob 20.30 (Vsak petek je kino zaprt) Velesenzacija iz Divjega zapada: Neustrašijivi mustang — Ken Maynard s svojim čudežnim konjem Tarzanom. KEVO MOSTE--Cene: 3.50 — 6.50. Mesarski poboj v Ribnici Delo treh mesarskih pomočnikov Iz Ljubljane Ribnica, 28. septembra V našem trgu je včeraj prišlo do dogodka, ki je po pravici vzbudil v vsej javnosti največje obžalovanje in odpor. Vse zadnje dni je bila Ribnica v znamenju posebno svečanega razpoloženja, zakaj v okolici so se vršili vojaški mžtnevri, ki so privedli k nam mnogo uglednih vojaških gostov in ki so v veliki meri razgibali vse naše življenje. Z lepim številom vojakov so prišli k nam tudi trije mladi mesarski pomočniki iz Ljubljane, katerih naloga je bila. da vojsko vsak dan zalagajo s svežim mesom. Fantje so v resnici imeli polne roke dela, saj so morali vsak dan pobiti do 16 glav živine in vso to ogromno količino mesa pripraviti za kuhinjo. Vsi trije mladi mesarji so biii gotovo pod globokim dojmom krvavega dela, ki so ga imeli za sabo, ko so se včeraj popoldne po končanih manevrih odpravili na likof po ribniških krčmah Na svojem potovanju od litra do litra so v neki gostilni naleteli na 37-letnega zidarskega delav- ca Jožeta Rusa, zaposljenega pri gradnji 1 sodiščem. nove vojašnice v trgu. Rus je bil s svojim dve leti mlajšim bratom in z ženo in mirno so sedeli pri kozarcu. Objestni mesarji so se začeli obregovati ob njegovo ženo. Moža in njegovega brata je njihovo vedenje prvi hip razjarilo, a ostali gostje so obe stranki vendarle pomirili. A ko so se pivci precej pozno v noči pričeli razhajati, so mesarji počakali Rusovo družbo v zasedi in z velikimi noži navalili nanjo. Napadalci so Jožeta Rusa prav po živinsko oklali. Med drugim so mu zadali precej globoko rano na hrbtu, ki je segla do pljuč, da mu je sapa začela uhajati skoznjo. Ko so pobili njegš, so s koli navalili še na brata in ženo. Janezu Rusu so mimo drugih poškodb zlomili desno roko, a vsa reč bi se bila gotovo še precej bolj surovo končala, da ni prav tedaj prišla mimo vojaška patrulja, ki je pobesnele napadalce razorožila in izročila orožnikom Jožeta in Janeza Rusa so danes prepeljali v ljubljansko bolnišnico, mesarji pa bodo za svoie deianie odgovarjali nr««! Skrbno varčujte in dobro kupujte pa boste tudi v krizi izhajalL Boliš! nakup vseh tkanin ,-Manufaktura" k« d« trgovina, ki vas želi boljSe postreči Mestni trg 17 n— Lisztov oratorij Kristu«. LJubljana Je slišala že najrazličnejše velike oratorijske koncerte. Letos bo prvič slišala delo velikega pianista in skladatelja Franca Liszta. Oratorij bosta izvajala pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in Ljubljanska Filharmonija z raznimi solisti. Koncert bo v ponedeljek 5. oktobra ob 20. uri v prenovljeni veliki Filharmoničmi dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— še te dni vpisuje Glasbena Matica v novo otvorjeni glasbeni otroški vrtec na svoji glasbeni šoli. Podrobno ti daje pisarna, redni pouk začne v četrtek L oktobra. Operna pev^a, profesor Jarmlla Ll- Iy Gerbičeva pričenja s privatnim poukom glasbe 1. oktobra. Poučuje se po izbiri, klavir, .solotpetje, deklamacija in teorija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in tozadevna pojasnila v ponedeljek 28., tore* .29. in sredo 30 septembra od 11. do 12. dopoldne in od 4- do 5. ure popoldne v čevljarski uL štev. L nadstropje H. šolnina je znatno nižja kakor v vseh drugih glasbenih šolah. u— Most med narodi je mednarodni jezik esperanto. Naučite se ga v tečaju, ki g a bo otvoril v petek 2. oktobra t. L ob 20. uri >Klub esperantistov r LJubljani« v svojem lastnem lokalu, Cankarjevo nabrežje 7/1. n— Drnštro «Sočac naznanja, da se širša seja prireditvenega odseka Soče in Tabora ne bo vršila v salonu »Pri Levu< pač pa v kmetski sobi pri Slamiču danes ob pol 21-uri. Seja je za vse člane obeh odsekov ob» vezna. Salon »Pri levu« je namreč v popra* vilu in je zdaj razdejan. u— Kuharski in šivalni tečaji. 4 mesečni dnevni gospodinjski tečaj se prične 1. oktobra; 3 mesečni večerni pa 15. oktobra. Pogoji so zelo ugodni. Informacije in vpi sovanje od 9. do 12. v pisarni Železni carske menze, Ljubljana, Pražakova 19. u— Šivalni in prikrojevalni tečaji. 4 mesečni dnevni in večerni tečaj za prikroje-vanje in šivanje perila in oblek, ročna dela vseh vrst. strojno vezenje itd. se prične 1- oktobra. Ukovina nizka. Informacije in vpisovanje od 9. do 12. v pisarni Zelez-nioarske menze, Ljubljana Pražakova 19. u— Združenje čevljarjev v Ljubljani vabi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba dolgoletnega člana g. Antona Brec-Ija. ki bo danes v torek ob 14 z Vodovodne ceste 5. u— Smrt po padcu z drevesa. Pred dnevi so iz Spodnjiih Kosez pri Lukovici v kamniškem okraju pripeljali v bolnišnico 18-iletnega posestnikovega srina Maksa Ce-pudTa, ki je doma obiral hruške, pa je tako nesrečno padel na fla. da si je zlomil hrbtenico- Kljub najstkrbnejši negi na kirurškem oddelku je Cepuder poškodbi podlegel- Iz Celja e— Pri nabiranju bršljana je padel 12 metrov globoko. Ko je 30-letni brezposelni električar Vinko Bučar iz Celja nabiral v nedeljo okrog 13. na Starem gradu bršljan, mu je spodrsnilo. Padel je 12 metrov globoko ter si pretresel možgane in se poškodoval po vsem telesu. Zdravi se v bolnišnici e— Skrtinilci. Poročajo nam: V Grajski vasi pri Gomilskeni je več nevarnih pohot-nežev onečastiio neko 12-letno deklico. Siroti 6e je omračil um. Upanje je, da pridejo krivci kmalu v roke pravice. e— Nočni vlom v cerkev v Petrovčah. V noči od nedelje na ponedeljek bo neznani storilci vlomili v znano romarsko cerkev v Petrovčah. odprli s silo tabernakelj in ukradli monJtranoo in kelih, z oltarja pa so pobrali tudi dva prta. Za vlomilci zaenkrat še ni sledu. Petrovško cerkev so že pred leti obiskali vlomilci, ki so takrat odnesli monštranoo in druge dragocene stvari. e— Umrla je v nedeljo v Gaberju v starosti 70 let zasebnica gdč. Ana Seebacher-jeva. Pogreb bo danes ob 16. k mrtva-šnke na moRtnem pokopališču. KINO METROPOL. Danes »STENJKA RASIN« in nov Merkurjev tednik. e— Glasbena Matica v Celju naznanja, da bo občni zbor v petek 2. oktobra t. L Ob 20. uri v učilnici Glasbene Matice na Slomškovem trgu. Odbor vabi k obilni udeležbi. e— Dr. EMIL WATZKE zopet redno ordinira. ™ Elitni kino Matica ■■ TeL 2124 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri MILLOCKERJEVA OPERETA DIJAK PROSJAK Carola Hohn, Marika Roki:, Johann Heesters, Ida VViLst, F rite Kampera "Kino Sloga, teL 1730 OPERETNA PREMIERA: Ob 16, 19.15 in 21.15 url NOČ NA DONAVI Wolg. Liebeneiner, Dorit Kreysler, Leo Slezak, Ida \Vttst. Danes nepreklicno poslednjič! 1 Kino Union, tel. 22-21 Danes nepreklicno poslednjičl Charlie Cfcaplin: MODERNI ČASI Ob 16., 19.15 in 21.15 urL Iz Maribora a— 80 letnico rojstva obhaja danee v krogu dragih svojcev ga. Lina Robičeva, 9opro-ga blagopokojnega mnogozaslužnega bivše* ga štajerskega deželnega poslanca g. Robiča in mati g. primarija dr. Robiča ter ge. dr. Goriškove. Plemeniti, b^ag terr za vse dobro navdušeni ugledni 6lavljenkj naše najprisrčnejše čestitke. a— Plr četrtkovi otvoritveni prrT*l stavbo, kamor bo po končanih delih preselila svoj obrat. Stavba bo trin&dstropna in se računajo stavbni in oprema! .stroški na 2 milijona dinarjev. lepota lene je negovana tke$al Mladostni izgled in oni fini izraz kulti-virane negovanosti, brez ozira na starost, pa dosežete le s pravilno izbiro preparatov jn masaže. Topog ledna pojasnila in pouk Vam bode dala prva asistentka Elise Bock, danes svetovno priznana avtoriteta. — Konzultacije se vrše 1., 2. in 3. oktobra celi dan brezplačno v PARFUMERIJI »VENUS« vis-a-vis glavne pošte. Prosimo za pravočasno prijavo isto tam. a_ V smrt je hotela 32 letna delavka Smode Elizabeta s Tezna ko se je v Lovski ulici zastrupila Vzrok so tedke družinske razmere. Zdravi se v botniftnifd. a— V 15 cm globokem potok« utonila. Pri posestniku Francu Simiču v Zgornjih Hočah je bila uslužbena 38-letna delavka Kamila Petelinčeva. Pri obiranju Jabolk je najbrže radi napada padavice padla v 35 cm globok bližnji potok Reko, kjer eo jo našli mrtvo, vsa prizadevanja, da bi jo po najdbi obudili k življenju, so ostala brezusipežna. Domneva se, da se je Petelinčeva neposredno po padcu onesvestila i in ni mogla klicati na pomoč. Gg. oficirjem, uradnikom, orožnikom, i«*., cenjenemu občinstvu sploh I vljudno sporočamo, da bomo po smrti našega g. SIMONA KLIMANEKA, vodili tako firmo SIMON KLIMANEK, kakor, tudi podjetje »DANICA4* v polnem obsegu dalje. Radi tega vljudno prosimo vse naše dosedanje cenjene odjemalce, da nam ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost. SIMON KLIMANEK nasL Gospodarstvo Splošna devalvacija zlatih valut Sklep o znižanju zlate vrednosti francoskega franka je prišel za širšo evropsko javnost, zlasti pa za ostale države zlatega bloka docela nepričakovano. Dogodki so se zadnje dni vrstili v takem tempu, da sta bili zlasti Švica in Nizozemska prisiljeni v najkrajšem času zavzeti svoje stališče. Res. je sicer, da sta o možnosti devalvacije franka razpravljala francoski ministrski predsednik Leon Blum in angleški finančni minister Chamberlain že v juliju letošnjega leta, toda nihče ni pričakoval, da bo tako hitro prišlo do poloma. Ko se je pred enim tednom položaj francoskega franka tako zaostril, da sedanje politike ni bilo več mogoče držati, je prispel v Pariz gospodarski svetovalec angleške vlade, znani ekonomist Leith Ross, ki je francoski vladi svetoval devalvacijo in se obenem pogajal zaradi valutnega sporazuma. Istočasno so se vršila v Newyorku pogajanja z ameriškim zakladnim ministrom Morgenthauom in je v zadnjem trenutku prišlo med Anglijo, Zedinjenimi državami in Francijo do valutnega sporazuma, po katerem Anglija in Amerika v zvezi z devalvacijo francoskega franka ne bosta znižali svojih valut. V zapadno evropskih finančnih krogih smatrajo, da je za svetovno gospodarstvo ta sporazum pomembnejši, nego so valutne spremembe v državah zlatega bloka. Ta sporazum daje podlago za svetovno valutno pomirjenje in so vse države vabljene, da pristopijo k temu sporazumu. Cim Ho odpadla sedanja nesigurnost glede valutnih razmer v svetu, ki predstavljajo tako hudo oviro za oživljenje svetovnega a^s-podarstva, bodo v kratkem na razpolago ogromni zneski tesavriranega kapitala, !ci so ga doslej prav zaradi bojazni pred valutnimi izpremembami skrivali Znižanje vrednosti franka za 25 — 34 odst. Finančni odbor francoske poslanske srfoornice je bil že v nedeljo dopoldne sklican. da razpravlja o zakonskih predlogih, ki so v zvezi z znižanjem vrednosti franka. Razprava v poslanski zbornici je trajala ves dan do pozno ponoči, ko so bili predlogi sprejeti z 20 glasovi proti 12. Zakonski predlog za devalvacijo franka pooblašča finančnega ministra, da sam določi novo zlato pariteto v okvirju znižanja vrednosti franka za 25 do 34°/o. Od ostalih predlogov je najvažnejši predlog, po katerem bo v Franciji vse zlato, ki je v priletnih rokah, rekvirirano in bo predpisana prisilna oddaja tega zlata po stari pariteti. Seveda bo ta ukrep zadel le malega kapitalista, ki ni imel prilike, da bi svoje premoženje prenesel v inozemstvo. Važni so tu<2i nadaljnji zakonski predlogi, ki do- ločajo, da se morajo vse delavske mezde m uradniške plače prilagoditi novim življenjskim stroškom. Predvidena je uvedba menjajočih se plač na podlagi indeksa cen življenjskih stroškov. Po nadaljnjem predlogu zahteva vlada pooblastilo za kontrolo nad cenami in pooblastilo, da v ta namen lahko zniža carine. Nadaljnji predlogi se tičejo ureditve pokojnin zasebnim in samoupravnim uradnikom in znižanje obresti hipotekarnih in komunalnih posojil na 5°/o ter finančne pomoči mestnim občinam, hipotekarnim bankam in pomorski hipotekami banklUstanovi se poseben valutni fond v višini 10 milijard frankov, ki bo imel namen preprečiti fluktuacije tečaja francoskega franka. Švica in Nizozemska devalvirata za 30 odst. švrica ia Nizozemska, ki pripadata zlatemu bloku, sta bili zaradi francoskega koras ka gotovo najbolj presenečeni. Kako nepričakovano je prišla za Švico odločitev francoske vlade, nam priča okolnost, da je švis carski zvezni svet v četrie.k objavil sklep, da odklanja vsako misel na devalvacijo. Isti dan zvečer so prispeli v Švico posebni odposlanci Francije, ki so sporočili vladnim krogom, da namerava Francija de« vaJvirati in da poziva Švico, naj napravi enak korak. Od tedaj je imel švicarski zvezni svet podnevi in ponoči seje. Švica se ie do konca branila pristopiti k devalvaciji, še v petek zvečer je bančni odbor Švicar, skega parlamenta soglasno sklenil odkloni* ti francoski predlog. V6i švicarski listi so v soboto zjutraj prinesli obvestilo, da hoče Švica nadalje vztrajati pri dosedanji zlati valuti in ob pol 1, popoldne je bilo to razglašeno vsemu švicarskemu prebivatetvu po radiu. Dve urj kasneje pa je bil švicarski zvezni svet pod pritiskom dogodkov primo-ran skleniti devalvacijo in o tem izdati poseben komunike. V nedeljo popoldne se ie švicarski zvezni svet znova sestal, da sklepa o obsegu de» va'vac.ije. Izdal je predlog, da se švicarski narodni banki prepusti, da določi novo zlato pariteto, tako, da se vsebina zlatega frans ka zniža od sedanjih 29,03 grama čistega zlata na 19 do 21.5 grama. Včeraj popoldne je bil iz Curiha javljen že nov zvišan tečaj v višini 4.3775 švicarskega franka za dolar, kar ustreza približno 30°/» devalvaciji. Obenem je švicarski zvezni svet izdal ukrepe, da se prepreči zvišanje cen, zlasti za plin, električni tok, za stanarine in slično. Zvis sanje bo dovoljeno šele tedaj, če bodo to dovolili zato pooblaščeni organi. Tudi potek dogodkov v Nizozemski je bil skoraj dramatičen. Nizozemska vlada se je do zadnjega odločno branila, da bi pristaš la na devalvacijo. V soboto je izdala komunike, ki pravi, da Nizozemska nikakor ne namerava opustiti sedanjega zlatega standarda. Pod vtisom sklepa o devalvaciji švi* carskega franka pa je bila končno tudi nizozemska vlada prisUjena napraviti enak sklep. Odredila je zaporo borz do vključno torka. Kakor zatrjujejo bo znašal obseg znižanja vrednosti goldinarja okrog 30% & kakšno naglico se je na mah spremenila 6ituacija nizozemskega goldinarja, nam priča okolnost. da je bil tečaj holandskega gols dinarja do sobote razmeroma čvret. v soboto pa je nenadoma tako oslabel, da je morala v teku dneva Nizozemska banka odda* ti za 16 milijonov goldinarjev zlata, ki ie bilo takoj vkrcano na ladje in odpeljano v Zedinjene države. Usoda marke, zlota in lire S sklepom o devalvaciji valute v Franciji, Švici in Nizozemski je prva faza končnega valutnega razčiščenja zaključena, kajti druge države, ki bi morda prišle v po-štev, imajo več ali manj vezano devizno gospodarstvo in si lahko pustijo 6as, da tehtno premislijo eventualne ukrepe. Med te države spada v prvi vrsti Nemčija, ki je med vsemi ostalimi državami najbolj zrela za devalvacijo. Nemška marka vzdržuje samo še fiktivno zlato pariteto. V resnici pa kupna moč nemške valute že davno ne ustreza svetovnim cenam in mora nemška industrija žrtvovati na leto več nego eno milijardo maric. samo da se z izvoznimi premijami vzdržuje izvoz.^ Razne vrste nemških vezanih mark pa so že davno znatno pod pariteto- Nemški gospodarski minister dr. Schacht v resnici že komaj čaka pr:merne priložnosti, da bi Nemčija z devalvacijo marke priznala dejansko stanje. Sedaj je prišel ta trenutek ko lahko to izvrši, sklicujoč se na zunanje okolnosti. Oficiozna »Prager Presse« zaitrjuje, da je usoda nemške marke za češkoslovaško tre-notno največja skrb. Iz prejšnjega časa so znane še privatne grožnje, da Nemčija lahko devalvira marko tudi za 70%. Seveda bo morala nemška vlada postopati z veliko obzirnostjo, kajti nemški narod je po vojni preživel strašno inflacijsko dobo in je prav zaradi tega zelo občutljiv za vsako spremembo valute. Brez dvoma pa je, da nemška industrija, ki mora nositi veliko j breme za izvozne premije, pritiska na to. da | se čimprej izvede devalvacija, s čemer bi tudi odpadlo posebno obdavčenje za izvozni fond. Eventuelna devalvacija marke ne bi imela za druge države tako hudih posledic, ker je Nemčija z visokimi notranjimi cenami že v naprej eskontirala bodočo devalvacijo. Po vesteh iz Nemčije se vrše dnevno posvetovanja o tem, kakšno stališče naj zavzame Nemčija- V težavnem položaju je tudi Poljska, ki je poleg Albanije edina evropska država, ki vzdržuje nespremenjeno zlato pariteto in sicer ne samo fiktivno. Že pred meseci je bila prisiljena poljska vlada uvesti devizne omejitve. Poljski listi sicer zatrjujejo, da dajejo obstoječe devizne omejitve za prvo dobo dovolj zaščite, tako da Poljsko ne morejo zunanji dogodki postaviti pred nujnost znižanja vrednosti valute. Vendar pa listi ne izključujejo možnosti, da bo korak držav zlajtega bloka omogočili, da se tudi Poljsika s svojo valutno prilagodi potrebam izvoza V varšavskih gospodarsikih krogih so mnenja, da ne bi bilo za poljsko gospodarstvo slabo, če bi Poljsika v primernem trenutku sledila vzoru Francije. Aktualno je postalo vprašanje devalvacijo tudi za Italijo, zriniti ker je italijanska lira že lani na svetovnih deviznih tržiščih padla precej pod pariteto in se je v zadnjem času deviza Miilan ustalila na višini okrog 12% pod zlato pariteto. Italijanska vlada pa je tudi z zvišanjem nakupne cene za zlato (28- nov. 1935.) na 15.50 lire za gram nasproti paritetni ceni 12.63 lire priznala padec lire nasproti zlati pariteti. Ze pred de-valvacijo franka je bilo jasno, da Italija ne more misliti na to, da bi liro zopet dvignila na staro pariteto. Sedaj pa bo morda prisiljena, izvesti še nadialjnje znižanje vrednosti lire. predvsem zaradi konkurenčne sposobnosti italijanskega h! a ta na mednarodnih tTŽiščih. Ostale države Od ostalih držav bi bili v nekoliko večji meri prizadeti morda še Avstrija in Češkoslovaška. Avstrija je sicer že devalvirala svojo valuto, toda v manjšem obsegu, ima pa razmeroma visok nivo cen, kar je v sedanjem trenutku najvažnejše. Francija ne bi bila nikdar prisiljena k devalvaciji, če ne bi bil francoski nivo cen tako visok. Seveda bo Avstrija lahko še mirno počakala, kako se bodo v bodoče razvile razmere na svetovnem trgu in kašne posledice bodo nastale za avstrijski izvoz. Češkoslovaška ni neposredno tangirana, čeprav je leta 1934. izvedla devalvacijo le za eno šestino, prejšnje vrednosti. Ce bi se pa Nemčija odločila znižati vrednost marke v znatnem obsegu, bo morda tudi Češkoslovaška prisili e, na zaradi konkurenčne borbe z nemškim blagom k reviziji. Korekture sedanje vrednosti valute bodo morda še izvedli v Grčiji in Rumuniji.t Spremembe v Jugoslaviji V nasprotju z večino drugih držav so jugoslovenske borze danes poslovale. Devizni tečaji so bili sicer šele kasneje določeni, toda naravno le za devize držav angleškega bloka. V privatnem kliringu tudi ni bilo nikakih sprememb, prav tako so državni papirji obdržali stare tečaje. Za našo devizno politiko je nastala potreba spremembe le v toliko, da naš dinar ne more biti več vezan na švicarski frank. Doslej je Narodna banka držala nespremenjeno relacijo nasproti švicarskemu franku, tako da je imel dinar vse fluktuacije, ki jih je kazal švicarski frank. Te fluktuacije pa so bile vedno le malenkostne, S katero valuto bo v bodoče Narodna banka vezala dinar, še zaenkrat ni znano, ni pa izključeno, da se bomo v bodoče držali funta ali dolarja. Zaradi devalvacije francoske, švicarske in nizozemske valute bodo precej prizadeti naši izvozniki, ki imajo terjatve v teh valutah za izvoženo blago. Četudi bo ta iz- i guba posamezne izvoznike hudo prizadela, j vendar v celoti te terjatve niso znatne. I Pač pa zahtevajo po vesteh iz Zagreba iz- i vozniki, da jim država pomaga pri neizvr- j šenih dobavah in jim omogoči stornirati j sklepe, sklenjene v devalviranih valutah, j Na drugi strani pa bodo imeli dobiček oni, ki imajo obveznosti v švicarskih in francoskih frankih ter v nizozemskih goldinarjih. Naše klirinške obveznosti v Fran- . ciji znašajo okrog 100 milijonov Din, v ! Švici pa okrog 40 milijonov Din. Tudi one tvrdke in zlasti industrije, ki imajo večje inozemske kredite v švicarskih in francoskih frankih, bodo imeli dobiček, ker bodo odslej v dinarjih za okrog 30% manj dolžne. i MiBjardni dobiček pri zunanjih dolgovih Največji dobiček pa bo od tega imela država, ki ima, kakor znano, znatne dolgove v Franciji. Ce ne upoštevamo vojnega dolga v Franciji, ki znaša 1 milijardo frankov in je bil po sklepih konference v Lausanni leta 1932. suspendiran in če tudi ne upoštevamo predvojnih srbskih dolgov, ki se sicer plačujejo v francoskih frankih, torej imajo značaj zlatega posojila, znašajo dolgovi naše države v Franciji okrog 2 milijardi frankov, kar je po dosedanjih tečajih predstavljajo 6 in pol milijarde dinarjev, sedaj po devalvaciji pa se zmanjša ta vsota za okrog 2 milijardi. Samo na francosko in švicarsko tranšo stabilizacijskega posojila iz 1. 1931. odpade od te zadolžitve naše države 800 milijonov frankov. z izdanimi funding-obligacijami pa preko 600 milijonov frankov. Znaten dobiček bo imela tudi Državna hipotekama banka, ki ima v Švici dolgove v obliki izdanih obligacij in bančnega kredita, in sicer okrog 45 milijonov frankov. V dinarjih se bo ta dolg pri 30% devalvaciji švicarskega franka zmanjšal za okroglo 200 milijonov Din. Seveda pa bo ta dobiček predvsem omogočil Državni hipotekami banki, da te obveznosti v Švici bilancira po pravilnih tečajih in da razčisti svojo bilanco. Gospodarske vesti — i,jubIjansKi velesejem oproščen družbenega davKa. Finančni minister je izdal odlok, s katerim se Ljubljanski velesejem razstavna, r. z. z o. z. za dobo 20 let, to je od leta 1935. do 1955. v smislu člena 79. zakona o neposrednih davkih opro-šča plačevanja družoenega davka. = Delnice PAB popuščajo. Zadnje dni so, očitno v zvezi z uredbo o likvidaciji kimečkih dolgov, popustile delnice Privilegirane agrarne banke na naših borzah. Dočim so te delnice v začetku preteklega tedna notirale še okrog 238 do 240, je tečaj do konca tedna popustil na 220, včeraj pa je prišlo do prometa v Beogradu po 190 do 195. Borze 28. septembra Na ljubljanski borzi danes niso bili izdani službeni devizni teoaji. Tudi na svetovnih borzah danes po večini niso poslovali, ker še ni docela razčiščeno vprašanje devalvacije zlatih valut in še niso končno sprejeti tozadevni zakoni. Iz Curiha so javili dopoldne sam« en tečaj, in sicer tečaj za deviz© Newyork, to pa že po n«vi pariteti, ki znaša 4.3775 šv. franka za 1 dolar, dočim je stara pariteta znašala 3.0610. Novi tečaj ustreza 30 odstotnemu razvrednotenju švicarskega franka. Popoldne pa so že nodraJi tečaji deviz onih drjav, ki pripadajo bloku angleškega funta. Kolikor se da po privatnih tečajih presoditi, se je angleški funt po sobotni oslabitvi na mednarodnih tržiščih včeraj zopet dvignil na sitaro višino, kar je razumljivo, saj je bilo med Anglijo, Francijo in Ameriko dogovorjeno, da Anglija ne bo znižala vrednosti svoje valute. V privatnem kliringu so se danes trgovati v Ljubljani avstrijski šilingi po 8-54, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 234. Tudi v zagrebškem privatnem kliringu ni bilo bistvenih sprememb in je prišlo do prometa v avstrijskih šilingih po 8.51, v angleških funtih po 234 in v grških bonih po 30. Nemški klirinški čeki notirajo v Ljubljani 13.71. v Beogradu so popustili na 13.4794, v Zagrebu pa je bil zabeležen tečaj 13.65, odnosno za konec oktobra 13.40. Na zagrebškem efektnen* tržišču danes notira vojna škoda 365 — 367. Nekoliko nižje notirajo dolarski papirji- Precej so popustile delnice Privilegirane agrarne banke, za katere se je nudil denar le po 185, v Beogradu pa so bili zaključeni po 190 I li>vn, Zagreb. Berlin 1750.29—1764.15, Bruselj 738.11—743.17, London 219.27—221.32, Newyork 4343.94—4380.25, Praga 180.76 —181.86. Curih. Newyork 4.3775. Ostali devize ne notirajo. Curih (ob 16. uri v svob. prometu) London 21.40, New Y0rku 434, Stockholm 140.35, Osk) 107.55, Kobenhavn 95.55. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365—367, 7% invest. 81—84, 7% sta-biliz. 82.50, 7% Blair 71—72.50, 8% Blair 82.50 bi., delnice; PAB 185—220, Trboveljska 150—155, šečerana Osijek 120 den. Beograd. Vojna škoda 363—364 (363.50 —365), 4% agrarne 48.50 bi., 6% begluške 68.50—68.75 (68.75), 7% invest. 84.50 bi, (84), 7% Blair 72.75 bi., Narodna banka 6500 den^ PAB 186—190 (190— 195). Blagovna tržišča ŽITO Chicago, 28. septembra. Začetni tečaji: pšenica; za 6ept. 114-50, za dec. 113.75, za mai 114.75; koruza: Za sept. 109.625, za dec. 89.25, za mai 87.50. + Novosadska blagovna borza (38. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (v svobodnem premetu)- baška. okolica Sombor in Novi Sad, srednjebaška. gornjebaška, sremska. slavonska«, 78 kg 140 — 142; južnoban. 140 — 142, baška ladja Tisa. Begej 153 — 155; bašika in banatska ladja Dunav 150 — 152; sremska iladja Sava 148 — 150- Ječmen: baški in sremski, 64 kg 98_ 100. Oves: baški. sremski in slavonski 87.50 — 90. Rž: baška 110 — 112. Koruza: baška in sremska 93 — 95, banatska 91 — 93. Moka: baška. sremska, slavonska in banatska »Og« i-n »Ogg« 225 — 235; »2« 305 — 215; »5« 185 — 196; »6« 165 175; »7« 140 — 150, »8o 100 — 105 Otrobi: baški. sremski in banatska 71 — 75. Fižol: baški in sremski brez vreče 162.50 — 165. HMELJ + Hmelj. Nemška sekcija hmeljarskega združenja v Zatcu (CSR) poroča, da je bilo tudi pretekli teden nakupovanje zelo živahno. Prevsem je zanimanje za prvovrstno blago, pa tudi srednjevTst.no se v večji meri kupuje. Cene so se nekoliko zboljšale in so producenti bolj rezervirani. Po sedanjih cenitvah je v žateškem okolišu prodanih okrog 110 000 starih sto-tov, to sta približno 2/3 letošnjega pridelka. Tako nagla prodaja doslej še ni bila zabeležena.. Izbrani hmelj plačujejo po 950—960 Kč za 50 kg. prvovrstni po 900—950 dobro srednje hl:>?o po 800—900, srednje pa po 700-800 Kč. ZDRAVNIK Sami pacijenti z utrujenimi očmi« Vsi štedijo pri ras ve ti j a vi. Jaz tudi — toda s pomočjo novih žarnic, ki dado mnogo več svetlobe, brez da pri tem porabijo več toka. RITKA V DVOJNI VIJAČNICI več svetlobe — za Isti denar ŠPORT VUL balkanske igre V Atenah so se v nedeljo začele VIL balkanske igre l udeležbo najboljših atletov Grčije. Jugoslavije, Bolgarije in Birmimi-je. Svečani otvoritvi, na katero se j« zbralo okoli 70.000 gledalcev, je prisostvoval tudi predsednik grške vlade Metaxas. guverner mesta Aten in še številni odlični predstavniki. Po defileju, v katerem »o korakali vsi udeleženci g svojimi državnimi zastavami na čelu in ga je občinstvo pozdravilo z burnimi ovacijami, so se začele posamezne točke sporeda. V prvem pred teku na 110 m z zaprekami je nastopil tudi naš dr. Buratovič, ki je z lahkoto zmagal v času 16.1 pred Grkom Skiadesom in Bolgarom Dojčevom. V drugem predteku je nastopil naš Ehrlicih, ki pa je moral zaradi poškodbe odstopiti Prvo mesto je zasedel brez težave Grk Mantikas v času 15.7. V prvem predteku v teku na 100 m je starta! tudi naš Kovačič, ki pa je zasedel tretje mesto, med tem ko sta bila Grk Frangudis z 11.3 in Rumun Lis pred njim. V drugem predteku je tekel naš Bauer. ki pa se je moral za Grkom Sakelariom zadovoljiti z drugim mestom. Cas obeh je bil 11.3. V skoku v višino so Grki slavili prvo zmago na teh igrah. Vrstni red tekmovalcev je bil: 1) Pantazis, (G) 185, 2) Purio* (T) 180, 3) Mor (J). 4) dr. Buratovič (J), 5) Panajotev (B) vsi 175. V teko na 800 m je za naše barve nastopil samo Goršek, ki je vse do cilja vztrajal v ogorčeni borbi z Grkom Georjra-kopulosom. V finishu je zmagal Grk Geor-gakopulos v času 1:59.8, drugi pa je bil Goršek b časom 2:01. V nekaj vrstah Med nedeljskimi prvenstvenimi tekmama I. razreda je treba dodatno zabeležiti še izdatno zmago trboveljskega Amaterja nad ljubljanskim Hermesom, ki je v Trbovljah izgubil z 0:4 in pustil tamkaj obe točki. Zmaga Amaterja je bila povsem zaslužena. Do odmora so bili domači sploh v premočri, pozneje pa sta bili moštvi enakovredni. Zelo kvarno je na igro in formo moštev vplivalo slabo vreme. V Krškem sta odigrali prvenstveno tekmo enajstorici SK Radeč in SK Save- V zelo ostri in napeti borbi je zmagalo mlado moštvo Radeč z 1:0 (0:0). Tudi to tekmo sta zelo ovirala dež in veter. Po srečanju naših igralcev s Cehi čakata našo teniško elito še dve preizkušnji m sicer konec tega tedna s PoSjaki v Beogradu in teden dni pozneje z Madžari v Zagrebu- V nedieljo 20. t. m. je priredil novomeški SK Eilan na svojem prostoru turniT za klubovo prvenstvo in sicer za gospode posamezno in gospode v dvoje. V igri za gospode posamezno je zmagal letošnji prvak dr. Gros, v igri gospodov v dvoje pa par ■ing. Medic - Splihal. Posamezni rezultaiti 90 bili gospodje posamezno: dr- Vašič -if. Cervinka 6:0,6:0, Kopač - Kobe 6:3,6:1, Režek - Černoš 6:0, 6:1, Režek - Ivanetič 6:0, 6:0, Splihal - Režek 6:2, 6:3, Vašič -ing. Medic 1:6, 6:3, 6:1, Splihal - dr. Vašič 6:0, 6:2, dr. Gtos - Kopač 6:2, 6:3, dr. Gros - Splihal 6:1, 4:6, 7:5: Gospodje ▼ dvoje pa: Kopač - Vašič : Režek - Kobe 7:5, 8:6, ing. Medic - Splihal : dr. Gros -dr. Vašič 8:6, 3:6, 6:4, ing. Medic - Splihal : Kopač - Vašič 7:5, 1:6, 8:6. Slledlajič objavljamo še prvenstveno tabelo II- ljubljanskega razreda: Jadran 2 2 0 0 6:1 4 Mars 2 1 1 0 5:2 3 Mladika 2 1 1 0 5:3 3 Slavija 2 1 0 1 3:4 2 Korotan 2 1 0 1 2:4 2 Svoboda 2 0 1 1 2:4 1 Grafika 2 0 1 1 3:4 1 Moste 2 0 0 2 3:7 0 Razpis »Seunigovega memoriala« za motocikliste Motoklub Hermes v Ljubljani razpisuje II. medklubsko motociklistično hitrostno dirko — »Seunigov memorial« na dan 4. oktobra s prvim startom ob 14. Tekmuje se po mednarodnem športnem pravilniku FICM in nacionalnem športnem pravilniku SMKJ. Prireditelj si pridržuje po potrebi pravico prijavo odkloniti in vozaču zabraniti start. Vsi tekmovalci imajo predvesti svoja vozila na dan tekmovanja tehnični komisiji, ki bo poslovala ob 9 na cilju (Grajska planota). Nagrade so naslednje: prvi vsake kate- Nato je sledil finale na 110 m z zaprekami: 1) Mantikas (G.) 15.5, 2) dr. Buratovič (J) 16.1, 3) Skiadee (G), 4) Velčev (B). V finala na 100 m je Grčija slavila že tretjo zmago. Vrstni red tekmovalcev je bil: 1) Frangudis (G) 11, 2) Sakelariu (G) 11.1, S) Lis (R) 11.2, 4) Bauer (J) 11.3. 5) Kovačič (J) 11.8. V metu krogle rdo Jugosloveni odne-fcli edino zmago otvoritvenega dneva. Doseženi rezultati »o bili zaradi močnega vetra pod povprečno mero. Vrstaii red je bil tale: 1) Kovačevič (.T), 14.13. 2) Stefana-ki« (G) 13.9, 3) Ilfan (T) 13.76, Drugi na* zastopnik Vnčerič si je poškodoval robo in je moral odstopiti. V zadnji tofiki tega dneva, v teko na 10.000 m, »o Grki dobili še četrtega zmagovalca. Prvo mesto je zasedel njihov tekač Kiriakides ▼ času 33:05.8 (nov balkanski rekord). Bručan (J) je zasedel šele peto mesto. Zadnja točka v sporedu (štafeta 4 krat 400 m) je bila laradi mraka odgodena na drugi dan tekmovanja. električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in jamčijo bolj pogosto uporabo vsake britvice. gorije prejme pokal, drugi in tretji plaketo. Za vozača, ki doseže najboljši čas dneva, je razpisan še poseben prehodni pokal »Seunigov memorial«. — Pismene prijave s prijav-nino Din 10.— do 1. oktobra (radi uvrstitve v oficijelni spored) pri blagajni kavarne Zvezda, kjer bo na razpolago tudi podrobni razpisi. Informacije pri tajništvu tel. 21-25 (Pollak) in 37-39 (Pipenbacher). Mariborski IL razred V nedeljo se je odigrate drugo kolo tekem za prvenstvo mariborskega II. razreda in so bili rezultati naslednji: Gradjanski : Mura 2:1 (0:0) Pred maloštevilno publiko sta se srečala v ta kavču dva enakovredna nasprotnika. Tekma je bila zanimiva ter do konca napeta. Mura se je pokazala z najboljše strani in je Gradjanski le težko zmagal, in sicer po individualni akciji Banka, ki je tik pred koncem dosegel rezultat. SK Lendava : SK Ptuj 1:1 (1:0) Tekma, ki se je odigrala v Ptuju, je bila v znamenju ogorčene borbe za točke. Lendiava je predvajala zadovoljivo igro, toda njihovi napadalci so bili pred nasprotnim golom premalo odločni. SK Ptuj je imel zelo slab dan- Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 sej® k. o- Na sejo se vabita v svrho pričevanja gg. Buljevič in Kralj, člana u. o. Pozivata se na sejo Marchiotiti Viktor in Uhan Adolf, Slovan. Odbor za izvedbe lahKoatleteklh dvoma tehev (Službeno). Važna odbarova seja bo drevt oJj 20.30 v restavraciji Slaanid. Naproša se polnoštevilma udeležba. JZSS — Zbor smu&kih učiteljev. Redne seje odbora, ter sestanki članstva se vrše vsak četrtek ob 20.30 v savezsni pisarni, Tjrrševa cesta 1/TV. Odbornike kakor člane pozivamo, da ae redno ln točno udeležujejo sej. prva seja in sestanek bo izjemoma v sredo 30. t. m. ob 20.30 ZSU. tajnik. Smučarski klub »Ljubljana« opozarja ponovno vse članstvo, tekmovalce in prijatelje kluba, da bo občni Zbor v sredo dne 30. t. m. ob 20. v restavraciji Zvezda z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vsakega člana je, da fe rednega občnega zbora zanesljivo udeleži. — Odbor. SK Ljubljana. Dane? ob 16. trening prve skupine. Vsi in bočno! ASK Primorje (centralni odbor). Odbo-rova seja jutri v sredo ob 20.30 v zveadi. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19.30 seja poslov, odbora nogom. sekcije v khibek«m lokalu pri Nab. zadr. gor. kol. Srečke državne razredne loterije I. razreda 33« kola DOBITE V ZADRUŽNI HRANILNICI — Dalmatinova uL 6. Žrebanj« L razreda bo IS. ia 14. oktobra L L ....................................... Učenjak ni za ministrovanje Ga. Joliot-Curie je odstopila kot državna podtajnica Nova zemlja na Gronlandiji Stockholmski profesor Pallaa. ki je leto« poleti prepotoval zapadno Gr6nWidijo javlja. da je na tem potovanju odkril v sever« nih predelih dežele novo zemljo. Veliki de. li tako zvanega ledu pri zalivu MelviAle eo izginili. On sam se je vozil večkrat celo dneve po vodi. Ti predeli eo bili doslej za» znamovani na zemljevidu kot kraji kompaktnih lednih mas. P-aUin smatra svoia odkrit« ja za tako važna, da bo prihodnje leto pono. vil svojo odpravo na Grenlandijo, kjer bo po srojem sedanjem prepričanju odkril novo lise zemeljske oble. Mrtvo oko dalo vid slepcu Sloviti italijanski kirurg prof. Franceschet-tl ir Rimu je presadil rož eni oo nekega mrtvega: 19-letnega dekleta v oči nekega slepega moža. Mož je popolnoma spregledal. Profesor pravi, da se more takšna operacija posrečiti le tedaj, če sta mrežica in vidni živel, nedotaknjena in če izvira organ, ki naj se prenese, od osebe nasprot-nega spola Nov avtomobilski rekord Ameriški avtomobilski dirkač Jenkins je prekosil dosedanji 24-urni svetovni rekord za avtomobile Dosegel je povprečno brzino 247 km 300 m na uro. Po nesreči pri Lurdu Lokomotiva osebnega vlaka je na hudem ovinku predrla zadnje vagone brzega vlaka, ki je zaradi nepojasnjene napake vozil v počasnem tempu Kakor so listi že zabeležili, ee je primerila proti koncu prejšnjega tedna v Adčju, nekaj kilometrov od Lurda železniška kata« etrofa, ki je zahtevala petnajst mrtvih, nad 30 hudo in še več lahko ranjenih. Potek nesreče opisujejo takole; Brzi vlak Lurd-Avignon je zapustil odhodno postajo ob 13. uri 45 minut. Moral bi bil voziti z veliko brzino, toda med vožnjo je nastaja v ilokomotivi napaka, ki je zadrževala naglico. Strojevodja in kurjač sta ravno iskala vzro* ka tej počasnosti, ko je pridirjal za hrbtom brzca osebni vlak, ki je zapustil odhodno postajo komaj 13 minut za brzim vlakom-Ta vlak je vozil z brzino 60 km na uro. Stojevodia osebnega vlaka je ugledal zadnji vagon brzca pred seboj v trenutku, ko se ni več dala ustaviti lokomotiva, ki je predrla zadnja dva vagona brzega vlaka s polno paro. Nesreča se je primerila na hu? dem ovinku, kjer ni nobenega razgleda. Tako 6e je zgodilo, da so žrtve te nesreče vse samo med potniki brzega vlaka. Zadnja vagona HI. razreda sta bPa nabito polna, zato so žrtve nesreče tako številne. Med mrtvimi sta tudi dva otroka. Železnica je odredila strogo preiskavo za» radi nesreče. Strojevodja osebnega vlaka, ki so ga suspendiral dokler se ne pojasni ka» tastrofa do kraja pravi, da je vozil s polno brzino zaradi tega. ker so vsi 6ignali kaza« li odprto progo. Signale pa je na prosto naravnal prometni uradnik odhodne postaje, ki se takisto nahaja v preiskavi Grozen učinek nesreče so nekoliko ubla« žili avtomobilisti, ki so bili kmalu na kraju katastrofe. Odpeljali so ranjence v bolnišnice, mrtve pa v mrtvašnico. Vsa Francija je pod vtisom tega dogodka, ki je po nekem presledku zopet pokazal, da je potovanje z vlakom v tej klasični državi železniških nes sreč vedno tvegano. Pozdrav po prisegi zvestobe Ministrski predsednik BI um Po nekaj mesecev trajajočem uradovanju pa se je ga. JolioUCurie naveličala mini6tro» vanja. Bila je izpostavljena hudi kritiki in napadom z vseh strani, kar ni prijalo njeni ženski naravi. Poleg tega ji je uradovanje v ministrstvu jemalo toliko časa, da je morala popolnoma opustiti svoje znanstveno de lo. Prosila je zategadelj ministrskega pred« sednika, naj jo razreši uradovalne tlake. To se je zdaj zgodilo. Pravijo, da bo imenovana znanstvenica za predavateljico na Sor« bon ni, na njeno mesto v državnenm podtaj-ništvu pa pride naravoslovec prof. Jean Perrin. Tudi Perrin je bil odlikovan z No» belovo nagrado za 6voje znanstveno delo ter uživa v svetu velik sloves zaradi raziskav o radiju. Nobelovo nagrado si je pridos bil 6 spisom o strukturi materije. finančni minister Vincent A o r i o I Smrt kemika Chateliera V starosti 86 let je umrl eden največjih francoskih kemikov, član akademije znanosti Henri de Chatellier. ChatelHera smatrajo za osnovatelja metalografije, znanosti, ki se bavi posebno z notranjimi lastnostmi kovin in njih zlitin. Velike zasluge si je pridobil za odkritje lahkih kovinskih zlitin, ki imajo tolikšno ulogo za gradnjo letal i. t. d. Bil je tudi prvi, ki mu je uspelo izdelati amoniak na umeten način. Na italijanskem poslaništvu v Parizu je prisegel bivši poslanik abesinskega neguša V o 1 d e M a r i a m zvestobo zavojevalcem Abesinije. Po prisegi je z iztegljajem roke pozdravil poslanika Ceruttija (ki ima od zadnje avtomobilske nesreče še obvezano glavo) Kralj ponarefakev bankovcev Mož, ki je s svojo spretnostjo ogražal Angleško banko Zaprta borza v Parizu Po sklepu francoske vlade je pariška borza zaprta do torka. Enako ne poslujeta tudi borzi v Londonu in New Yorku, da preprečita brezvestne špekulacije s francoskim frankom _ Prvi hltlerjevtfki denar Ob devalvaciji francoskega franka V Nemčiji so prišli v obtok prvi novci novim režimom. Na čelni strani jo Hindenburgovo glavo, na hrbtu pa kljukasti križ kaze* Pogled na Alcazar, ki so ga naskakovalci dodobra razdejali Izpeta se je — ln umrla Družina, ki je lahko zasedla štiri glavne vloge v vsaki poljubni ©pe^i — Nedosežna pevka trilekov — Zakoni, razočaranje in ljubezen Malibranove Smrt kneza Volkonskega V Veliki Kikindi je umrl te dni 71 letni ruski knez Sergej Volkonski, zadnji direktni potomec prvega ruskega kneza Rurika. po katerem je dobil ruski narod svoje ime. Vol-konski se je po zlomu Vranglove vojske prU peljal v našo državo ter je dobil službo pomočnika državnega komisarja na nekem po? eestvu. Te dni je minilo sto let. odkar je umrla slavna pevka Marija Mailibranova. Narava ji je dala prekrasen glas, ki je segal iz aMne lege v sopransko, nje oče, znamenit španski pevec, učitelj petja in skladatelj, Manuel Garcia, jo je tudi izredno skrbno vzgajal za pevko. Pripravljaj jo j2 za prvi nastop v Londonu, kjer je vedel, da se obetajo uspešn-Vn pevcem največji dohodki. In res si je Marija Fe-licita Garcia, kakor se je imenovala s pravim imenem, pridobila že s prvim nastopom vso publiko zase, to ne samo s svojim čudovitim g lasem in strogo lepoto, temveč s svojo sposobnostjo vživetja v ulogo. In nje oče je takoj izkoristili ta uspeh. Sklenil je z New Yorkcm pogodbo za vso družino Garcijev. To je bila družina samih pevcev in pevk, ki je lahko sama zase zasedla štiri glavne vloge v vsaki poljubni operi. Poleg očeta in Marije je bil tu sin Manuel, pozneje znamenit pevski učitelj in izumitelj zrcala za grlo, ter mala Pavlina, poznejša slavna pevka Viardot-Garcia. Že prvi nastop v New Yorku je bil za Marijo usoden, kajti takoj «e ie začel bogatf trgovec, ki bi bil po letih lahko njen ooe, Malibran. potegovati za njeno roko. Ker so dekletu tako živo opisovali razkošje, ki jo čaka, je privolila. Kratko po poroki pa se je Malibranovo bogastvo zrušilo, izkazalo se je, da je špekuliral s tailentom svoje zaročenke in se poročil z njo samo zavoljo tega, da bi ga vzdrževala. Seveda je prišlo do ločitve in Marija se je vrnila na oder. Odločilni uspeh si je priborila potem v Parizu, kjer je navdušila občinstvo posebno s svojm brnvuroznim predmašanjem neskončnih triilčkov. Velika opera jo je angažirala za celo sezono z gažo oO.OOO frankov. In potem je prišla svetovna slava, uspehi po vseh mogočih deželah. pela pa je nič manj nego v petih jezikih. Takrat se je seznanila tudi z belgijsk:m violinskim virluozom in skladateljem Charlesom Augustom de Bčriotom. Beriot jo' je umetnišiko pospeševal in ii je pisal učinkovite skladbe. Iz te, spočetka bolj duševne zveze je nastalo potem globoko ljubezensko razmerje, ki se je končalo v marcu 1836 s poroko. Takrat se je bližala vrhuncu svoje slave, ko se je dogajalo, da jo je občinstvo po kakšnem nastopu iz-plosfealo do 31"ikxa't pred zastor, ko ii je neko londonsko giedališče plačevalo tedensko 600 funtov gaže in je imela poleg tega še velikanske dohodke z drugimi nastopi in koncertnimi potovanji. Tako je prišla v septembru 1836, s svojim možem v ManchesteT, da nastopi v več koncertih. Nastopila je v vseh. navzlic temu. da je biila utrujena, da se je čutila mater in da je bi'la tudi bolna. Pela je kakor nikoli, občinstvo je divjalo in je zahtevalo dodatke, čeprav je sama čutila, da pomeni vsak napor smrtno nevarnost zanjo in čeprav je dob;'a po nekem takšnem naporu krvni udor. Po zadnji ariji, ki si jo je občinstvo izprosilo od nie, se je v sobi za umetnike zgrudila. Hitro so jo prepeljali v hotel, kjer je med krvavenjem prezgodaj porodila. Dva slovita zdravnika sta se trudila z njo. pa ji ni9ta mogla več pomagati. Umrla ie 23. septembra 1836. Njen mož je bil tako obiroan. da so ga morali nadzirati, da si ni kaj storil. Osem dni pozneje so io pokopali z velikanskimi slovesnostmi. Zvonovi vseh manehester-skih cerkva so zvonili, v pogrebnem sprevodu je bilo tisoče in 'tisoče liudi. Manjkal je le nje mož, ki so g a bili v spremstvu zdravnika vse^a zlomljenega poslali v Belgijo. Slava Malibranove še do dandanašnjega dr>e ni otemnela, ohranila se je zavolio velikanskih uspehov in zmožnosti, ki jih je imela pevka, zavoljo legend, ki so se tvorile okrog njenega imena in zavoljo slave pevkinega brata Manuela in sestre Pavline, ki sta umrla šele 1906 oziroma 1910. Razdejani Alcazar Koliko let Šteje naša zemlja 1 milijardo W0 milijonov do 2 milijardi let šteje naša premičnica, pravi prof. Hol-mes z vseučilišča v Durhamu. Ti približni številki je dobil iz opazovanja starih skal v Dakoti in Maebitobi. Od tega časa, pravi nadalje, se niso na zemlji zgodile nobene važne spremembe vremena. Sloviti astronom sir James Jeans je izračunal, da ima ves sončni sostav nekako 10 milijard let »Ko so nastali planeti«, j« dejal, »je bilo 6once približno tako veliko kakor danes. .._ . . Ga. Joliot-Curie in njen naslednik v drž. podtajništvu Jean Perrin Francoska državna podtajnica v proevet« nem ministrstvu, ga. Joliot Curie, je te dni podala ostavko na svojo službo- Bila je več let članica socialistične stranke, ki ji je ho« tela izkazati posebno zaupanje s tem. da jo je imenovala za sočiniteljico v sedanji vladi. I)ama, soproga nagrajenca z Nobelovo nagrado Joliota, je bila imenovana za državno podtajnico takoj, ko je prišel na krmilo Blumov režim. V londonski podzemeljski železnici so aretirali 83-letnega moža v trenutku, ko je vrgel v avtomat za izdajo voznih listkov ponarejen kovanec. Postavili so ga pred ] naglo sodišče, ki ga je obsodilo na tri leta ! robije. To pomeni, da so ga obsodili na smrt. Vsem 6e bo videla tako težka kazen za razmeroma tako majhen zločin odločno pretirana, toda tu gre za nekaj drugega. Mož ni namreč nihče drugi nego »kralj angleških ponarejevalcev bankovcev« James WiIson. V svoji mladosti je bil bogataš, toda njegovo nagnjenje do stav na Umor v lepotnem salonu Mem tem ko je bilo v enem najodličnej-ših newvorških lepotnih salonov največ dela, je prlekel nenadno profesor zemljepisja Wiliiame s samokresom v roki noter in zavpil na prestrašeno osebje: »Kje je moja žena?c Nastala je panika. Dame, ki so tiča* le baš pod aparati za trajno kodranje, so skušale pobeerniti, ena med njimi, žena ne* kega zavarovalniškega ravnatelja, je dobila nevarne poškodbe. Končno je pobesneli pro* fesor odkril svojo ženo in jo ustrelil. Ko so ga prijeli, je izpovedal, da je nesrefnico ustrelil zato, ker ni mogel več z lastnimi očmi gledati, kako se moderne ženske že- Posebna plača za Badoglia Italijanski uradni list je objavil odredbo, po kateri bo maršal Badoglio, osvojitelj Abesinije, ves življenje dobival dohodke, ki jih je imel kot vrhovni poveljnik v Vzhodni Afriki, poleg tega bo dobival še plači kot maršal Italije in šef italijanskega glavnega stana. konjskih dirkah in do whiskyja ga je uničilo. L. 1893. je odkril svoj talent za pona^ rejanje bankovcev. Njegovi agenti ao poplavili vso Anglijo s ponarejenim denarjem. Ko se je pa z nekim pajdašem pri delitvi dohodka stepel, ga je ta naznanil policiji. NVilsona so obsodili na deset let kaznilnice na otoku \Vhite. V kaznilnici si je izposloval dovoljenje, da bi smel slikati. Dali so mu barve in čopiče. Ravnatelju se je prikupil s tem, da mu je naslikal prav dober portret. Cez nekaj časa so se pojavili na otoku v veliki množini prav dobro ponarejeni bankovci. Dolgo je iskala policija ponarejevalce zaman. Šele slučajna preiskava v \Vilsonovl celici je odkrila, da je ta izdeloval ponarejene bankovce v svoji celici. Komaj je prišel iz ječe, je začel spet ponarejati bankovce. Tokrat jih je tako imenitno ponaredil, da je morala Angleška banka spraviti iz prometa vso izdajo in izdati novo. Se mnogokrat pozneje je dal NVilson policiji nekaj dela. Svoje življenje je preživel s ponarejanjem in sedenjem v ječi. ANEKDOTA Vratarja v hiši. kjer stanuje sloviti specialist za ušesa prof. Neumann, so le s težavo pripravili do tega. da ni zahteval od kralja Edvarda VIII., ki je bil kakoT znano, pri tem zdravniku na pregledu, napitnine za lift. V ta namen je bil previdno poslal služkinjo proč. Vendar je ta slišala, kako je stopil pred krailjta kateremu se je poklonil in mu povedal svoje ime. Mož se je pa hudo zmotil, če je mislil, da bo s tem dosegel napitnino. Kralj se iz takšnih tipov menda rad ponorčuje. kajti napravil je, kakor da ne razume, zakaj se mu mož predstavlja, podal mu je svojo roko in dejal kratko* »Edvard« Neguševa družina Abesinuka cesarica, ki je živela, od kar je Haile Selasie zbežal iz svoje domovine, v Jeruzalemu, je dospela v Folkestone na Angleškem. Tu je prebila nekoliko dni, nato pojde v Bath, kjer neguš ta čas živi. Polet čez Atlantik VSAK DAN ENA Na Azore je dospelo nemško letalo, ki namerava preleteti Atlantik od zapada pn»-ti vzhodu. To letalo so pognali v zrak v newyvrški luki s katapultne ladje »Schwa-benland«. Prvi del poleta, 4000 km brez pristanka, je odpravilo v 17 urah 50 minutah. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za vol stoletjai »Gospod ravnatelj, zunaj stoji mož z veliko črno brado«. »Odslovite ga, recite mu, da je ne potre« bujem!« kDansk Familie Blad4 Adaptovizor skal — Svetlobna signalna kontrola — Manipuliranje % gnmbom — Optična prilagoditev s pomočjo katodnega žarka — Stereofonska reprodukcija — in druge najnovejše pridobitve donaša nova PHILIPS-ova SIMFONISKA SERIJA OGLEJTE SI NAJNOVEJŠE ČUDO RADIOTEHNIKE PHILIPS RADIO A. Poltzer: 5 Pot brez cilja Roman Učinek sffflce na gosta je bil kar neverjeten. Ko Je nekaj časa buljil zdaj vanjo, zdaj vame, se je pokazalo na njegovem obrazu največje navdušenje. »Zdaj vem, zakaj ste se mi zdeli tako znani!« je vzkliknil. »Buffalo Belimi, najboljši strelec, ki sem ga kdaj videl! Nobene predstave nisem zamudil, ko ste pred tremi leti nastopali v Chicagu! Vrag naj m« vzame, če znam le desetino tega, kar ste dejali ... in še lahko brez neskromnosti rečem, da nisem najslabši strelec! Toda k vam bi se šel rad učit!« Priznam, da sem se čutil počaščenega. Morebiti oe bilo to vzrok, da sem gostil na njegovo prošnjo natanko opisal svoj doživljad. Američan me je zelo pazljivo poslušal. »Ali s+e natanko videli žensko, ki je bila z njim?« je vprašal, ko je bilo moje poročilo končano. Po kimal sem. »Tako, da bi jo vsak čas spoznali?« je nadaljeval. »Prav gotovo!« »Povejte mi, gospod Bellinf, ali ste za mesec maj že oddani?« »Menda me ne mislite angažirati?« »Prav to mi je bilo na misli. Koliko M zahtevali?« »Nemogoče, gospod!« sem rekel. Njegova namera me je navdajala z začudenjem. »Plačam vem pet tisoč mark in vse stroške, z izrečno pripombo, da se vam ne bo treba dotakniti nobenega orožja. Vse, kar želim od vas, je to, da mi posodite svoj čas!« »Če je vaša ponudba resna, tedaj morate razfloč-neje govoriti,« sem odvrnil, trudeč se, da ne bi pokazal svoje zavzetosti. »Samo za to gre, gospod Bellini, da me, ako bi po naključju zagledali neznanko, opozorite: 'To je ženska, ki sem jo videl dne 24. aprila ob enajstih dopoldne na Knežjem nasipu v razgovoru z moškim, ki je potem v taksiju nenadoma umrl.' Kakor vidite, ne terjam mnogo. Ako se strinjate z mojo ponudbo, vam plačam nagrado naprej. V takem primeru boste prihodnje štiri tedne moj spremljevalec. Odpraviva se na majhno potovanje. Zastran troškov si. kakor sem že rekel, nikar ne belite glave. Velja?« Hitro sem premislil vso stvar. Ponudba ameriškega detektiva je bila zapeljiva. Za mesec dni mi pač res ni bilo. Ako bi bil konec maja spet prost in bi imel v žepu pet tisoč mark, bi se lahko mirno in brez gmotnih skrbi lotil dela. Vendar sem imel še pomisleke. Zato sem rekel: »Nemara da sprejmem vašo ponudbo. A preden vam dam besedo, mi odgovorite na nekaj vprašanj. Naiprvo tole: Kako ste zvedeli moje ime in moj naslov?« Američan se je nasmehnil. »Stvar je kaj preprosta. Zapomnil sem si bil številko limuzine, s katero ste se odpeljali. Brez težave sem dognal lastnika voza. Ko sem se oglasil pri njem, je bil hudo presenečen. Njegov šofer ni hotel nič vedeti o tem, da bi bil tisti dan in v tisti okolici koga prevažal. Šele ko sem govori:! z možem v štiri oči in mu stisnil nekaj v roko, se mu je vrnil spomin in md je povedal, kje stanujete...« »In kako ste mogli misliti, da sem ukradel mrtvecu listnico?« Bolton je bil zdad resnično v zadregi. »Nikar mi ne zamerite te zmote, gospod Bellini! Ali, ko ste se sklonili k mrtvecu, da bi slišali njegovo srce, se mi je zdelo, kakor da bi mu bili potegnili nekaj iz žepa. Zdaj, ko vem, kdo ste, sem seveda prepričan, da sem se zmotiil...« »Gospod Bolton, kdo je mrtvec in zakatf vam je toliko do tega, da bi našli žensko, ki je bila z njim?« »Ali ste že brali riutrnje> liste?« me je vprašaL »Mar kaj pišejo o njem?« Namesto odgovora je segel Američan v žep ht izvlekel časnik. Pokazal je na neki članek in mi ga podal. Iz tega Stanka sem zvedel, da so bili spoznali v mrliču Američana Roberta Wiliiamsa. Redarstvene oblasti so poznale Williamsa kot jako sumljivo osebnost A niti uradnikom washingtonsks detektivske centraJe, slavne »Diivision of Investigation«, se ni bilo nikoli posrečilo, da bi bili dokazali WilEamsu kak zločin. Šele zdaj, po njegovi smrtfi so ga mog^i razkrinkati kot člana zločinske družbe. Dragulji, ki so jih bili našli v mrtvečevih žepih, so izvirali iz predrznega ropa v Združenih državah, čigar žrtev je bil pred letom dni neki indijski bogatin. Kakor je policaja mimo tega ugotovila, je bil Will,iams šele malo časa v Nemčiji. »Že nekaj dni sem Ml WiHlamsn za petami,« je rekeil detektiv. »Gotovo je to opazil — nemara je celo od strahu umrl.« Bolton se je pri teh besedah glasno zasmejal, kar se mi te zdelo neizrekljivo sirovo. A lahko da stori človeka detektivski poklic brezčutnega in trdosrčnega! »Zdau mi povejte samo še to, zakaj bi radi našli žensko, k5 je bila z njim?« »Zalo, ker nedvomno Iona iskriva pravi plen. Dragulji, ka so jih naša pri mrtveca, so Ie majhen del vsega. In na vas, gospod Bellini, je zdai da mi pomagate najti to žensko...« Zdaj nisem imej ?eč vzroka, da ne b! M sprefeč Američanove ponudbe. Saj nisem mogel sil uriti, kakšne posledice bodo nastale iz tega. 2e popoldne me Je Bolton spet obiskal Veličastno mi je podal ček in me vprašal, ali morem drugi dan krenSti na pat Pritrdil sem. Iz prevfdnostl sem se takoj naslednje jutro oglasil v banka. Brez obotavljanja so mi izplačali Američanov ček. VAŠ NOVI PLAŠČ - OD PAULINA kjer najdete stalno zalogo od dekliških do največjih damskih velikosti v različnih modelih. KONFEKCIJA PAULEV, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5. ulfurni pregled češki scenografi že naturalistični način uprizarjanja gledaliških iger je poleg režiserske osebnosti zalite val se novega odločilnega sodelavca v gledališkem ustvarjanju: scenografa. Maiaingovei so postavljali na oder cele >p.ilače« in njih notranjščine s tako podrobnostjo, ki je zahtevala poleg slikarja že .izreano spretnega odrskega mojstra, da je siiltarjevo zamisel odrsko uresničil. Mnogokrat se je zato vršila huda borba med idealno režiserjevo in scenografovo zamislijo in teh. odrskimi možnostmi. V manjših gledališčih, zlasti pa v tistih, ki zaradi pomanjkanja materialnih sredstev (med katere spadajo tudi naša gledališča!) niso mogla svojega tehničnega aparata modernizirati, se vrši taka borba še danes. Odrska tehnika se v primeri z ostalim tehničnim razvojem našega časa že tako počasi razvija; če pa ne moreš dohitevati niti tistih spo-polnitev, ki so tu, lahko osiviš od samih skrbi. Film in sploh tehnični modernizmi so občinstvo zelo razvadili, zato zahteva sodobno občinstvo veliko več od tako zva-nega odrskega prostora kakor prej. Grki so bili v inscenaciji zelo skromni, prav tako Angleži za Shakespearja, saj so njegove drame in komedije igrah v enem in istem odrskem prostoru, le pohištvo so mogoče izmenjavali. Molierova dramska tehnika enega prizorišča naravnost izvira od tehnične okorelosti takratnega odra, ki ni dovoljeval številnih scenskih sprememb. Danes, ko je na primer v revialni opereti menjavanje prizorišč doseglo isti tempo, kot ga ima Shakespeare v knjigi, se občinstvo že dolgočasi, če se godi pet dejanj v istem prizorišču. Zato režiserji celo spreminjajo prizorišča pri starejših dramah ali komedijah, čeprav jih v originalu ni. Spreminjanje prizorišč ni nič nasilnega na dramatikovem delu, saj se pogostokrat čuti, kako je zgolj iz zadrege postavil kakšen prizor v skupno prizorišče. V resnici bi ga rajši videl kje drugje; pri nas je z menjavanjem prizorišč poizkusil dr. Gavella pri Molierovem »Tartuffu«, ki ima v originalu eno samo prizorišče. Tako je odrski prostor postal mnogo pestrejši, in ker je izhajal naravnost iz dejanja in situacij, je pridobil ves potek igre na zanimivosti ln tu li na dramatski napetosti. Zato je Gavella popolnoma uspel in marsikdo, ki ne pozna dobro originala, ni menjavanj prizorišč niti opazil. To je samo dokaz, kako močno je bil ta, samo do neke mere zunanji režijski moment, notranje in logično povezan z Molierovo komedijo. Z razvojem odrske tehnike zadnjih dvajset let je počasi prehajalo scenografsko delo od slikarja-scenografa na arhitekta-scenografa. Odrski prostor so modernejši režiserji in scenografi vedno bolj razumevali kot pravi prostor in ne več kot dekoracijo. Moderne električne naprave z raznimi reflektorji, projekcijskimi aparati itd. zahtevajo vedno bolj specialistov. Zato imajo vsi večji odri za šefe odrskih svetlobnih naprav specialne inženerje itd. V zapadni Evropi so do vlade nar. socialistov po tehnični modernizaciji prednja-čila nemška gledališča. Zaslovel je zlasti Piscator, ki je skušal združiti nekatere filmske pridobitve z gledališčem. Pravkar w,iš!a številka češke revije »Stavba« pa daie tako po člankih, še bolj pa po številnih fotografijah raznih inscenacij — nazorno sliko moderne češke scenografije. V uvodnem članku, ki ga je napisal Jo-sef Trager, ugotavlja avtor, da je marsikateri prvi poskus moderne inscenacije bil inspiriran od ruskih, toda danes gre češko scenografstvo svojo originalno pot. Tako članki kakor slike pričajo, da mora tudi v češkem gledališču slikar odstopati svoje mesto arhitektu. Iz dvodimenzionalne scene se vrši prehod k trodimenzionalni, od slikane dekoracije do odrskega prostora, ki ne sme biti več naslikan, temveč zgrajen. Zato torej arhitekt namesto slikarja, čeprav se Nar. gledališče in Mestno gledališče nista povsem odločili za nov način inscenacije, ga nikakor ne izključujeta, kar dokazujejo zlasti režije rež. Frejke. V lanski sezoni mu je Troster insceniral dramo »Fuente ovechuna«, delo Lope de Vege. Samo po sebi umevno je, da prednjačijo v novem načinu inscenacije tako zvana avan-gardistična gledališča, kakor sta »Osvobojeno gledališče« Voskovca in Wericha in >D37« rež. E. F. Buriana. Najdrznejši je vsekakor Burian s svojimi scenografi M. Kourilom, J. Novotnim in J. Rabanom. V svojem članku »O novem gledališkem prostoru« povsem zavrača kuliso. Svoj odpor proti kulisi skuša celo moralno opravičiti, ko citira uvodne verze svoje uprizoritve Brecht - Weillove »Bera-ške opere«. Pravi namreč, da so ljudje skovali največje zločine za kulisami; ker pa hočejo on in njegovi sodelavci popolno jasnost med odrom in občinstvom, zavračajo kuliso. Nobene iluzije s pomočjo kulise, ker je taka iluzija zgolj prevara, laž. Burian je šel pri tem tako daleč, da je odpravil tudi glavni zastor, ki v običajnih gledališčih zakriva in skriva vse priprave. Seveda se Burianova teza nanaša samo na odrski prostor, ki naj bo »deziluzionističen in brez kulis«. Kajti, če bi svojo tezo prenesel še na šminko, ki je tudi neke vrste j kulisa«, bi morah gralci nastopati nešminkani; tudi maska je zgolj sredstvo, ki naj vzbudi pri gledalcu iluzijo o neki osebi, tipu ali značaju, ki ga predstavlja igralec X. Veliko vlogo v sodobni češki inscenacij-ski umetnosti igra svetloba. Režiserji in scenografi se poslužujejo najmodernejših električnih naprav, ki jim edine omogočajo, da dosežejo vsaj v glavnem tiste in-scenacijske efekte, ki so si jih zamislili. Lahko bi skoraj trdil, da jim raznobarvni svetlobni prameni nadomeščajo barvno pestrost od njih odstavljene kulise. Take moderne scenerije, kakor jo zahtevajo, si zato ni mogoče predstavljati brez modernih in najmodernejših svetlobnih naprav. Zato bi lahko govorih o neki posebni vrsti odrske elektrifikacije. Reflektorji, ki pridejo zanje v poštev, ne smejo luči razpršiti, temveč mOrajo vreči svetlobo točno na tisto mesto, kjer jo potrebuje režija. (Naše gledališče nima niti enega takega reflektorja!) Edino tako je mogoče doseči svetla, temnejša in temna mesta. Nazorno sliko take osvetljave nam kaže skica za osvetljavo odra pri predstavi »Maj«. Inscena-torji in režiser so že vnaprej točno lahko določili svetlobne stožce na inscenacijski skici. Pri uprizoritvi Wedekindove drame »Prebujenje pomladi« so uporabili tudi film, vendar ne kot filmsko igro, temveč kot montažo raznih neposredno se vrstečih momentov, ki na zunaj nimajo direktne zveze. Moderni inscenaciji posvečena številka »Stavbe«, revije za arhitekturo, ki izhaja že trinajsto leto, nudi zanimivo sliko razvoja češke scenografije. Revija je tiskana na najfinejšem papirju in prinaša 86 raznih slik inscenacij, načrtov itd. Poleg omenjenih sestavkov ima še Koufilov članek o j odrski arhitekturi, Ludčk Kubeš piše o »Prostoru gledališča množice« kot prispe- J vek k sociologiji gledališkega prostora, Arne Hošek je prispeval »Pripombe k obnovitvi gledališča« itd. Dalje so tu repro-ducirane inscenacije Sourka, Mrkvičke, Ze-lenke, Hofmana, Rossmanna, Beneša, Kur-jala itd. Revijo izdaja Klub arhitektov v Pragi. K. B. Zapiski Novi spisi Janka Lavrina. Londonska založba Stanley Nott izda v kratkem zbirko petnajstih novel Janka Lavrina. Prof. La-vrin, ki ga poznamo pri nas le kot esejista, je na Angleškem znan tudi kot novelist. Nekaj njegovih novel je že izšlo po raznih antologijah moderne angleške proze. Prihodnje dni izide tudi njegov predgovor k neki knjigi Pantelejmona Romanova. Kakor izvemo, bo neka ljubljanska založba izdala prihodnje leto v prevodu Petra Dona-ta tri knjige Janka Lavrina; »Nietzsche in moderna zavest«, »Tolstoj«, »Dostojevskij in moderno ustvarjanje« v enem samem obsežnem zvezku. S prihodnjim letom prevzame Janko Lavrin zopet uredništvo revije »Evropean QuarteTly«. Za stalnega sodelavca je bil povabljen tudi pisatelj Peter Donnt, ki bo pisal med drugim informativne članke o slovenskem literarnem in kulturnem življenju. Publikacije naših znanstvenikov. Profesor ljubljanske pravne fakultete Aleksander Maklecov je objavil v tretjem ivezku berlinske »Zeitschrift fiir osteuropaieclies Recb-t« razpravo »D«- strafrechtliche Schut* des Staatea in Jngoslavien«. Pisec karak-terizira posamezne zakone, ki ščitijo državo, zlasti zakon za zaščito javne varnosti in reda r IržavL Prispevek kna informativni značaj in te ne spušča v kritično presojanje, samo v končnem stavku poudarja pisec eno izmed važnih zakonodajno tehničnih pomanjkljivosti teh zakonov: da namreč doloSbo splošnih in posebnih pravnih virov o kaznjivih dejanjih zoper državo niso v notranjem skladu, zaradi česar nastajajo pri njih uporabi v praksi znatne težkoče. — V Vjesniku Etnografskega muzeja v Zagrebu in kot eeparat je izšel antropološki prispevek direktorja Etnografskega muzeja v Ljubljani, bivšega ministra dr. Nika Žu-paniaa »Višina nzrasta Turaka Osmanlija«. Pisec podaja izsledek predvojnega antropološkega merjenja turških vojakov — srbskih ujetnikov in s temi podatki prispeva k antropologiji Osmanov, ki zanimajo slovanski jug že zaradi svojega petetoletnega gospodstva na Balkanu. Prof. dr. Stanka Škerlja razprava o Italijanskih gledaliških predstavah v Ljubljani, ki jo je objavila »Kronika naših mest«, je vzbudila pozornost v italijanski revialni literaturi. V najnovejšem zvezku rimskega dvomesečnika »L' Europa Oriantale« ji je posvetil prof. Umberto Urbani daljši prikaz, v katerem dovolj izčrpno podaja izsledke slovenskega italianista, ki je sedaj profesor beograjske univerze. V istem zvezku rimske revije je jugoslavica zastopana še s prispevkoma U. Urbanija »Milan Bego-vič, il poeta di Zoe Boccadoro« (ob šest-desetletnici hrvatskega pesnika in dramatika, ki se je najprej uveljavil s knjigo Boccadoro, Zagreb 1900) in »Gl'Italiani e i Croati del Risorgimento (poročilo o razpravi prof. Mirka Deanovida). Dalje poroča Oscar Randi o Čakav6ki pesmi Ant« Dukl-ča »Marija Devica«, ki je izšla ▼ »Jadranskem koledarju« za L 1936. Meštrovičev cavtatski mavzolej v reprodukciji. »Nova Evropa« napoveduje za november izid knjige posnetkov Cavtatskega mavzoleja Ivana Meštroviča (32 reprodukcij m tekst v srbohrvatekem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku) pod naslovom »Gospa od Angjela (zadužbina po rodi oe Račič). Reprodukcije je izbral in uredil sam Meštrovič. Subskribicijski rok (cena Din 25) je podaljšan do konca oktobra. SOKOL ■ So^olom-percem ljubljanskih sokol-skih društev! Po sklepu seje župnega prosvetnega odbora se je vršil ▼ soboto 26-t m. informativni sestanek za ustanovitev skupnega pevskega zbore ljubljanskih so-kolskih društev. Na sestanku, na katerem so bili navzoči zastopniki Ljubljanskega Sokola, Sokola II, Ljubljana-Siška in Ljuh-Ijana-Vič, je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi skupen sokolski pevski zbor, ki bo nastopil na žalna svečanosti 9. oktobra in pri proslavi 1. decembra t. 1. na Taboru. Da ho mogel pevski zbor že na prvi svečanosti nastopiti, so se določili naslednji večeri za skupne pevske vaje tn sicer v sredo 30. t. m-, v soboto 3. oktobra, v torek 6. oktobra in v sredo 7. oktobra vsakokrat ob 20. v mali dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Pevovodja bo br. Ferdo Juvanec. Na žalni svečanosti 9. oktobra se bodo pele naslednje pesmi: Sokolski pozdrav, JugosLavenskl zavet in Slava Tebi kraflju Mučeniče! Vse brate pevce vabimo, da se navedenih pevskih vaj zanesljivo udeležijo, da bo naš prvi nastop časten. Z up rti prosvetni odbor- gledališče Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je danes v starosti 36 let po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš dobri blagi sin, brat, stric in svak POVALEJ JOŠKO CAR. KONTROLOR V MARIBORU. Predragega pokojnika spremimo k zadnjemu počitku na mestnem pokopališču na Pobrežju v sredo 30. t. m. ob 15. uri popoldne. V MARIBORU, dne 28. septembra 1936. Dr. POVALEJ JOSIP, fin. dir. v pok. — oče; POVALEJ JOSIFEVA_mati; EDVARD, STANKO — brata; JOSIPINA omož. DOLGOV, MILKA omož. JARC, PAVLA omot. DR. JEZ, MARICA omož. HUDNIK — sestre; VLADI DOLGOV, profesor, MARIO JARC, trgovec, Dr. FRANJO JEZ, advokat, ALBIN HUDNIK, ur. nar. banke — svaki; MUŽIK ŠTEFKA — zaročenka. DRAMA Torek, 29. septembra: Zaprte. Sreda, SO. septembra: Za narodov blagor. Red Sreda. Četrtek, i. oktobra; Kralj Lear, Red Četrtek. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Sobota, S. oktobra; Tudi Leta. bo nosila klobuk. Premierski abonma. Na£a drama bo proslavila 60tetnlco odličnega jugoslovanskega pisatelja MIlana Begoviča, čigar dela so stalno na repertoarju naših gledališč in ki jih igrajo tudi v inozemstvu. Vprizorila bo draano iz življenja dalmatinske provincialke, ki nosi naslov >Tudi Lela bo nosila klobuk«. Drama je bila vprlzorjena preteklo sezono na različnih odrih ter je dosegla prisrčen uspeh. Naslovno vlogo bo kreirala pri nas ga. fiaričeva. Nadalje sodelujejo dame: Polonca Jlivanova, GabrijelMčeva, Maria Vera, Slavčeva, Levarjeva, Rakarjeva tn gg-: SkrbinSek, Drenovec, Potokar, Gre. gorin, Bratina. Režiser; g. Brafko Kreft Predstava bo za premierski abonma. OPERA _ Ifcrek, 29. septembra; Zapito. Sreda, 30. septembra: Matija Gubec. premierski abonma. Četrtek, 1. oktobra: Zaprto. Petek, 2. oktobra: ob 15. url Lada dl Larntmenmoor. Dijaška predstava po cenah od 5 do 16 Din. Sobota, 3. oktobra: Travlata. Gostuje tenorist Anton Drmota. Izven, Cene od 36 Din navzdol. Krstna predstava Rtsto Savinove opere »Matija Gubec« z g. Robertom. Primožičem v nastavni partiji bo jutri v sredo za premierski abonma. Dejanje Je zgrajeno na zgodovinskih dejstvih ter slika izbruh kmečkega boja s plemiči za staro pravdo, njen potek in konec ter smrt glavnih voditeljev Matije Gubca tn Pasanca. Grof Tachy Je v operi glavni predstavnik ple-mičev, ki kratijo kmetom pravice ter povzročajo nasilstva. v opero je vpleten lirski motiv ljttbeani med Jano in Gjurom Mogajičem, ki sta žrtvi Tachyja. Opera predstavlja viSefe Risto Savinovih stvaritev. Komponist s« mudi že delj časa v Ljubljani ln prisostvuje poslednjim skušnjam; prisoten bo tudi pri premieri. Opero Je zrežiral prof. Sest, dirigent: dr. Svara. Prva ffljagka, predstava v tekoči sezoni bo v petek ob 15. uri po cenah od 5 do 16 Din. Peli bodo Donizettijevo opero »Lucia di Lammermoor< z gdč. župevče- Vo tn g. Gostičem v glavnih partijah. ★ Mariborsko gledališče Četrtek, 1. oktobra ob 20. uri; »2ivi mrtvec«. Otvoritvena predstava. Bloki. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Sobota, 3. oktobra ob 20. uri; pohujšanje x dolini žentflorjanskk. Bloki. »JUTRO« št. za 8 Torek. 29. IX. 1536. Jt gnil DDCDD Ranjeni vojvoda je blecnil s svojo strojno puško, ki jo je potisnil •kozi odprtino, 'mer Jo ni mogel radi slabosti več držati v roki. -Pat je naglo zagrabil cev strojne puške. Ljijuuuuuuunr CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo okI, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopis) tn ženitve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—> Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM m m « odgovor, priložita UM >• ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpoelati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, LJubljana. Sluik Besed« 1 Din. davek 8 Dtn m šifro al: dajanje naslova B Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vdovec % o otrokoma (13 in 10 let), »prejme takoj veFtno go-Bpodinjo. Starost 30 do 40 let Ponudbe s sliko in navedbo plafe pod ^Marljiva« M ogl. odd. Jutra. ^ Pletilje eprejmean Soss. Mestni trg Livarja Slovenca, — samostojnega strokovnjaka. išSein za trgovinski in maSinski Uv. Gazda, Nova Gradiška, Sla-voirja._SOTM Natakarico pridno in polteno, sprejmem. Nastop takoj. Naslov v vsefc posloval. Jutra. 33863-1 Občina Podvelka srez Maribor desni breg. razpisuje mesto sdužitelja (sluge). Šolska izobrazba: vsaj 4 razr. ljudske šole. Pravilno kolkovane prošnje s priloženimi dokumenti po M. 7 io 8 uredbe o obč. uslužbencih je vložiti do 16. okt. 1936 pri podpisani občini. 23:377-1 Vzgojiteljico sprejmem za vzgojo treh SnJo-obveiznih otrok, od 6 do 8 let starih. Znanje angleškega ali francoskega jezika. Ponudbe pod >A. A « na ogl. odd. Jutra. •233.30-1 Perfektno kuharico ki b; opravljaJa tudi druga hišna dela, iščeim. Naslov v vseh posl. Jutra. 23389-1 Natakarica pridna in poštena, iSče službo v dobri gostilni v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33374-2 Natakarica pridna in poštena, izvežba-na v tej stroki, išče službe v boljši gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Vljudna«. 23404 2 Urarski pomočnik mlajša moč, išče službo proti mali plači. Naslov v vst-h poslovalnicah Jutra. 23399-2 Prodajalka vsestransko verzjrana, išče službo za takoj, najrajši na deželi. Veselje ima do vodstva podružnice. Ponudb« na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Poštena«. 23400-2 Vsaka beseda 50 oar; davek 8 Din. ta (lajanje naslova 6 Din, najmanjši tnesek IS Din. Gospodinja gre brezplačno k starejšemu gospodu na deželo. — Zna dobro kuhati. Nnslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33366-2 Izobražena gospodična želi premeniti službo gospodinje. Izvežbana je popolnoma v knjigovodstvu teT gTe tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zelo zmožna«. 33155-2 Poštena postrežnica želi zaposlen je 1. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delovna«. 231361-2 Sobarica z večletno prakso in dobrimi spričevali, išče službo. Ponudbe pod »Sobarica« na podružnico Jutra Maribor. 23401-2 Natakarica zelo prikupljive zunanjosti, išče službo za takoj, najrajši v okolici Celja ali Ljubljane. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Kavcije zmožna«. 23402 2 Brivski pomočnik dober bubištucer, želi stalno službo. Nastopi takoj ali po dogovoru. Hudi Košir, Št. Vid pri Stični. Dolenjsko. 32959-2 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Potnika za prodajo patentnih zapi-račev za vrata, sprejmem za po hišah in za montiranje. Zasiguran zaslužek. Potrebno par sto Din za material. Hodnik V, Logatec. 23381-5 ('Vajenci (tec) Beseda 1 Din, lavek - Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Vajenka pridna in poštena, ee sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka«. 23372-44 INSERIRAJ V „ JUTRU"! G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 25 A naj je še tako vlekel, zgodilo se ni nič. Ne sladkarij ne novca ni bilo na iz-pregled. »To so sleparji!« je «ivpil gospod Kozamurnik in jezno udaril s pestjo po držaju. Siromak se je v svoji to-goti nazadn je od daleč zagnal proti avtomatu in z vso močjo brcnil vanj. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje prof. dr. Svoboda. Tavčarjeva 1. 23f>71 - 4 Italijanščina gramatika, trg. korespondenca. literatura, konverza-eija, se poučuje: Mirje 15, priti, (takoj za rimskim zidom). Tam tudi nemščina. 23369-4 Akademičarka absolventinja klasič. gimn. išče instrukcije. Prevzame tudi vsakovretna ročna dela v izdelavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23388 4 VI' Beseda 1 Din, lavek .. Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. NajmanjS tnesek 17 Din. Skungs in vseh vrst kožuhovino — najugodneje prodaja in spe-cielno izdeluje krznar Josip Dolenc, Ljubljana. Sv. Petra 19. telefon 23-62. 219-5 Odprta kočija (Phaeton) elegantna, zelo dobro ohranjena, prvovrstni inozemski fabrikat naprodaj. Poizvedbe v trgovini Franc Ksav Souvan. Mestni trg 31. 33152-6 Črni semiš čevlji št. 38, samo enkrat nošeni, zelo poceni naprodaj. Na-dov v vseh poslovalnicah Jutra. 23379-6 fAvto^ rnpt6 Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Sachs motorji z električno razsvetljavo in tahometrom, 2 in 1/4 KS počen; proda Nova trgovina, Tyrševa 36. 33304-10 Kalema Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Kolesa damska in moška, zaradi končane sezije naprodaj po neve-jrrtno znižanih cenah. NOVA TRGOVINA. Tyr-ševa 36. 23383-1/1 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši neeek 17 Din Za knjižice Kmetske posojilni-ce ljubljanske dobavi fino pohištvo znano mizarsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«. 33360-13 Glasbila Beseda 1 Din, davuk 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Jazz manjšega sloga, kompleten, prodam. Kavarna Central. 23333-36 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Nemška ovčarka mlada, gladkodlak fokste-rier jn dakeljni. poceni naprodaj. Ljubljana. Dolenjski cffta 94 23397-27 Beseda 1 Din, davek 8 Din ui šifro ili dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Kislo zelje, repo novo, prvovrstno ln glavic« za sarmo v aodčkib. dobavlja po naročilo » vsaki množini po brezkonknrenč-nI ceni Gustav Erklavec, Ljubljana Kodeljevo, Pov letava 10 Telefon SS-91 209-88 Posest Besed« 1 Dtn, davek 8 Din ta šifro ali lajanje naslova S Din. Najmanjši tneaek 17 Din Različne hiše, vile e hipotekami, event. tudi za same vložn« knjižice imam ugodno naprodaj. — Pristavec Franjo, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Nasproti dram. gledališča. t23-20 Beseda 1 Din, davek C. Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj nemški fabrikat, pogrezljiv, z okroglim čolničkom, kateri tudi štika, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tjrševa 36. 23395-29 -vV^? K' Kmj rim Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje aaslova f Din. Najmanjši tnesek 17 Din Staro medenino baker, cink in železo, kupuje — Jugolutz. Ljublia-na VII. 33385-7 S ragocenosti Vsakovrstno zlato fIKLOŠICEVI ULICI št. 5. V PTUJU O UREJENE VAUDA IGNAC, vrtnar -\-\-i CM!»II CMi I»OSM '-<-<■ BMCMBM HM»< i-O' C«i CM gc-fl I Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga in mama, gospa Ljudmila Jurman roj. černe SOPROGA ŽEL. ZVAN. dne 28. t. m. po kratkem trpljenju v Gospodu zaspala. Pogreb ljubljene mame bo v sredo ob 16. uri pop., iz hiše žalosti, Zg. Šiška 149, v Dravi je. Žalujoči soprog JAKOB; PAVLA, SLAVKA, MIRKO, IKO — otroci. • J a,-S ■ '.*■•«•' -V'^.-rt ' V nedeljo nam je umrl naš dragi oče, gospod ANDREJ PIRC, DRŽAVNI UPOKOJENEC. Pogreb se bo vršil v torek, dne 29. septembra 1936 ob 4. uri pop. iz Gorupove ulice štev. 20, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 30. septembra 1936 ob 7. uri zjutraj v Trnovski cerkvi v Ljubljani LJUBLJANA, dne 28. septembra 1936. JOSIP EVA, žena, JOŽE, VERA, ANDREJ, GITA, otroci in ostalo sorodstvo. ZAHVALA ub težki izgubi preskrbnega moža in očeta, gospoda ANTONA JUGA DIREKTORJA ŽENSKE REALNE GIMNAZIJE se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki so pokojniku izkazali poslednjo čast. Posebno zahvalo smo dolžni: požrtvovalnim gg. zdravnikomt gospodu prof. dr. Kotniku za vodstvo kondukta, gospodu univ. doc. prof. dr. Pavlu Grošlju, gospodični Nadi Fuxovi in gospodu prof. Jeranu za ginljive poslovilne besede, gospodu dr. Stane Rapetu za zadnjo poklonitev, ter združenim pevcem pod vodstvom gospoda Zorka Prelovca za ganljivo petje. Enako se zahvaljujemo uglednemu profesorskemu zboru in gojenkam gimnazije, društvom in organizacijam, kakor tudi posameznikom za čaščeče spremstvo, poklonjeno cvetje in sožalne izraze. Hvala vsem in za vse! LJUBLJANA, dne 29. septembra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Urelnje Davorto Ravljen. — Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adoll Ribnfluu. - ia Narodno aatorao d. d. kol tiskarnarja Franc Jeaertek. - £a maeratm aei Je odgovoren Alojs Novak. - Val v Ljubil«< Medtem so streljali stražniki v vojvodovo stanovanje kroglje napolnjene s plinom za solzen je. Syndtc*