363 Letnik 41 (2018), št. 2 Ključne besede: hišno ime, ljudsk a na v ada, nar odna identit eta, nazi vi, P or abje, Pr ekmurje, Ritk ar o v ci, t oponimija, V erica, zgodo vina Key-words: House name, tr adition, national identity , names, P or abje, Pr ekmurje, Ritk ar o v ci, t opon ym y , V erica, hist ory 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UDK 811.163.6’373.23(439.111) Pr ejet o: 10. 9. 2017 Hišna imena Verice - Ritkarovcev v Porabju in njihova zgodovina AK OŠ ANT ON DONČEC študent slo v ensk eg a jezik a in knjiže vnosti e-pošta: doncsecz.ak os@gmail.com Izvleček V člank u je pr edsta v ljena analiza hišnih imen iz V erice in Ritk ar o v ce v v slo - v ensk em P or abju na Madžarsk em. Orisan je značilen običaj slo v ensk eg a ljudstv a med Mur o in R abo z zgodo vinsk eg a vidik a s pomočjo analize hišnih imen t eh por abskih v asi. Zgo do vinski podatki k ažejo, da je poimeno v anje do - mačij zelo star a na v ada v Pr ekmurju in P or abju. P odobne primer e najdemo tudi v drugih kr ajih E vr ope. Najstar ejši dok ument , ki sem g a doslej našel o slo v enskih hišnih imenih iz Ogrsk e, je ur bar iz leta 176 7. Slo v enskih hišnih imen z zgodo vinskih aspekt o v še niso r azisk o v ali ali analizir ali. Hišna imena spadajo med zemljepisna la stna imena. O običaju v emo t o, da so imeli ljudje isti način poimeno v anja v sr ednje v eških mestih. Domača imena so tv orjena iz potr ebe po lažjem loče v anju ljudi med seboj. Moti v acija je enak a v Pr ek - murju in P or abju, kjer so nek at eri priimki (npr . Cipot , Gomboc, Gr ah, Gumi - lar , Hor v at , Ho zjan, Huber , K er ec, Mešič, R ecek, R og an, Se v er , Smodiš, Šiftar , T r atnjek, Z v er ) zelo pogosti. Hišna imena so se v elik okr at , zar adi sor odni - k o v ali smrti la stnik a, selila na drugo domačijo. Današnji ohr anjeni nazi vi, ki so bili omenjeni tudi v zgod o vinskih dok umentih, v erjetno ne v eljajo za ist e hiše k ot v 18. ali 19. st oletju. Abstract HOUSE N AMES IN VERICA -RITKAR O V CI IN PORABJE AND THEIR HIS T OR Y This article pr esents an anal y sis of the house names fr om V erica-Ritk ar o v ci of Slo v enian P or abje in Hung ary . The distincti v e tr adition of Slo v enian peo - ple betw een Mur a and R aba is outlined fr om a hist ori cal perspecti v e with the anal y sis of house names of villages in P or abje. His t orical data suggests that the naming of homest eads is a v ery old tr adition in Pr ekmurje. Similar e x amples can be f ound in other parts of E ur ope. The oldest document on Hung arian house names I f ound t o dat e is the manorial r ecor d fr om 1767. Slo v enian house names ha v e not y et been r esear ched or anal yzed fr om a his - t orical point of view . House names ar e geogr aphical pr oper names. W e kno w that this tr adition w as also upheld in the same manner in mediae v al t o wns. House names w er e gener at ed out of the need t o easil y distinguish betw een people. P eople in Pr ekmurje and P or abje f elt the same need t o distinguish betw een people as some surnames ar e v ery common (e. g. Cipot , Gomboc , 364 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers Grah , Gumilar , Horvat , Hozjan , Huber , Kerec , Mešič , Recek , Rogan , Sever , Smodiš , Šiftar , Tratnjek , Zver ). House names oft en mo v ed t o other homest eads (thr oug h r elati v es or due t o o wner’s death), meaning t oda y ’s pr eserv ed names that w er e mentioned in hist orical doc uments ar e unlik el y t o pertain t o the same houses as in the 18th or 19th century . Uvod Kr at ek pr eg led zgodo vine V erice in Ritk ar o v ce v Madžarsk o ime obmejneg a naselja je Kétvölgy, ki je ena izmed današnjih por abskih v asi, kjer ži vijo por abski Slo v enci. Kétvölgy (dobesedno dve dolini ) je nastal leta 195 1. Leta 1944 so prvič združili V erico (madžarsk o Permise ) s so - sednjimi Ritk ar o v ci (madžarsk o Ritkaháza ) in ju poimeno v ali Vashegyalja (do - besedno Železno Podgorje ). 1 Leta 1946 so ukinili zdru žit e v in so Ritk ar o v cem vrnili pr ejšnji nazi v Ritkaháza, medt em je V erici, zdaj samost ojnemu naselju, ostal nazi v Vashegyalja. Zadnjič so združili naselji pod začasnim imenom Rit- kaháza leta 1950. Od leta 19 51 se imenuje Kétvölgy. Leta 1950 je bilo na V erici in v Ritk ar o v cih 369 pr ebi v alce v in 83 samost ojnih hiš. 2 Ritk ar o v ci in V erica ležijo ob Sak alo v sk em pot ok u, ki se imenuje tudi Bejli potauk v ljudsk em jezik u. T a pot ok leočuje d v e naselji in izvir a v Ritk ar o v cih. Naselji V erica in Ritk ar o v ci sta imeli v zgodo vini v elik o r azličnih poimeno v anj v madžarsk em in lok alnem jezik u tuk ajšnjeg a slo v ensk eg a pr ebi v alstv a. Današnji por abski Slo v enci so v erjetno pot omci tist eg a slo v ansk eg a pr e - bi v alstv a, ki so g a na t ole območje naselili cist er cijanski menihi. 3 Ti Slo v ani so bili iz notr anjeg a pr ekmursk eg a ozemlja in Štajersk e t er Hrv ašk e. 4 Leta 1284 je v listini v as v ársk eg a k apit elja prvič omenjena V erica k ot Perbese (Perbiše), kjer so ži v eli nižji plemiči. 21. 9. 1342 je bila dok umentir ana pogodba k anclerja T at - mérja in njego v eg a br ata z Jak obom V eriškim in njego vimi sino vi t er s sino v oma nek eg a R enolda. V pogodbi so r azdelili v as V erico in drug a posestv a v Železni županiji. T r etja omemba naselja je iz leta 1387 5 (naj v eč zgodo vinarje v na v aja t o k ot prv o omembo). 6 V sr ednjem v ek u je bila V erica t . i. judicatus Perbise ( judik at je enak dana - šnji občini administr acije R epublik e Slo v enije, k o ima v eč naselij eneg a načel - nik a), k amor so spadali Ritk ar o v ci, Ner adno v ci in Budinci na Goričk em. V 15. in 16. st oletju posebno omenijo V erico in Malo V erico (Kispermise). 7 V matičnih knjig ah Gornjeg a Senik a iz 18. st oletja se V erica imenuje k ot Permise, Permisse, Pörmise, iz leta 1763 pa Vericza, Bűricza, Vérícza, Vöricza, Wyricza. 8 V nek at erih slo v enskih virih se imenuje Virica. 9 , 10 1 T o je sklice v anje na Železno županijo (Vas megye). 2 K o v acsics: Szentgotthárd és környéke, str . 279. 3 F r ancoski cist er cijani so dobili posebne pr a vice in zemljišča od kr alja Bele III. (1148–1196), ki je imel fr ancosk o ženo, Ano (ali Agneza), hčer antiohijsk eg a fr ancosk eg a kneza R eneja (1115–1149), zar adi t eg a je po v abil cist er cijane iz samostana T r ois F ontaines (1183), ki je bil na ozemlju r ek e Marne v F r anciji. Gelj: Kalász: A szentgotthárdi apátság birtokviszonyai, str . 10; Mar k ó: A magyar állam főméltó- ságai, str . 16, 17. 4 K ozar: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, str . 27. 5 K o v acsics: Szentgotthárd és környéke, str . 348. 6 K ozar: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, str . 171. 7 K o v acsics: Szentgotthárd és környéke, str . 348. 8 V erica, k ot druge por absk e v asi, je od sr ednjeg a v ek a do 1785 spadala pod tr ošk o župnijo (R ábak ethel y) pri Monoštru. Od leta 1786 do danes spada pod župnijo sosednjih Št e v ano v ce v . 9 T erseg la v: Porabska pesmarica, str . 26. 10 T udi naslo vna str an r ok opisne pr ekmursk e pesmarice Jožef a Gost onja iz 19. st oletja tak o piše 365 Letnik 41 (2018), št. 2 Ledina Törnjek (na zemlje vidih Türnjek ) sklicuje na Osmane (v stari pr e - kmurščini in por absk em nar ečju Törki ) in turšk e v ojne. Leta 1632 je bil sr bski napad pr oti Ritk ar o v cem in so od v lekli d v a člo v ek a iz v asi. Zat o so se pok ori - li Ritk ar o v čarji pr ed Osmani in plačali da v ek k anišk emu paši Osmanu Kabicu t er izr očili os mansk emu cesarju Mur atu IV . (1612–1640) iz s v ojih nar a v skih pr emoženj. 11 O V erici so let a 1690 zapiso v ali, da ljudje plačajo da v ek nek emu turšk emu v eleposestnik u in tudi cesarju Sulejmanu II. (1642–1691). 12 Ob času monoštrsk e bitk e (1. 8. 1664) so v ojsk e r azličnih nar odo v (T ur ki, T atari, Sr bi, R omuni, Nem ci, F r ancozi, It alijani, Hrv ati, Š v edi) 13 k or ak ali v današnjem Pr ek - murju in P or abju. T atarsk a in turšk a lahk a k onjenica je zažg ala mnogo slo v en - skih v asi v današnjem P or ab ju in Se v ernem Pr ekmurju. 14 T urški v ojaški tabor je bil v erjetno na območju V erice, kjer je današnji Törnjek. Na Madžarsk em in na Balk anu najdemo mnogo ledinskih imen, ki se spominjajo na turšk o oblast ali turšk e boje. 15 , 16 V erišk a tr adicija ima legendo o zlat em t eletu, ki so g a pok opali T ur ki v Törnjeku in so g a lahk o v erni mladeniči v ečkr at isk ali v ledini. Leta 1900 je bilo na V erici 221 pr ebi v alce v , št e vilo hiš je bilo 42 po št etju pr ebi v alstv a. V zv ezi zgodo vine in poimeno v anja Ritk ar o v ce v ži vi f atalna pomota za - r adi madžariz acije. Današnji madžarski nazi v Ritkaháza pomeni Redka hiša v madžarščini. Saj danes ži vi samo nek aj ljudi v Ritk ar o v cih in je današnja na - mestit e v stano v anj tudi r aztr esna, madžarsk o ja vno mnenje tak o meni, da je nazi v Ritkaháza pr a v o dejstv o, k er zr cali t o r esnico. Leta 1895 so pomadžarili ime Ritkarócz v Ritkaháza. Izumit elj no v eg a poimeno v anja je bil gornjeseniški notar Antal R ozgon yi. Kálm án V ak ar cs (1872–1952), ki je bil učit elj Gimnazije Mihál y a V ör ösmartyja v Monoštru, se je trudil upr a vičiti R ozgon yije v o madžari - zacijo v monogr afiji A Szentgotthárd-muraszombati járás ismertetése (Pr edsta - vit e v monoštrsk o-mursk oso bošk eg a okr aja, 1939): »Po osamosvojitvi je občina Ritk aháza dobila madžarski naziv, ki pokaže tudi njeno naravno nadarjenost in obliko naselja. « 17 V pr ašlji v o je, ali je V ak ar cs sploh podr obno pr euče v al Ritk a - r o v ce. R ozgon yi se v erjetno ni trudil r azisk o v ati zgodo vine naselja, t em v eč je samo v oljno odločil o no v em poimeno v anju. R es je, da so bili Ritk ar o v ci mala v as z 213 ljudmi (št etje pr ebi v alstv a iz leta 1910) 18 , v k at eri je leta 1898 stalo 42 hiš. 19 Namestit e v ritk ar o v skih domačij ni bila tak o r aztr esena k ot danes. Naj v eč hiš je bilo uničenih, pr eostale pa so izoblik o v ale današnjo podobo naselja. ime naselja: Vu Iméní Goszpodna Jezusa Krísztusa zacsnem piszatí peszmi Mrtvecsne bougína hvalo í na díko ki boe glászo alí pa szpejvao Naj me boude na düsno zvelícsanye i Dosztajáo sze zVírícze Gosztony Jozseffa. T ak o piše tudi Matjaž Kr ajcar v s v oji pr ekmurski pesmarici na k on - cu 19. st oletja: Vsze Ette Recsi náj bo Bougi na Hválo i Diko Lüdém ki boje glászili i poszlüsáli na Düſsno Zvelicsánye Eto je Piszáo Zviricze Krajczár Mátyyás Vu Leti Anno Domino 1895 Dnévá 21 Deczembre. Prim.: T erseg la v: Porabska pesmarica, str . 26. 11 K o v acsics: Szentgotthárd és környéke, str . 386. 12 Pr a v tam, str . 348. 13 C suk, Gábor , Horv áth et al: A szentgotthárdi csata, str . 76, 252–2 56. 14 K ozár , G yur ácz: Felsőszölnök, str . 30. 15 C sor ba,Est ók, Salamon: Magyarország képes története, str . 101. 16 T udi hišni imeni Türkovi in Racovi na Gr adu sta spomina na čas turšk e oblasti in boje v (Gu - milar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 110, 117). Stari madžarski nazi v Sr bo v so Raci (r ácok), ki je nastal iz imena mesta R ašk a v južni Sr biji. V 16. in 17. st oletju so T ur ki in Sr bi v elik okr at napadli slo v ensk e v asi med Mur o in R abo. Sr bi so v ečkr at začeli samo v oljne v ojašk e ak cije pr oti današnjemu Pr ekmurju in P or abju . Slo v enci pa so se zaman pok orili T ur k om, saj so Sr bi (R aci) kljub t emu izr opali naselja in ubijali ljudi. Prim.: Zelk o: Zgodovina Prekmurja, str . 327. 17 V ak ar cs: A Szentgotthárd-muraszombati járás ismertetése, str . 160. 18 K o v acsics: Szentgotthárd és környéke, str . 386. 19 Magyarország vármegyéi, városai: Vasvármegye, str . 88. 366 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers Ritk ar o v ci so imeli v starih časih zelo drug ačna poimeno v anja. Listine iz leta 1387 omenijo naselji Kereka Inferior in Kereka Superior na t em obmo - čju. Nek at eri viri, na primer Magyar Nagylexikon (V eliki madžarski Lek sik on), ist o v etijo K er ek o z Ritk ar o v ci. 20 Iv an Zelk o (1912–1986) meni, da sta Dolnja K er ek a in Gor nja K er ek a v listinah iz leta 1387 enaki današnjim Čepincem in Mar k o v cem (k er tu je izvir r ek e Kr k e), ki so v soseščini V erice in Ritk ar o v ce v ob madžarsk o-slo v enski meji, Mechnuk, ki je pr a v tak o omenjen leta 1387, je enak Ritk ar o v cem. 21 V 15. st oletju se poja v lja nazi v Ritkarocz in leta 1773 omenijo prvič slo v enski nazi v Ritkarowcze, leta 1808 pa Ritkarovczi. Matične knjige gor - njesenišk e župnije iz 18. st oletja zapišejo naslednje obl ik e: Ritkarócz; Raktaro- cz, Ritkarovicz, Ritkorocz, Ritkorovecz. V Pr lekiji in na K or ošk em (v a v strijsk em delu) najdemo naselje s podobnim imenom Rihtarovci. Nek oč so bili v por ab - skih Ritk ar o v cih tudi Nemci. Monogr afija o Železni županiji Vasvármegye iz leta 1898 o Ritk ar o v cih piše, da so nemšk o-slo v ensk a v as. Če pr a v št etja pr ebi v alstv a po letu 1910 niso dok azala v eč nemških pr ebi v alce v , so v Ritk ar o v cih go v orili nemški jezik tudi v 60. letih 20. st oletja. Očit en je močan vpli v nemščine v pr ek - murski k ulturi, jezik u in zgodo vini, zat o je v erjetneje, da izvir a nazi v Ritkarocz/ Ritkarovci iz nemšk eg a samostalnik a der Richter (sodnik) 22 in ne iz madžarsk e - g a pride vnik a ritka/redki. Ne smemo pozabiti, da je bila V erica sr ednjem v ek u sr edišče omenjeneg a judik ata, ki g a je v odil v aški sodnik . R ozgon yije v a odločba, ki je tv orila nazi v Ritkaháza, zr cali samo diletantno madžar onsk o misel, ki je bila splošna v tisti dobi in ni upošt e v ala k ulturnih, zgod o vinskih, jezik oslo vnih in drugih dejs t e v . Igr a usod e, da je bil tudi R ozgon yi Sl o v enec, in sicer s Kr anj - sk e. Njego v a pr a v a ime in priimek sta bila Ant on R ugola. 23 , 24 Njego v spomin hr a - ni hišno ime Rugolski na Gornjem Senik u. 25 P o T rianonski pogodbi (192 0) niso priključili Ritk ar o v ce v in V erice Kr a - lje vini Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v , v endar no v a meja ni pr ekinila stik a med por abskimi naselji in Pr ekmurjem. Ljudstv o z V erice in iz Ritk ar o v ce v si je še v edno izbr alo moža in ženo z Goričk eg a in P or abci so r edno obisk o v ali Pr ek - murje, v edeli so o pr ekmurskih dogodkih, br ali pr ekmursk e časopise in knjige, 26 k upo v ali in pr odajali blago med Pr ekmurjem in P or abjem do k onca druge s v e - t o vne v ojne (1939–1945). Pr a v tak o so Pr ekmur ci sk ozi P or abje šli na sezonsk o delo v A v strijo in Nemčijo. 27 P o drugi v ojni je železna za v esa izolir ala por absk e Slo v ence od Pr ekmurja. Madžarsk a k omunistična diktatur a je tr dno sklenila, da izbriše por absk o slo v ensk o manjšino in uniči tudi v se gospodarsk e, družbene in etnične sk upnosti v P or ab ju in Őrségu. 28 V 50. letih 20. st oletja so madžarski k omunisti pritisk ali na por absk e Slo v ence 29 in jim pr epo v edali vzdrže v ati stik e s Pr ekmur ci. Zar adi po v ečanih gospodarskih t eža v , pr eselit e v in pogozdo v anja 20 K o v acsics: Szentgotthárd és környéke, str . 385. 21 Zelk o: Historična topografija Slovenije I. str . 29, 30. 22 Pr ekmurščina ima nemšk o izposojenk o rijtar. Samostalnik je izposojen iz sr ednje visok e nem - ščine. Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, str . 355. 23 Szenti v án yi: Századunk névváltoztatásai, str . 193. 24 Ant on T rst enjak (1853–1917), ki je obisk o v al ogrsk e Slo v ence, je tudi omenil madžar onsk eg a kr anjsk eg a notarja: »Napotil sem se k župniku, ali njega ni bilo doma. Odšel je v Sombotelj volit podžupana in ž njim je odšel tudi notariuš Rugola. Rugola se je porodil nekje na Kranjskem, ali zdaj se ni več zval Rugola. Postal je notaruš in poštar in Rugola se je prerodil v mažarskega Ro- zgonyi. « Prim.: Slovenci na Ogrskem, str . 44. 25 K ozár , G yur ácz: Felsőszölnök, str . 116. 26 K ozar: Slovensko Porabje, str . 90. 27 T a dejstv a so mi potr dili najstar ejši P or abci in Pr ekmur ci, ki so imeli še ži v e sor odnik e v obeh kr ajih. 28 P ál: Képek Farkasfa történetéből (23. 6. 2017). 29 Doncsecz: Deportálások a szentgotthárdi járásból az 1950-es években, str . 78. 367 Letnik 41 (2018), št. 2 starih pok ošenih tr a vnik o v in obdelanih nji v so se izolir ale tudi por absk e v asi druag iod dru ge. Dober primer tak šne izolacije je t . i. certjevna paut (cer kv ena pot) med Ritk ar o v ci in Gornjim Senik om, ki je bila pr a vzapr a v občinsk a cesta med d v ema naseljema dolg a st oletja, ampak ni bila asf altir ana, zat o so jo upor a - bili samo za hojo na s v et o mašo v gornjesenišk o cer k e v od 1960. do leta 1987. Leta 2014 je dobila cer kv ena pot asf altni tlak in se spet upor ablja za splošni pr omet . Ritk ar o v čarji so dolg a st oletja spadali pod dolensk o župnijo na Goričk em, s v oje otr ok e pa so krstili v ečinoma na Gornjem Senik u, ki je bil v njiho v em so - sedstvu. 30 Jožef Klekl ml. (1879–1936), ki je bil župnik v Dolencih, piše o ritk a - r o v skih ljudeh: »/…/ prosti, verni slovenci tam prebivajo. Od farne dolenske cerkvi so na dve vöri, z vekšega vu Števanovsko i Siničko cerkev hodijo k božjoj slüžbi. « 31 Star ejši ljudje iz v asi se spomnijo, da so nek oč trupla prinesli na podstr ešja, k er jih poz imi zar adi sneg a in hudeg a vr emena niso mog li odnesti na dolensk o ali bližnje mar k o v sk o pok opali šče. 32 T ruplo je ostalo na podstr ešju do popuščanja vr emena ali do k onca zime. V 50. letih 19. st oletja so ustano vili pok opališče v Ritk ar o v cih, ki g a upor abljaj o še danes; upor abljajo g a le Ritk ar o v čarji, dokler se V eričanci pok opajo v Št e v ano v cih. Ritk ar o v ci imajo leseni zv onik iz leta 1865, ki st oji v nek danjem sr edišču, na visok em vr hu. Z v on so k upili v štajersk em Gr adcu, t oda ritk ar o v ski župan Jur e T r ajber , ki je ži v el na drugem k oncu Ritk ar o v ce v blizu Čepince v , je hot el tam posta viti zv onik. Drugi m v aščanom ni bila v šeč župano v a misel, t oda niso se mog li spor azume v ati, dokler ni kr čmar zapr osil nek aj mladeniče v , da ukr ade - jo zv on iz župano v eg a sk ednja in g a odpeljejo v kr čmo. Mladeniči so začeli zv o - niti pri kr čmi in so slišali g la s zv ona tudi v drugih v aseh, zar adi t eg a so posta vili zv onik na tist em vr hu. Slo v ensk a in drug a hišna imena v E vr opi Običaj hišnih imen je splošen na celotnem območju Pr ekmurja in P or a - bja. Mnogi ljudje napačno mislijo, da so hišna imena samo pr epr osti vzde v ki. Čepr a v r es najdemo hišna imena, ki so pr a vi vzde v ki (pr ek. cone ), 33 npr . v Če - pincih se upor ablja hišno ime Vrag, 34 naj v eč hišnih imen ni le šalji v priimek. 35 T a običaj najdemo tudi v so sednjih madžarskih kr ajih, ki mejijo s Pr ekmurjem 30 Int ernetni vir : F ülöp: A felsőszölnöki szlovén plébánia névrendszere: http://www .v asidigitk on yvtar .hu/v asidigiportal/image/v dkw eb/bar k oc/f elsoszolnok.html . Pridobljeno, 30. 11. 2018. 31 Klekl: Blagoslavlanje križa v Ritkarovci, No vine 21. 7. 1918. 32 V časih so do v olili Ritk ar o v čarjem, da lahk o pok opajo s v oje mrtv e v Mar k o v cih, ki so spadali pod gornjesenišk o župnijo, in sicer do k onca prv e s v et o vne v ojne (1914–1918). 33 Iz t e besede se izpelje g lagol conovati (conati), ki pomeni priimke, vzdevke dajati. T a beseda pa je izposojena iz nemščine: das Zuname, ki pomeni priimek, vzdevek. K eber: Leksikon imen, str . 62, 63. 34 Najdemo še v ar lji v a hišna imena. Na Gr adu je znano hišno ime Itlerovi, ki izhaja iz priimk a Hitler. Mogoče je, da je nek do izm ed pr ejšnjih posameznik o v , ki so nosili hišno ime, služil v W ehrmachtu v dr ugi v ojni (Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 100). V 40. letih 20. st oletja so imeli V olk sbundi (Ljudsk e zv eze) v P or abju in ok upir anem Pr ekmurju (1941 –1944) slo v ensk e člane (Mukics: A magyarországi szlovének, str . 34). T oda priimek Hitler je izpričan v Sak al o v cih slo v ensk eg a P or abja že v sr edini 18. st oletja, in t o je bilo 120 let pr ed Hitlerje vim r ojstv om (lastno r azisk o v anje a vt orja). Drug ače pa v emo, da je pr a vi priimek Hitlerje v e družine Schicklgruber in je njego v oče Alois pr e vzel priimek s v ojeg a krušneg a očeta, ki se je imeno v al Hiedler, t or ej je podobnost med t ema priimk oma samo golo naključje. 35 T r eba je omeniti, da po v sem s v etu najdemo družinsk e priimk e, ki so se izoblik o v ali iz vzde v - k o v . Szö v én yi: Háznevek a Vendvidéken, str . 22. 368 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers in P or abjem (Het és, Őrség, Göcsej). 36 T a običaj imajo gr adiščanski Hrv ati, 37 , 38 v Spodnjem Medžimurju 39 in na dalmatinsk em Br aču, 40 v Slo v eniji pa v Pr lekiji, na Gor enjsk em 41 in K ozjak u, 42 drugod pa na a v strijsk em K or ošk em, 43 v Spišu na Slo v ašk em, v Bask o v ski deželi 44 in Kataloniji v Španiji t er Islandiji. P o značilnosti najdemo v splošnem: • hišna imena, ki so izpeljana iz priimk a ali krstneg a imena (po pr ednikih, ki so stano v ali v omenjeni domačiji); • hišna imena, ki so vzde v ki in ljubk o v alna imena; • hišna imena, ki so izpeljana iz nek eg a poklica ali gospod arsk e deja vnosti; • hišna imena, ki so izpeljana iz nek e člo v ešk e značilnosti (npr . zunanja fi - zična značilnost), osebnih lastnosti ali pa iz značilnosti sta v be; • hišna imena, ki so izpeljana iz značilnosti nar a v e, npr . značilnosti zemlji - šča, kr aje vneg a ali ledinsk eg a imena ali pa imena ži v ali; • hišna imena, ki so izpeljana iz spomino v na nek d ogode k; • hišna imena, ki opozorijo na družbeni ali pr emož enjski položaj družine. V por abskih in pr ekmurskih naseljih v časih v eč domačij upor ablja eno in ist o hišno ime. T o je zlasti v v ečjih naseljih, k ot na Gornjem Senik u ali v Do - lencih. 45 Da bi r azlik o v ali t e hiše, so jim dali še k ak šen prilast ek (npr . spaugnji, vrnji, gorejnji, dolejnji, nauvi, stari ) ali dodali krstno al i pa ljubk o v alno ime za stano v alca. 46 V v eč v aseh je mogoče najti ista ali zelo podobna hišna imena, k er so imeli ljudje sor odnik e v sosednjih ali bolj oddaljenih naseljih, zar adi t eg a so se nazi vi menjali, k o so jih podedo v ale nesor odne druž ine, ki so pr e vzele tist e hiše, npr . po smrti lastnik a. V ečkr at se je pripetilo, da je prinesla no v a družina s v oj nazi v na tist o hišo in je spr emenila pr ejšnji nazi v . V seeno so poimeno v ali domačije po ist em načinu v v saki slo v enski v asi med Mur o in R abo, t or ej je golo naključje, da v časih najdemo v P or abju sk or aj ist e nazi v e k ot tudi na oddaljenem Dolinsk em (pri Beltincih, T urnišču in Lenda vi). Hišna imena so dali zar adi r azlik o v anja. Že v starih dobah je bilo značil - no, da so bili ljudje, ki so se imeno v ali z istim krstnim imenom in priimk om. V Pr ekmurju in P or abju so najpogost ejši priimki npr .: Bajzek, Balažic, Bertalanič, Bokan, Car, Cipot, Dončec, Forjan, Gaber, Gašpar, Gomboc, Grah, Gumilar, Horvat, Hozjan, Huber, Kerec, Korpič, Kovač, Kranjec, Lenarčič, Lovenjak, Magdič, Mešič, Merkli(n), Novak, Podlesek, Poredoš, Recek, Rogan, Sever, Smodiš, Sukič, Šiftar, Ta- laber, Tratnjek, Zver. 47 36 V omenjenih madžarskih kr ajih v splošnem najdemo samo hišna imena, ki so izpeljana iz dru - žinsk eg a priimk a. Npr . v Žormotu (R ábagy armat) je hišno ime Barbarics, ki opozarja na prii - mek stano v alce v , ki so nek oč ži v eli v hiši. 37 Int ernetni vir: Horv áth, G yur ácz: Narda : http://www .ar canum .hu/hu/online-kiad v an y ok/ SzazMagy arF alu-szaz -magy ar-f alu-1/nar da-C18E/ne v ek ben-el-az -emlek ezet-C3B A/ . Prido - bljeno, 30. 11. 2018. 38 V Hrv atsk em Židanu (Horv átzsidán y) pri K őszegu tudi ži vi nek aj por abskih izseljence v . Med njimi je Marija Šulič - Čok a iz V eric e - Ritk ar o v ce v , ki se imenuje po domačiji Čuokini v Židanu, ali Marija Vlašić (r oj. Sajer) z Gornjeg a Senik a, ki je po židanski domačiji Bognarova . 39 F r ančić: Međimurski obiteljski nadimci, str . 32. 40 V ido vić: Obiteljski nadimci u Pučišćima na otoku Braču, str . 345. 41 Int ernetni vir : Hišna imena na Gorenjskem : http://www .hisnaimena.si/o_imenih/ . Pridoblje - no, 30. 11. 2018. 42 Zor k o: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, str . 77. 43 Int ernetni vir: Kulturni portal ledinskih in hišnih imen: http://w ww .flurnamen.at/si/pr ojekt - -si . Pridobljeno, 30. 11. 2018. 44 Szö v én yi: Háznevek a Vendvidéken, str . 21. 45 Na Gornjem Senik u se imenuje sedem domačij z nazi v om Drejnini. Mukics: A magyarországi szlovének, str . 55. 46 Szö v én yi: Háznevek a Vendvidéken, str . 16. 47 T r eba je pripomniti, da so nek at eri priimki značilni za en določe n kr aj Pr ekmurja in P or abja. Npr . Bajzek je znan zlasti na Gorn jem Senik u. Sukič je tipičen gorički priimek. Cipot je r a v en - 369 Letnik 41 (2018), št. 2 Slo v ensk a hišna imena v da vnini Pr et eklost naj v eč pr ekmurskih in por abskih hišnih imen je za vita v me - g lo. O hišnih imenih v Spišu imajo k onkr etne podatk e iz 18. st oletja, kljub t emu je zelo v erjetno, da so ti nazi vi v elik o star ejši, k er so nek at eri od njih tv orjeni iz priim k o v al i imen kr aje v , ki so bili zapisani v star ejših dok umentih. 48 T udi v v elikih sr ednje v eških e vr opskih mestih so imeli običaj hišneg a poimeno v anja po značilnosti ali vzde v k u, 49 k er je bilo mnogo oseb br ez priimk a še v 16. in 17. st oletju in so bile v matičnih knjig ah označene s s v ojim krstnim imenom t er z imenom in priimk om kr aja, ulice, mestneg a ok oliša, na podeželju pa s priimk om gospodarja, v eleposestnik a, pri k at erih so stano v ale ali služile. 50 Imena, ki so ohr anjena na ot ok u Br ač v Dalmaciji, izvir ajo iz k onca 16. st oletja. 51 T udi v Ba - sk o v ski deželi ima običaj hiš nih imen zelo star o tr adicijo, kjer so hišo imeno v ali po tist em kr aju, na k at er em je stala. Kr aje so poimeno v ali po k ak šni od njego vih značilnosti, na primer v po v eza vi z nar a v o, r astlin itn. 52 T edaj bask o v ski ljudje še niso imeli priimk o v , t em v eč le krstno ime, zat o so hišna imena upor abljali namest o priim k o v . Od 17. st oletja se je r azširila upor ab a priimk o v , ki so se izo - blik o v ali v ečinoma iz t eh pr astarih hišnih imen. 53 S hišnimi imeni med med Mur o in R abose ukv arja le malo znanstv enih publik acij, ki imena analizir ajo iz dialekt oloških vidik o v . V zv ezi z njiho v o zgo - do vino se naslanjajo na ljudski spomin in v ečinoma s skr omnimi r ezultati, saj se ljudstv o v ečkr at k omaj spomni, iz česa so izpeljana hišna imena. Se v eda je malo tistih zgodo vinskih do k ument o v , ki omenjajo slo v ensk a hišna imena na Ogrsk em. Med njimi je ur bar iz leta 1767 o Ando v cih, ki je poleg ur adneg a ime - na in priimk a slo v enskih podložnik o v v sebo v al še njiho v domači nazi v . Naj v eč t eh hišnih imen ali obstaja ali je ohr anjenih v spominu ando v sk eg a ljudstv a: Ferincz (danes še v edno obstajajo Frouncini ), nosilec je Janoš T alaber (Tallaber); Knocsin (danes Klošini ), nosilec je Janoš Madjarič (Magyarics); Mihokini, nosilec je F r anc T alaber (Tallaber); Sáffárin, nosilec je Jur e Dančeč (Dancsecs Gyura); Saffár Jancsó (danes še v edno obstajajo Šafarni - Djanošini ), nosilec je Janoš Me - čič ali Mešič (Mecsics); Herczegin Istok (do 1960. so bili Ercedjini ), nosilec je Št e - f an Dančeč; Szobovin Jankó (danes Sabauvini ), nosilec je Janoš Nemet (Németh); Simoni Istók (danes Šumajnini ), nosilec je Št ef an Dedič (Dedics); Vucskoni Ferko in Adam (danes Vučtjini ), nosilca sta F r anc in A dam Dančeč; Peterni Ferko in Jankó (danes še v edno obstajajo Petrni ), nosilca sta F er k o Mečič in Janoš Pint er (Pintér); Milner Istók (danes Mleijnarni ), nosilec je Št ef an Pint er; Metni Joska (v da vnini so bili Kmetini ), nosilec je Jožef T alaber; Kovácsiné (danes še v edno obstajajo), nosilk a je Kata ri na K o v ač (Kovács); Kovácsini János, nosilec je Janoš Kar ba. 54 V v ez i z u v edbo enotneg a ur barja na Ogrsk em (1766) v emo, da so za - piso v ali tudi odgo v or e podložnik o v na de v et posta v ljenih vpr ašanj o njiho vih r azmer ah. V desetih v aseh so vpr ašanja in odgo v or e zapiso v ali v pr ekmurščini, med njimi so bili Dolenci, 55 ki so v soseščini Ando v ce v . ski priimek. Hozjan pa je tipičen dolinski priimek. Pr iimek Horvat in Kranjec lahk o najdemo v sepo v sod v Pr ekmurju in P or abju. Priimek Rogan je dok aj pogost na Goričk em, v P or abju in deloma na R a v ensk em, v endar g a ni na Dolinsk em. 48 Szö v én yi: Háznevek a Vendvidéken, str . 21. 49 Pr a v tam, str . 22. 50 Goričar: Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci, str . 89–91. 51 V ido vić: Obiteljski nadimci u Pučišćima na otoku Braču, str . 350. 52 V Bask o v ski deželi so poznani priimki, ki so se izoblik o v ali iz ta kih hišnih imen: Mendizabal (mendi = vr h, br eg; zabal = šir oki) ali Aristizabal (aristi = hr ast; zabal = v elik). 53 Inf ormacijo sem dobil na spletni str ani http://www .elme xicano.hu/ , ki se ukv arja s populari - zacijo špansk eg a jezik a in k ultur e t er drugih r omanskih jezik o v . 54 Mukics: A magyarországi szlovének, str . 58. 55 Viri za zgodovino Prekmurja I. str . 259. 370 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers Isti ur bar o V erici je tudi v sebo v al domače nazi v e v eriških ljudi. V ur ba rju o Ritk ar o v cih ne omenijajo nobenih slo v enskih hišnih imen. 56 Janoš Lutar (1 773–1835), r ojen v Sebebor - cih, je bil župnik v V elikih Do lencih (1808–1835) na Gori čk em, k amor so spadali tudi Ritk ar o v ci. V dolenskih mat ičnih knjig ah je zapisal imena ne - k at erih domačij iz Dolence v , Šalo v ce v , Ritk ar o v - ce v in Budince v . Zapiski so nastali med let oma 1810 in 1835 in naj v eč jih je v matičnih knjig ah umr lih. Pr a vzapr a v Lutar ali ando v ski ur bar ni zabeležil v seh hišnih imen. Mogoče je Lutar ome - nil ljudski nazi v nek at erih domačij zar adi lažjeg a r azlik o v anja, ki g a je označil k ot vulgarsko ime. 57 V pr ašal sem budinsk e, dolensk e in šalo v sk e pr e - bi v alce, ali pr epoznajo in ali se spomnijo nazi v o v , ki jih je zabeležil Lutar . Naj v eč jih je bilo ži vih na - zi v o v . V Dolencih: Salárszki (danes je Šularski v Budincih), Cziza ali Sztára Czizouva (danes Cizini, ki jih nosi v eč domačij k ot s v oj nazi v v Dolencih), Deákin (danes Dijakini ) Jancsivina Sztára (danes Jančini ali Djančivni ), Bentsecz (danes Benčec- ni ), Vaidin (d anes še v ed no obstajajo ), Bakon- szki (d anes Bakovi v Budincih), Pallivin (danes Palivni ), Ivánis (danes Vanišni ), Műzga (müzga pomeni močvirje v pr ekmurščini, 58 hiša pa se je po v ezo v ala v erjetno z do lenskim v lažnim do - lom Müzga ), Skegnyár (danes Škinjar v Šalo v cih), Czizin Soustar (hiša je izgin ila), Csizmár (danes Čizmarni ali Čezmarski v Bu dincih), Filipp (danes Filpini ); v Šalo v cih: Bujtár (danes Bujkaš ), Trnyár (danes Trnjarini ), Kolarin, Kolar (danes Kolarini ); v Bu dincih: Firou (danes Filouvini in izginuli Fi- rouvini ), Mihalek (danes Mijalek ), Ivankina (da - nes Vankini ), Predivnyek (d anes Predivnjekini ), Sztári ‚Snidar (danes Žnidarni ), Kokoutina (še v e - dno obstaja), Nemesnyák (š e v edno obstaja), Sz- tári Gyurko (danes Djürko ). Bilo je osem nazi v o v , ki so bili ljudem neznani: Horváthin (Dolenci), Guba (D olenci), 59 Ivanko (Šalo v ci), Sztári Mlinar (Šalo v ci), 60 Bencseczin Béres (Dolenci), Kométari- 56 P osebna zanimi v ost ritk ar o v sk eg a ur barja je, da je na - pisan v hrv aščini, v št ok a v ski knjižni r azličici, pr a v tak o drugi ur barji gornjelenda v sk eg a posestv a. 57 Die 9 a Aug. e Nagy Dolincz sepultus et Michael Tibola vul- go Bencseczin Béres anno --- 50. 58 No v ak: Slovar stare knjižne prekmurščine, str . 270; Mukič: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, str . 202; K oletnik: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave, str . 200. 59 V Sak alo v cih danes še v edno s t ojijo Gubini. Mukics: A magyarországi szlovének, str . 56. 60 V Št e v ano v cih , Ando v cih, Slo v enski v esi in na Gornjem Senik u se upor abljajo enaki ali zelo podobni nazi vi. Mukics: A magyarországi szlovének, str . 55–57. Andovski urbar iz leta 1767 z imeni slovenskih podložnikov in njihovimi domačimi nazivi. Vir: Vas megyei Levéltár/Arhiv Železne županije, Sombotel, Nr.41. DSG Orfalu 02 302. 371 Letnik 41 (2018), št. 2 cza (Budinci), 61 Cseh (Šalo v ci) in Czizina Meicza. Lutar v časih ni poznal določeneg a priimk a, zar adi t eg a je zapisal hišno ime. T o se je zgodilo ob smrti nek e Budinčank e (1817): Die 17 a Apr e Büdincz sepultus est Franciſci Horváth uxor Ivan- kina Helena annod --- 60. Pr e v od: 17. aprila je bila pok opana v Budincih Ivankina Jelena v do v a F r anca Horv ata, star a 60 let . Lutar je zapis al naslednja hišna imena iz Ritk ar o v ce v: Czaſzar (1812), nosilec je Mihael Dončec (Dontsecz); Csaita (1 818), nosilec je Jožef T r ajbar (Traibar); Médla (1 818), nosilk a je Ma - rija Goslar (Goszlar); Gyűrivona Sztára (1822), nosilk a je E v a Zak ouč (Zakoucs); Ivanin (1826), nosilec je Št ef an T r ajbar (Traibar). Od t eh nazi - v o v so ostali trije. Ivanski, Vankini se upor abljajo samo na Gorn jem Senik u t er Ivani v Sak alo v cih, medt em k o je Médla po v sem izginila. P o Lutarje vi smrti nimamo v eč podatk o v o hišni h imenih s t eg a območja, k er naslednji župnik F r anc K o v atš (1805–1857) ni nadalje v al zapiso v anja. T udi priseg a gornjesenišk eg a »cestarja« F r anca Čerpnjak a iz leta 1897 našt eje nek aj do - mačij s s v ojim imenom iz Gornjeg a Senik a, k ot Miokin, 62 Talián, Düvéncen, Mészár, Türkin, Bazék, Lazarin, Horvatin, Magas, Preiz, Herodes, Jokli, Küsner, Lülükin, Cügüt. 63 Ti nazi vi so v ečinoma ohr anjeni na Gornjem Senik u v naslednjih obli - k ah: Mijaukini, Talanini, Divicini, Turekini, Baze- kini, Lazarni, Rovatini, Magašni, Prajzini, Raude- šni, Djauklini, Cigütini. 64 Fizik Sándor Mik ola (1871–1945), ki je zelo zlog lasen v pr ekmursk o-por abski zgodo vini, r ojen v Gornjih P etr o v cih na Goričk em, omeni ne - k aj hišnih imen v s v oji br ošuri A vendség múltja és jelene (Pr et eklost in sedanjost V endstv a) iz Gor - njih P etr o v ce v in njiho v e ok olice: Kordosini, Azo- kovi, Borzini, Balázsini, Karbini, Gubini, Matúsini, Idúkini, Miókini, Sománovi, Gyózsefini. Mik ola je samo v oljno zapisal nek aj nazi v o v , ki po njego vi r azlagi »dok ažejo«, da so V endi (Pr ekmur ci) po - slo v anjeni Madžari, k er so hišna imena nastala iz naslednjih madžarskih priimk o v: Kardos, Hazug, Borz, Balázs, Karba, Guba, Matus, Hajdu, Mihók, Simon, József. 65 R azen priimk o v Kar dos, Hazug, 61 V Št e v ano v cih se danes še v ed no upor abljajo Kometrstji (Mukics: A magyarországi szlovének, str . 57), v Čepincih pa Kometrski na hribu Kometrski brejg. Med Št e v ano v ci in Budinci so bili zelo t esni stiki do k onca druge v ojne. 62 P odobno k ot v ando v sk em ur baru Mihokini. Opomba a v - t orja. 63 K ozár , G yur ácz: Felsőszölnök, str . 46. 64 Mukics: A magyarországi szlovének, str . 55, 56. 65 Mik ola: A vendség múltja és jelene, str . 15. Zapiski Janoša Lutarja (1773–1835) o hišnih imenih dolenske župnije. Vir: Parochi Mortuarum (1. zvezek) Ecclesiae parochialis Nagy Dolinczensis ab anno 1757–1873. 372 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers Borz, Mihók pr eostali priimki niso madžarski, t em v eč jih je Mik ola označil k ot »prastare « madžarsk e priimk e. 66 Zasta v lja se vpr ašanje zak aj je nastala r azlik a med dok umentir animi obli - k ami hišnih nazi v o v in današnjimi oblik ami ljudsk eg a go v or a. Domne v am, da je bilo zar adi jezik o vne norme star e knjižne pr ekmurščine, k er se je stari knjižni jezik naslanjal na osr ednji (r a v enski) go v or 67 in si izposojal prvine iz v seh drugih pr ekmurskih go v or o v in tudi iz por absk eg a go v or a. Mikloš K üzmič (1737–1804) 68 in Jožef K ošič (1788–1867), 69 t emeljna a vt orja pr ekmursk e knjiže vnosti, sta upo - r abljala por absk e nar ečne prvine v s v ojih delih. V endar knjižni jezik ni imel v seh značilnosti pogo v ornih nar ečij. 70 K o so npr . označili na zemlje vide ritk ar o v sk o ledino Djarek kot Jarek, 71 so se hot eli r a vnati po knjižnem jezik u, k er star a knji - žna pr ekmurščina zr cali g lasoslo vne značilnosti dolinsk eg a nar ečja, v k at er em je g las j ohr anjen 72 in ni pr ešel v g, k, dž ali dj k ot v r a v ensk em in goričk em nar ečju pr ekmurščine. Mor da so imeli isti cilj, k o so zapiso v ali nek at er a imena slo v en - skih domačij v taki obliki, ki je podobna oblik am knjižne pr ekmurščine. O v ezi z nazi v om Miokin/Mijaukini ni v erjetno, da je izpeljan iz madžarščine, k er je ime Mihók madžarsk a r azličica krstneg a imena Mihály (Mihael) in ne samo priimek. Mihael pa ni »prastaro « madžarsk o, t em v eč hebr ejsk o ime. Stari ogrski Slo v enci so upor abljali madžarsk o oblik o krstnih imen, ki imajo v ečinoma latinsk e, gršk e, hebr ejsk e in germansk e k or enine. T a t endenca je splošna po v sej E vr opi. T or ej oblik a Miokin, ki je bil v Čerpnjak o vi prisegi k ot ur adnem dok umentu, ne izhaja iz madžarščine, t em v eč so g a zapiso v alci zapisali zar adi t eg a, k er je imel stari pr ek - murski knjižni jezik tak šno oblik oslo vno normo. Namr eč ljudsk a oblik a Mijaukini je zelo podobna stari pr ekmurski imenski r azličici Mijao. 73 Ando v ski Šumajnini v omenjenem ur barju se poja vijo k ot Šimoni. Šimon je r azličica krstneg a imena Simon. 74 Lahk o najdemo družine s priimk om Šimon v P or abju, Pr ekmurju, Me - džimurju in na Gr adiščansk em. V vzhodnoštajerski lit er aturi najdemo r azličico Šümen ali Šumen, 75 ki je v erjetno enak a pr ekmursk emu priimk u Šömen, Šömenek. Mogoče je, da je imelo slo v ensk o ljudstv o s v ojo oblik o za ime Simon, ki g a ni pr e - vzel pr ekmurski knjižni standar d, t em v eč je upor abljal oblik o madžarsk eg a in k ajk a v sk eg a jezik a. 76 Ljudsk a oblik a je ohr anjena le v priimk u in hišnem imenu. 66 Mik ola je bil dober pozna v alec fizik e. Žal pa se v njego vih br ošur ah in drugih delih, kjer pr ed - sta vi s v oje r azisk o v anje jezik oslo vja in zgodo vine, zr calijo njego v e »šo vinistične« t ežnje. V eč - kr at sist ematično izkri vi dejstv a in r esnice, obja vi kri v e podatk e in po s v oji v olji izbir a zgodo - vinsk e vir e za podpir anje s v ojih hipot ez in t eorij. Prim.: Angy al : A vend kérdés, str . 281–282; No v ak: Zgodovina iz spomina, str . 44–78. Njego v e ugot o vitv e o gornjepe tr o v skih hišnih imenih so pr e v eč vpr ašlji v e. 67 Jesenšek: Prekmuriana, str . 96. 68 Smej: Pomen Szilyjevega Škofijskega odloka, str . 49. 69 K ošič: Življenje Slovencev med Muro in Rabo, str . 13. 70 Pave l : Prekmurska slovenska slovnica, str . 29. 71 Timár , Molná r et al: Digitized maps of the Habsburg Empire – The map sheets of the second military survey and their georeferenced version, str . 59. 72 Pave l : Mutatvány a vend (hazai szlovén) nyelvtan című kéziratos műből (1942), str . 67. 73 Just: Med verzuško in pesmijo, str . 73. 74 No v ak: Slovar stare knjižne prekmurščine, str . 732. Nek at er e k ajk a v sk e knjige so upor abljale t o ist o oblik o, ki je bližja originalni hebr ejski obliki ש ִ ׁמ ְ עוֹן (Šimʿôn). Opomba a vt orja. 75 Dajnk o: Knishiza poboshnosti, str . 92; Pichler: Evangelmi, str . 42. 76 Imamo k onkr etne dok umenta cije o nek at erih nek danjih pr ekmurskih krstnih imenih, ki niso v eč v r ab i. V 17. st oletju so zapisali krstno ime Šebjan, ki je r azličica Boštjana. T urški r oparji so od v lek li d v a Sl o v enca iz Ando v ce v , ki sta se imeno v ala Šebjan Matic (Maticz) in Šebjan Mešic (Mesicz) (M. K ozár: Felsőszölnök meghódolása a töröknek 1640-ben, str . 125). Danes se Šebjan upor ablja k ot priimek v Pr ekmurju. Iz t eg a priimk a je izpeljano hišno ime Šebjanovi v P ert oči (Banfi: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, str . 27). T udi omenjeni ando v ski ur bar ali star ejši gornjeseniški ur bar (1637, 1642) na v aja slo v ansk a krstna imena (Djura, Vučko, Mihali, Andri, Ivan, Matko, Jurko, Djuriko, Mati), ki so izumr la in se ne poja v ljajo v k asnejših dok umentih ali knjig ah. Prim.: K ozár , G yur ácz: Felsőszölnök, str . 20, 21). 373 Letnik 41 (2018), št. 2 Zar adi pr ej omenjene spr emembe hišnih imen je zelo v erjetno, da star ejši nazi vi, ki so zapisani v starih dok umentih, ne v eljajo za ist e hiše k ot v 18. st o - letju, saj je poznamo usode ljudi ali družin, ki so v časih zapustili s v ojo r ojstno domačijo in se pr eselili v drugo hišo. Hišna imena na Verici in v Ritkarovcih Nar ečne značilnosti V erice in Ritk ar o v ce v Nazi vi slo v ens kih domačij v P or abju se k ončajo v ečinoma na priponi -ni ali -tji. Na Gornjem Senik u se poja v ljata r azličici -ni in -ki, k er je gornjeseniški go v or že bližji drugim gorič kim go v or om in g las k se ne r azvija v tj . P or absk o nar ečje je pr a vzapr a v podnar ečje goričk eg a nar ečja pr ekmurščine, ki se deli na št e v ano v ski in gornjesenišk i go v or . 77 Slo v ensk o P or abj e ni samost ojna zemlje - pisna enota, t em v eč podpokr ajina goričk e pokr ajine Pr ekmurja, 78 ki g a je »ne - uspešno« por odila T rianons k a mir o vna pogodba. 79 V št e v ano v sk em go v oru (ki g a go v orijo tu di na V erici) se pogost o poja v lja g las ö, namest o k at er eg a je ü na Gornjem Senik u in v drugih pr ekmurskih nar ečjih (muha je möja v Št e v ano v cih, drugod pa müja ). 80 Za nezv enečimi sog lasniki in pr ed spr ednjimi samog lasni - ki se j spet spr emeni v tj. 81 Za št e v ano v ski go v or je značilna bog at ost d v og la - snik o v . 82 Na Gornjem Senik u in po v sem Pr ekmurju tak o go v orijo Kdo? , Kateri? kot Što? , Šteri? . V Št e v ano v cih in njiho vi ok olici go v orijo Sto? , Steri? . Najdemo majhne r azlik e v besedju gornjesenišk eg a in št e v ano v sk eg a go v or a. Npr . klo- buk na Gornje m Senik u je klobük, 83 v št e v ano v ski ok olici pa go v orijo madžarsk o izposojenk o kalap. 84 Skedenj je gümla na Gornjem Senik u, 85 v Št e v ano v cih pa štjedjen. 86 , 87 V Slo v enski v esi (danes pr edmestje Monoštr a) tigla, tiglati pomeni likalnik , likati , 88 na Gornjem Senik u, v Št e v ano v cih in na splošno po v se m Pr ek - murju go v orijo pejgla, pejglati. 89 V Ritk ar o v cih se mešata značilnosti senišk eg a in št e v ano v sk eg a go v or a, t o je namr eč pr ehod med d v ema go v or oma. Male r azlik e najdemo tudi v besedju V erice in Ritk ar o v ce v . Npr . samostalnik v et er na V erici je vöter, v Ritk ar o v cih pa veter. Ali samostalnik šipek na V erici je ščipek, v Ritk ar o v cih pa šipek. 90 V sr ednjem v ek u je monoštrsk a opatija imela današnje P or abje in delo - ma se v erno Goričk o v s v oji posesti. Leta 1213 je kr alj Andr ej II. (1176?–1235) zamenjal Gornji in Dolnji Senik, se v erno Goričk o t er Dobr o (danes Neuhaus, A v - 77 Zor k o: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, str . 285. 78 Slo v enski viri pr ed prv o v ojno tak o omenjajo deželo ogrskih Slo v ence v , Prekmurje, v endar ta nazi v upor abljajo tudi za današnje por absk e v asi. T rst enjak: Slovenci na Ogrskem, str . 44, 46, 48, 52, 117. 79 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 7. 80 Zor k o: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, str . 287. 81 Pr a v tam, str . 288. 82 Pr a v tam, str . 286–289. 83 Mukič: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, str . 154. 84 Pr a v tam, str . 145. 85 Pr a v tam, str . 128. 86 Pr a v tam, str . 359. 87 T udi v Pr ekmurju je značilno, da nek at er e v asi go v orijo škegen, druge pa gümlo. K oletnik: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave, str . 99; No v ak: Slovar beltinskega prekmurskega govora, str . 50, 147; No v ak: Slovar stare knjižne prekmurščine, str . 128, 733; Flisar: Vogrszki–vendiski rêcsnik, str . 122. 88 Mukič: Porabsko–knjižnoslovensko–madžarski slovar, str . 379. 89 Mukič: Porabsko–knjižnoslovensko–madžarski slovar, str . 253; No v ak: Slovar beltinskega prek- murskega govora, str . 95; Flisar: Vogrszki–vendiski rêcsnik, str . 162. 90 T e r azlik e vöter-veter ali ščipek-šipek najdemo tudi v go v orih r azličnih pr ekmurskih v asi. 374 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers strija) s cist er cijani za drugo posestv o 91 , zat o se je št e v ano v sk o-por abski go v or odcepil od gornjesenišk eg a. Niti r ef ormacija ni doseg la št e v ano v sk eg a okr aja, dokler je bila na Gornjem in Dolnjem Senik u e v angeličansk a sk upnost od 16. st oletja do prv e polo vice 18 . st oletja, ki je bila pod vpli v om goričkih e v angeli - čano v . 92 Cer k e v S v . Janeza Krstnik a na Gornjem Senik u je imela filije na dana - šnji pr ekmurski str ani, kjer so bili Čepinci, Mar k o v ci, Martinje in T r dk o v a 93 in so sk oz i t e v asi obče v ali seniški ljudje z Gornjo Lenda v o (danes Gr ad), ki je bila sr edišče gorič k e pokr ajine. P o da v čnem popisu iz leta 1728 Ritk ar o v ci spadajo pod gornjelenda v sk o gospo stv o. 94 Današnja por absk a pokr ajina je bila upr a vno r azdeljena na notariat e na k oncu 19. st oletja. Št e v ano v ci so bili sedež notariata z osmim i v asmi (V erica, Ot k o v ci, Ando v ci, Sak alo v ci, Slo v ensk a v es, Žida, F ar - 91 Kalász: A szentgotthárdi apátság birtokviszonyai, str . 19. 92 K ozár , G yur ácz: Felsőszölnök, str . 84, 86, 87. 93 Pr a v tam, str . 89. 94 K o v acsics: Szentgotthárd és környéke, str . 385. Domačije na Verici in nekatere domačije v Ritkarovcih (naštevanje ni celotno): 1. Afi, 2. Batjini, 3. Bejbrstji, 4. Borovnjatjini, 5. Casarni (I), 6. Casarni (II), 7. Drnječini, 8. Djančini (Vrnji), 9. Djančini (Spaugnji), 10. Djauklini, 11. Djerglstji, 12. Djirejšini, 13. Djürvini, 14. Döjnini, 15. Ercedjini, 16. Ferencini (Vrnji), 17. Ferencini (Spaugnji), 18. Goslarni, 19. Graboštji, 20. Grofovstji, 21. Gunjerstji, 22. Katini, 23. Kovačini (I), 24. Kovačini (II), 25. Kulmani, 26. Lepoštji, 27. Librecini, 28. Lovenjakovstji, 29. Lujzetjini, 30. Majkovi, 31. Mankoštji, 32. Meijcini, 33. Mičini, 34. Najercostji, 35. Nakamlani, 36. Nanini, 37. Pajčini, 38. Rövcini, 39. Rüštjini (kovačeva hiša), 40. Štjenjerstji, 41. Šubdjanji (I), 42. Šubdjanji (II), 43. Sabatini (osnovna šola), 44. Sabatini (županova hiša), 45. Sabatini (Cvrčekova pristava), 46. Sabatini (Kovačeva hiša) 47. Söjčko, 48. Veijčini (Vrnji), 49. Veijčini (Spaugnji), 50. Veijčini (Nauvi), 51. Žamparca, 52. Žöjlini (Vrnji), 53. Žöjlini (Spaugnji), 54. Ždjercini, 55. Žralini (Vir: Občina Verica-Ritkarovci). Vir: Občina Verica-Ritkarovci. 375 Letnik 41 (2018), št. 2 k ašo v ci). P od gornjeseniški notariat so spadale nek at er e se v er ozahodne in se - v erne goričk e v asi (Matjaše v ci, T r dk o v a, Martinje, Čepinci, Mar k o v ci). 95 , 96 Kljub t emu je ohr anjena k ontinuit eta med št e v ano v skimi in drugimi go v ori na Go - ričk em, saj v matičnih knjig ah lahk o opazimo, da je imelo ritk ar o v sk o ljudstv o t esne stik e s sosednjo V erico, Gornjim Senik om in Čepinci t er Mar k o v ci, Št e v a - no v ci in Ando v ci, pa z Dolenci in Budinci. Besedje je sk or aj enak o v Čepincih, na V erici, v Martinju in T r dk o vi, na Gornjem Senik u, v Budincih, pa Št e v ano v cih in Ando v cih, v endar imajo ti go v ori s v oje g lasoslo vne značilnosti. T udi int onacija je zelo podobna v t eh naseljih. Hišna imena se k ončajo na priponi -ni in -ki v se v ernogoričkih naseljih, ki mejijo s P or abjem. Hkr at i v drugih delih Pr ekmurja, k ot npr . na Gr adu ali na R opoči, se hišna imena v ečinoma k ončajo na priponi -ovi in r edk eje na -ni. 97 Na Dolinsk em ima naj v eč hišnih imen -ovi na k oncu in r edk o -ni. 98 Na V erici ima samo ena dom ačija k ončnico -ovi ( g lej: Majkovi ). V Nar di so pogost e pripone -ni, -ki, -ovi (ali -evi ). 99 V Medžimurju se hišna imena v ečkr at poja v ljajo tudi k ot pri - de vniki (npr . Pivarovi ) in samostalniki (Pivari). Žensk a oblik a samostalnišk eg a hišneg a imena (Pivarica) izh aja iz mošk e oblik e samostalnišk eg a hišneg a imena (Pivar). Izpeljane žensk e oblik e (z osebnim imenom ali br ez osebneg a imena) imajo ali samostalnišk o ali pride vnišk o osno v o (Pivarica). 100 Analiza hišnih imen O hišnih imenih so me poučili pr ebi v alci V erice - Ritk ar o v ce v in pr ebi v alci iz so sed njih v asi. Nek aj stv ari sem poznal po pripo v ed i s v oje družine, k er sem V eričanec. Moji prv otni pomočniki so bili Jelena Gašpar - Laczó na V erici (r oj. 1944) in Marija Šömenek - Čer v Ritk ar o v cih (r oj. 1958), ki sta naši sor odnici, t er Mihael (Mišk o) R opoš (r oj. 1933), ki ži vi v Ritk ar o v cih, ampak se je r odil na Gornjem Senik u. 101 Druge stv ari sem samost ojno odkril s s v ojo r azisk a v o. Hišna imena sem r azvrstil v d v e sk upini: obst oječe in izginule hiše. Ne - k at er e hiše, ki so bile zidane v zadnjih letih, nimajo imena. Slo v enci nenehno odhajajo iz P or abja, k omaj hr anijo domači jezik in star e običaje, njiho v e zapu - ščene hiše pa k upijo Madžari ali tujci (v ečinoma Nemci in A v strijci). Čepr a v je hišno ime ohr anjeno med por abskimi ljudmi, priseljene madžarsk e družine ali posameznik a že ne omenjajo s t em nazi v om. P osk usil bom primerjati v er išk a in ritk ar o v sk a hišna imena s hišnimi ime - ni sosed njih por abskih in goričkih v asi t er z nazi vi dalnjih naselij, ki so na Gorič - k em in R a v ensk em ali na Dolinsk em in o k at erih so pisali pr ekmurski študentje s v oje diplomsk e naloge ( Janja A danič, Nina Banfi, Nino Gumilar , Nataša Lončar). 95 K ozar - Mukič: Slovensko Porabje/Szlovénvidék, str . 15. 96 P o prvi v ojni so se t e goričk e v asi odcepile od pri v lačnosti Gornj eg a Senik a. P o l. 1919 so le Ritk ar o v ce priključili gornjeseniški župniji in notariatu. 97 V ok olici Gr ada: Markovi, Martinovi, Balažinovi, Fučkovi, Gačkovi, Gergejkovi, Rouzikini, Rozini- ni, Miškini itn. (Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 92–141). Na R opoči: Golašovi, Gidejrovi, Kürnikovi, Lankašovi, Vajncarovi, Mecikini, Joškini itn. Prim.: Banfi: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, str . 31, 32). 98 A danič: Ledinska in hišna imena v občini Turnišče, str . 53–82. 99 Int ernetni vir: Horv áth, G yur ácz: Narda : http://www .ar canum .hu/hu/online-kiad v an y ok/ SzazMagy arF alu-szaz -magy ar-f alu-1/nar da-C18E/ne v ek ben-el-az -emlek ezet-C3B A/ . Prido - bljeno, 30. 11. 2018. 100 F r ančić: Međimurski obiteljski nadimci, str . 38. 101 R opoš je nagr ajenec nagr ade Pro Cultura Minoritatum Hungariæ (2017), ki jo je dobil za s v oje amat ersk o f ot ogr af sk o delo, s k at erim je o v ek o v ečal mnoge tr enutk e ži v ljenja por abskih Slo - v ence v . 376 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers Obst oječe hiše na V erici Batjini: T o je nazi v domačije družine Mer kli. Družina ne v e, iz česa je tv or - jen nazi v . P o mojem je t o r azličica hišneg a imena Boutini v Slo v enski v esi. 102 Boutin je izpeljan iz priimk a Bouti. Hiša st oji na zahodu V erice, blizu Ritk ar o v ce v na enem hribu. Bejbrstji: T o je nazi v domačije družin e Mešič. P omen nazi v a ni t očno po - jasnjen. Znana por absk a etnogr afinja Marija K ozar - Mukič tak o meni, da se na - zi v po v ezuje z besedo barbejr, ki pomeni bri v ec 103 ali zdr a vnik. 104 Hiša st oji ob g la vni cesti, nedaleč od današnje tr go vine in a vt obusne postaje (Lepoštji). T udi v Št e v ano v cih obstaja tak šen nazi v . Hčer k a Mešiče vih, Est er a Mešič, ima s v ojo domačijo na V erici, ki je no v a sta v ba in nima hišneg a imena. Borovnjatjini: Nek oč sta v hiši ži v ela Janoš Bor o vnjak in Ana Bedič (r oj. v Budincih). Hiša osamljeno st oji na malem vr hu naspr oti Batjinih in jo upor a - bljajo k ot vik end. K upila jo je madžarsk a družina. Danes še st oji star o železno v etrno k olo, ki je bilo električni gener at or . Družina Bor o vnjak je v eč gener acij ži v ela na t em zemljišču, zat o je izpeljano hišno ime iz njiho v eg a priimk a. Zani - mi v o, da je bil a hiša dolgo časa r egistrir ana v Sak alo v cih in so jo samo ok oli leta 1963 priključili V erici. V monoštrski bitki so bili Sak alo v ci bližje Št e v ano v cem in V erici, dokler jih niso zažg ali T ur ki in T atari. Ljudstv o se je vrnilo po k oncu bit - ke 105 in spet so sezidali Sak alo v ce, v endar že blizu r ek e R abe. Nek aj hiš je ostalo v bl ižini Št e v ano v ce v in V erice. Bor o vnjak o v a hiša je znamenita tudi po dogod - k u, k o so prišli jugoslo v anski partizani na V erico mar ca leta 1945. P artizani pod v odstv om Mir k a (pr a v o ime mu je Alojz Šk erjanec) so zasedli Bor o vnjatjine in se spopadli z madžarskimi v ojaki. Mir k o je padel v boju in pok opali so g a na sak alo v sk em pok opališču, k asneje so izk opali njego v o t elo in spet pok opali v monoštrsk o star o pok opališče, kjer ima danes obno v ljen nagr obni spomenik. 106 T udi v Mar k o v cih najdemo hišno ime Brovnjakini, saj so nek oč tu ži v ele druži - ne s priimk om Bor o vnjak. 10 7 T udi v v erišk em ur barju najdemo t o hišno ime v obliki Borovnyák. Njego v nosilec je Mihael Kr anic (Kranicz), ki je v erjetno ži v el v bl ižin i Borovnjatjinih ali je bil njiho v sor odnik, k er so tisti drugi Bor o vnjak o vi zapisani v sak alo v sk em ur barju. Djančini: T o hišno ime upor abljata d v e hiši (Vrnji pa Spaugnji). Ime je iz - peljano iz ljub k o v alne r azličice Janeza (madžarsk o Jancsi, slo v ensk o Janko, v por absk em go v oru Djanči ). Na sedanjem zemljišču vr hnje hiše so posta vili go - stišče. Ohr anjena je k uhinja star e sta v be, ki ima slamn at o str eho, st eno iz na - bijanice 108 in leseni dimnik. Nek oč je tu ži v ela družina Šömenek. P od hišo pri g la vni cesti še v edno najdemo t . i. djelenski stüdenec, iz k at er eg a so zajemali 102 Mukics: A magyarországi szlovének, str . 57. 103 No v ak: Slovar beltinskega prekmurskega govora, str . 20; Mukič: Porabsko–knjižnoslovensko– madžarski slovar, str . 11; Flisar: Vogrszki–vendiski rêcsnik, str . 15. Barber je slo v enski priimek v Pr ekmurju in P or abju. 104 Mukič: Porabsko–knjižnoslovensko–madžarski slovar, str . 11. Barbejr je izposojen iz madžarščine borbély. V madžarščini je borbély bri v ec ali r anocelnik, ki se ukv arja z zdr a v ljenjem, na v adno z nižjo poklicno izobr azbo. 105 V por abskih v aseh ni bilo etničnih spr ememb po turških v ojnah (1526–1699), k ot so bile na drugih kr ajih Ogrsk e kr alje vine, ampak je bila etnična homogenizacija. Ur bar iz leta 1697 (ki je nastal 53 let po monoštrski bit ki) na v aja ist e slo v ensk e priimk e (Serf ecz, Bajzék, Gécsek, Lázár), ki so bili omenjeni v ur barjih iz let 1637 in 1642 (Serf ecz, Baizek ali Baiczik, Gécsek, Lázár). M. K ozár: Felsőszölnök meghódolása a töröknek 1640-ben, str . 125–127. 106 Mukič - K ozar : Spoznavanje slovenstva, str . 115, 116. 107 Int ernentni vir: F ülöp: A felsőszölnöki szlovén plébánia névrendszere: http://www .v asidigit - k on yvtar .hu/v asidigiportal/image/v dkw eb/bar k oc/f elsoszolnok.html . Pridobljeno, 30. 11. 2018. 108 Nabijanica je bila nar ejena iz ilo vice in bor o vih v ej. Mukič: Porabsko–knjižnoslovensko–ma- džarski slovar, str . 385. 377 Letnik 41 (2018), št. 2 v odo Šömenek o vi. 109 V spodnji hiši ži vi družina Gašpar (Gabriel Gašpar in njego - v a mati T r eza R opoš). Jelena Gašpar - Laczó mi je po v edala, da v t eh hišah nik oli ni ži v el člo v ek, ki se je imeno v al Janoš. V Dolencih je nazi v Jančini in Djančivni, na Gr adu Džančkini, 110 v Sk ak o v cih na R a v ensk em pa Džančkovi, 111 ki so tv orjeni iz t eg a imena. Janoš Lutar omeni hišno ime Jancsivina Sztára v V elikih Dolencih (1821). V Slo v enski v esi najdemo podobno ime: Djantjin. 112 Djauklini: T a nazi v najdemo tudi na Gornjem Senik u in v Sak alo v cih, 113 omenjen je tu di v Čerpnjak o vi prisegi k ot Jokli. Hiša se nahaja na spr ednjem delu V erice pri g la vni cesti pod Katinbrejgom. Jožef De utsch, ki se je imeno v al Djauklin/Djoukli v a na Gornjem Senik u (tista hiša je bila na ledini Polova, ne - daleč od Ritk ar o v ce v), se je oženil z v erišk o Ano Štaje r (Pajčini) in k upila sta zemljišče na V erici. Danes ži vi tu njego v vnuk Kar el s s v ojo bolno mat erjo V e - r onik o Č uk (r oj. na Gornjem Senik u). Družina ne v e nič k onkr etneg a o s v ojem nazi vu. V por absk em nar ečju je pride vnik djoklavi, ki pomeni jok a v . Mor da je Djauklin vzde v ek, ki se izpelje iz t e člo v ešk e značilnosti. 114 Djerglstji: Hiša st oji v so sedstvu občinsk eg a ur ada pri g la vni cesti. Danes tu ži vi Ema Kar ba. Njena mati Marija Banfi je prišla iz Mursk e Sobot e na V erico ok oli leta 196 8. Nek oč je v t ej hiši ži v el Gr egor Zank oč, r ojak Žralinih. Gr egor je Gergely v madžarščini, v št e v ano v sk o-por absk em go v or u Djergl in iz t eg a imena so izpeljani Djerglstji. K er je Banfije v a prišla iz nek danje Jugosla vije, so jo po - smehlji v o klicali Partizanka, k ar je bilo sklice v anje na jugoslo v ansk e partizane druge v ojne (1939–1945). Na Dolnjem Senik u je nazi v Djerguš, na Gornjem Se - nik u pa Gerglini, 115 na Gr adu pa Gergejkovi. 116 V eriški ur bar iz leta 1767 na v aja hišno ime Gergő, ki g a nosi Št ef ek Gašpar (Gaspár Istok). Gergő je madžarsk a ljubk o v alna r azličica Gr egorja, ampak ta nazi v v erjetno ni enak današnjim Djer - g lstjim. Djirejšini: Hiša st oji naspr oti občinsk eg a ur ada v sosedstvu vr hnjih Feren- cinih. T a del se imenuje Vilica (ulica), kjer so še hiše Djirejšini, Pajčini, Štjenjerstji in Ferencini. Danes tu ži vi družina Žök š. Mor da je nazi v izpeljan iz pride vnik a znameniti. V današnjem v er išk em go v oru t o pomeni ejrašnji (izposojen pride v - nik iz madžar ščine híres ), v stari pr ekmurščini pa hirešni. 117 Glas h, ki je bil v začetk u besede, je v P or abju v časih pr ešel v j. Iz t eg a g lasa se je izoblik o v al dj. Döjni ran ali Döjnini: Hiša st oji nad omenjenimi Batjinimi. Danes je vi - k end, ki g a je k upil in obno vil Madžar . Zadnja stano v alca sta bila K olman K o v ač in Marija Dobjan. Hišno ime je izpeljano iz priimk a Düh in t o tudi podkr epi v eri - ški ur bar , ki omeni nazi v Dühni z nosilcem Janošom Mer klijem (Mérkli). Priimek Düh je značilen v Sak alo v cih, pomeni duh. V stari pr ekmurščini je t o düh 118 , v pogo v orni pr ekmurščini düj, 119 v št e v ano v sk em in v eri šk em go v oru döj zar adi omenjene g lasoslo vne značilnosti. Hišno ime Düjovi v Dolencih je tudi izpeljano iz t eg a priimk a. Ercedjini: Hiša st oji v dolini blizu ritk ar o v sk e doline Žgaline in v erišk eg a gostišča Vendvidéki Vendégház. Obdelane nji v e in pok ošeni tr a vniki ok oli hiše 109 Danes je madžarski lastnik pri vrnjih Djančinih pr eimeno v al studenec na Máté-forrás (Mat eje v izvir). P odobne studence najdemo pri gr adiščanskih Hrv atih. Npr . v Hrv atsk em Židanu je Sr- njini zviranjak. T o pomeni, da iz studenca ni pil samo člo v ek, t em v eč tudi di vjak (srna, jelen). 110 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 101. 111 Lončar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova, str . 56. 112 Mukics: A magyarországi szlovének, str . 57. 113 Mukics: A magyarországi szlovének, str . 56. 114 Mukič: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, str . 83. 115 Pr a v tam, str . 55–56. 116 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 98. 117 No v ak: Slovar stare knjižne prekmurščine, str . 132. 118 Pr a v tam, str . 71. 119 Mukič: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, str . 75; No v ak: Slovar beltinskega prek- murskega govora, str . 36. 378 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers so se pogozdi li. Pri hiši st oji star a sta v ba z značilno oblik o, ki je r azmer oma edinstv ena v P or abju. Nek oč je služila za k aščo. Stano v anje je v dobr em stanju, v endar so se stano v alci (družina K o v ač) izselili. Hišno ime je obstajalo tudi v Ando v cih in g a na v aja ando v ski ur bar . V Nedelici na do linsk em delu Pr ekmur - ja se upor ablja nazi v Ercekovi. Nek at eri r azlag ajo, da je ime nastalo na podlagi stanu in družb eneg a položaja, k er je imela družina k onje in se ponosno peljala k ot gr ofje. V madžarščini beseda herceg pomeni princ, knez, v nemščini Herzog pomeni vojvoda. 120 Ampak so v pr ejšnjih st oletjih izprič ane družine med Mur o in R abo, ki se imenujejo Herczeg. 121 R azen t eg a ando v ski ur bar na v aja hišno ime kot Herczegin. V Šalo v cih so znani Ercegni. Ferencini: T o hišno ime upor abljata sosednji hiši, ki sta v t . i. Vilici, v sre - dišču V erice, pri občinsk em ur adu. Ime je izpeljano iz krstneg a imena Ferenc (F r anc). Na Dolinsk em v Gomilici so Ferenčovi, 122 v bližnjih Šalo v cih pa tudi lah - k o najdemo enak o ime Ferencini, na Gr adu pa Francovi. 123 Spaugnji Ferencini so na k oncu doline pri gozdu. Danes ži vi v t ej hiši v do v a Kar la Dončeca, Ana Kr aj - car , vnukinja Majkovega Matjaža Kr ajcarja. Vrnji Ferencini so imeli drugi nazi v , v endar se nihče ne spomni star eg a hišneg a imena. K olman in Jožef sta bila iz spodnje hiše, oženila sta se s hčer ama iz družine Mer kli (Batjini). K olman Don - čec je dobil vr hnjo hišo in po s v oji r ojstni hiši je nastal nazi v Vrnji Ferencini. V vr hnji hiši ži vi danes Kar el Dončec ml., ki je K olmano v vnuk. Gunjerstji: Hiša st oji na spr ednjem delu V erice, nedaleč od g la vne cest e v sosedstvu Djauklinih. Na sed anjem zemljišču sta v časih bili d v e hiši. Prv a je bila star a nabijanica s slamnat o str eho, ki je že porušena. Drugo so zgr adili k asneje, t o je današnja no v a sta v ba. Danes v njej ži vita Ant on Mešič in njego v a sopr og a Magdalena Kr anjec iz Gornjeg a Senik a od domačije Ž upajni. Nek danja stano v al - ca sta bila F r anc Libr ec in E v a Bar abaš, ki sta ži v ela v stari hiši. Iz Libr eco v eg a priimk a je izpeljan nazi v sosednjih Librecinih. Hišno ime Gunjerski se upor ablja tudi v Č epincih, v Slo v enski v esi pa Gunjerni. 124 P o mojem domne v anju so Gu- njerstji enaki hišnemu imenu Gaunarvi, ki je v Sk ak o v cih na R a v ensk em. Gaunar pomeni v aški v eljak. 125 Librecini: F r anc Libr ec in E v a Bar abaš , ki sta ži v ela pri sosednjih Gunjer- stjih, sta pr odala so sednje zemljišče, ki je bilo pod njuno hišo. T ak o so nastali Librecini. Danas tu ži vita F er enc Klement (r oj. v F ar k ašo v cih pri Monoštru) in njego v a žena Ir enk a Libr ec. Leta 1767 so že omenili podobno hišno ime na V e - rici Libriczi, ki g a je nosil Matjaž Librič (Librics). Lovenjakovstji: Hiša st oji med Djergelstjimi in tist o kmetijo, ki je zgr ajena na mes tu nek danjih Grofovstjih. Enak o hišno ime je bilo znano tudi v Ritk ar o v - cih. Danes je hiša nenaseljena. Zadnji stano v alec je bil Jožef Vindiš (u. 2000). Vindiš je bil sir ota, ki g a je spr ejela družina Lo v enjak v Ritk ar o v cih, ki se je ime - no v ala tudi Lovenjakovstji. Lo v enjak je bil dok aj pogost priimek v Otk o v cih (da - nes del Št e v ano v ce v) in je danes zelo pogost na notr anjem Goričk em. K o se je Jožef Vi ndiš pr eselil na V eric o, je prinesel tudi s v oje hišn o ime. Star o ime hiše je bilo Čirečini. Beseda čireč pomeni perutnina po Mariji K ozar - Mukič. Majkovi: Hiša st oji med Bejbrstjimi in Lovenjakovstjimi, v sosedstvu ome - njene kmetije. Hišno ime je izpeljano iz ljubk o v alne r azličice krstneg a imena Matjaž (Majko). T o je bila r ojstna hiša Matjaža Kr ajcarja (1876–1958) (ži v el je pri Naninih ), ki je napisal r ok opisno k ant orsk o knjigo v pr ekmurščini (1895). K ot ljudski k ant or je v odil slo v ensk e r omarje ob cer kv enih pr aznikih in pel sta - 120 A danič: Ledinska in hišna imena v občini Turnišče, str . 65. 121 2. 4. 1730 se je r odila na V eric i Marjeta, hči Št ef ana Her ceg a (Herczeg) in Katarine Pint er (Pin- tér). 122 A danič: Ledinska in hišna imena v občini Turnišče, str . 53. 123 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 97. 124 Mukics: A magyarországi szlovének, str . 57. 125 Lončar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova, str . 59. 379 Letnik 41 (2018), št. 2 r e pr ekmursk e slo v ensk e pobožne pesmi. P el je tudi na tr adicionalnih bdenjih pri domačih mrtv aških odr ih. Današnji stano v alec hiše je Miklós St einer , ki je pos v ojenec slo v ensk e druži ne Ger enčer , ki je ži v ela v t ej hiši. V Otk o v cih je bilo hišno ime Matjašini, v Šalo v cih se upor ablja ime Matjašni. T udi ta nazi v je izpe - ljan iz Matjaža , pr a v tak o je nazi v Majkašovi v P ert oči in Matišovi v R ado v cih na Goričk em 126 ali Mačašovi v T opolo v cih na R a v ensk em. 127 V v erišk em ur baru se poja vi hišno ime Matko, ki g a nosi Blaž Her ceg (Herczeg). Matko je r azličica kr - stneg a imena Mat ej, Mat e vž , Matjaž, nek oč je bilo v r abi med ogrskimi Slo v enci. Zar adi pr ej omenjeneg a dejstv a tudi ta nazi v ni enak današnjim Majk o vim. Mankoštji: H iša se nahaja nedaleč od današnje tr go vine (Lepoštji). Med Mankoštjimi in Lepoštjimi so bili izginuli Ždjercini. V da vnini je bilo stano v anje Janoša Mank oša (r oj. v Št e v ano v cih), ki je umr l leta 1963. Mankoštji so izpeljani iz t eg a priimk a. Današnji stano v alec je Mank oše v r ojak Kar el Kr ajcar . P odoben nazi v se upor ablja v P ert oči (Mankašovi) 128 in Dolencih (Mankašni). Mičini: Hiša st oji med Gunjerstjimi in Mankoštjimi t er nad Librecinimi pri g la vni cesti. Danes tu ži vi Madžar Mihál y Zádori z žen o, Slo v enk o Magdaleno Šömenek. Njeni starši so bili Marija Dončec (Žralini) in Jožef Šömenek. Marijo Dončec so ljubk o v alno poimeno v ali k ot Miči (madžarsk o Mici ). Najercostji ali Najerc: Nek oč je t o bilo hišno ime nemšk e družine Fischl - ma y er ( g lej: Drnječini ). T udi nazi v je skr ajšana oblik a t eg a nemšk eg a priimk a. 129 Janoš Bar abaš , ki je prišel z Janošom Časarjem iz Čepin ce v in s v ojo sestr o E v o v 10. letih 20. st oletja, se je oženil s Kar olino, hčer k o Leopolda Fischlma y erja in dobil zemljišče v sosedstvu (med Naninimi in Žralinimi ). Njego v o hišno ime je iz peljano po tast o vi dom ačiji, k er je Kar el Časar pr enesel s v oj domači nazi v Drnječin na Fischlma y erje v o hišo. Janoše v a sestr a E v a se je por očila z gunjer- stjim F r ancom Libr ecom. Janoše v vnuk Ant on Bar abaš je bil zadnji stano v alec pri Najercostjih (u. 2015). Od takr at je madžarsk a družina k upila njego v o hišo. Bar abaše vi so imeli sor ods tv o v Čepincih, zat o tudi tam lahk o najdemo nazi v Najercini. V Mar k o v cih pa je hišno ime Barabašini izpeljano iz t eg a priimk a, ki je bil pogost na tist em kr aju. Nakamlani: Hi ša je nenaselj ena. St oji nedaleč od Ritk ar o v ce v , v soseščini Döjninih in v bližini Batjinih. Hišno ime zr cali značilnost sklanjatv e por absk eg a nar ečja: kamen, kamla. 130 Nazi v nosi pr epozicijo mestnišk e oblik e na, ist o k ot Vgrabaj v Ner adno v cih pri Gornjih P etr o v cih. Zemljišče ok oli hiše je zelo k amni - t o, zat o se imenuje tista ledina Kamen. Zadnji stano v alec je bil Kar el Šimon, ki je umr l v leta 1960. V časih so imeno v ali hišo tudi Šimon ran. 131 Nanini: Hiša je v sosedstvu Najercostjih in v erišk e k apele. Hišno ime je iz - peljano iz krstneg a imena Ana (por absk a ljubk o v alna r azličica je Nana, Nanec ). V da vnini je tu ži v ela Ana Libr ec, sestr a gunjerskega F r anca Libr eca. Danes ži vi v hiši družina P oll y (F r anc P oll y je iz Dolnjeg a Senik a) in v do v a Jožef a Kr ajcarja, ki je bil vnuk Majkovega Matjaža Kr ajcarja. Družina ima še drugi nazi v Poštaš (poštar), k er je bila Jožef o v a hči nek oč poštar k a. Pajčini: Hiša st oji med d v ema hišama Ferencini v t .i. Vilici. Današnji sta - no v alci so dru žina K ern. Jen ek (E v gen) K ern se je ožen il s Kristino Za v ec, ki je hči nek danjih stano v alce v Kar la Za v ca (u. 1984) in Kar oline Štajer (u. 1963). V Čepincih najdemo podobno hišno ime, in sicer Pančini. V v erišk em ur barju je zapisano hišn o ime Papics, ki g a nosita d v a podložnik a A dam in F r anc Dančeč 126 Banfi: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, str . 27; Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 136. 127 Lončar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova, str . 62. 128 Banfi: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, str . 27. 129 V P ert oči Majerovi izvir ajo iz nemšk eg a priimk a Maje r . Pr a v tam , str . 27. 130 Mukič: Porabsko–knjižnoslovensko–madžarski slovar, str . 145. 131 V R ado v cih se upor ablja hišno ime Šimonovi. Glej: Gumilar : Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 140. 380 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers (Dancsecs), ki sta sor odni k a. Najbrž je ta nazi v enak Pajčinim. Ni izključeno, da je bil nek oč stari nazi v Dončeco vih, ki se danes imenujejo Ferencini. Papič je priimek, ki se poja v lja v ečinoma v Pr ekmurju. T udi na V erici se je poja vil ta pri - imek v 18. st oletju. P o krstni knjigi tr ošk e župnije se je 31. 8. 1721 r odil Janoš, sin V uk a Mečiča (Mecsics) in Magdalene P apič (Papič). Štjenjerstji: Hi ša je pri g la vni cesti, v sosedstvu občinsk eg a ur ada, v t . i. Vilici, kjer so še Djirejšini, Pajčini in Ferencini. Na sedanjem zemljišču je bil v da vnini sk ede nj (v v erišk em go v oru štjedjen ), ki so g a po v ečali s hišo. Stari star - ši današnjeg a stano v alca Alek sandr a (Šanjija) Mer klija , Jur e in Ana Mer kli, so dobili zemljišče. V Lutarje vih zapiskih najdemo hišno ime Skegnyár, ki je bilo v V elikih Dolencih ok oli leta 1816, danes pa se imenuje Škinjar . Šubdjanji: T o hišno ime upor abljata so sednji hiši. Obe sta v sosedstvu Lo- venjakovske in Djerglske hiš e, naspr oti Vilice . V prvi hiši ži vi družina K onk olič, ki skr bi za obr at o v anje v erišk e tr go vine in kr čme (Lepoštji). Drug a hiša je ne - naseljena. Zadnji stano v alec je bil Vilmoš Časar , ki je umr l leta 1993 v pr ometni nesr eči. Najbrž je hišno ime enak o nazi vu Sabján v v er išk em ur barju. T akr atni nosilec je bil Janoš Mečič (Mecsics). Šabjan je r azličica priimk a Šebjana v Pr ek - murju, ki izvir a iz omenjeneg a star eg a pr ekmursk eg a krstneg a imena. Sabatini: T o hišno ime upor abljajo štiri hiše. Ena je hiša Endr eja T alaberja, 132 kjer je nek oč bila v erišk a osno vna šola od leta 1939 do leta 1960. V njenem soseds tvu so Djirejšini. V drugi hiši danes obr atuje gostišče Tücsöktanya (dobesedno C vr ček o v a prista v a), ki je v dolini Sak alo v sk eg a pot ok a, na meji V erice in Ritk ar o v ce v . T o je bila r ojstna hiša por absk e pisat eljice Ir ene Bar ber (1939–2006) (r oj. T alaber). Pri prista vi so tr etji Sabatin i, kjer je ži v el F r anc K o - v ač s s v ojo sopr ogo (u. 2016). Hišo je k upila madžarsk a družina. Četrti Sabatini so celo no v a hiša, daleč v sosedstvu občinsk eg a ur ada in nek danje osno vne šole. V 1990. letih je bila dom župana Zsolta T alabérja, ki ima slo v ensk e k or enine in se je njego v oče imeno v al Sabatini. Danes je hišo k upil mladi por abski zak onski par Žolt Časar iz Št e v ano v ce v od Šeberstjih in Sil vija Mešič iz Otk o v ce v od P etri - nih. T udi v sosedstvu t e hiše je sezidal madžarski zak onski par no v o stano v anje, ki tu di nima hišneg a imena. V v erišk em ur barju najdemo t o hišno ime v obliki Sobotin, ki g a nosi Janoš Mer kli (Mérklj). Najbrž je hišno ime izpeljano iz priimk a star e slo v ensk e družine Sab at (Szabat), ki je ži v ela v 18. st oletju na V erici in je izumr la v začetk u 19. st oletja. 133 Priimek Sabat ni bil pogost v P or abju, najdemo g a le na V erici . V erjetno je lok alna r azličica priimk a Sabotin, Sobotin, ki je danes še v edno pogost v Pr ekmurju, zlasti v ok olici Mursk e Sobot e. V Krupli vnik u in R ado v cih pri Gr adu lahk o najdemo podoben nazi v Sabotini. 134 Veijčini: T o hišno ime upor abljajo tri hiše. Vrnji Veijčini so v zadnji dolini za današnjo C vr ček o v o pris ta v o (Sabatini). T o je bil dom F r anca T alaberja in njego v e sopr oge Ane K o v ač. Spaugnji Veijčini so domačija d v eh br at o v , Ant ona in F r anca T r ajberja. Njuno ljubk o v alno ime, ki je pr a vzapr a v alt ernati vno hišno ime, je Runci, Runcajs od g la vneg a her oja češk oslo v ašk e risank e O loupežníku Rumcajsovi, k er sta d v a br ata po videzu podobna R umcajsu. T r etja hiša so Nauvi Veijčini v soseščini Nakamlanih in Döjnega rama. T o je no v o stano v anje, ki g a je zgr adil zak onski par Tibor Pint iz Št e v ano v ce v od tamk ajšnjih T ot ostjih in Mar - g ar eta T r ajber , ki je od Spaugnjih Veijčinih doma. V Budincih najdemo hišno ime Beijčini pri današnji drža vni meji, nedaleč od Ando v ce v . V v eri šk em ur barju je zapisan podoben nazi v Vedics, ki g a nosi Mihael Dü (Dű). Žöjlini: T o hišn o ime upor ab ljata so sednji hiši. Vrnji Žöjlini so v sosedstvu 132 T alaberja ljub k o v alno imenujejo tudi Dranc, ki je tv orjen iz njego v eg a madžarsk eg a krstneg a imena Endre. Zat o je Dranc alt ernati vni nazi v t e hiše, ki se imenuje Sabatini. 133 16. 1. 1730 se je r odila na V eri ci E v a, hči Janoša Mirtlja in Elizab et e Sabat . 12. 8. 1798 se je r odil na V erici Jur e, sin F r anca Gašparja in E v e Sabat . 134 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 128. 381 Letnik 41 (2018), št. 2 Gunjerstjih in Djauklinih. V t ej hiši ži vi moja družina. T o je bila domačija znane - g a por absk eg a lončarja Kar la Dončeca (1918–2002), mojstr a ljudsk e obrti, ki je bil iz Ando v ce v od tamk ajšnjih Er cedjinih. V spodnji hiši (Spaugnji Žöjlini) ži vi v do v a in moja pomočnica Jelena Gašpar - Laczó, ki je sor odnica lončarje v e žene Ane Gašpar , ki je bila pr a v tak o Ando v čank a od V učtjinih. Družina Gašpar je imela kr čmo v vr hnji hiši, dokler je bilo njeno stano v anje v spodnji hiši. Kar el Dončec je za dot o dobil zemljišče, k amor se je pr eselil leta 1939. Hišno ime je izpeljano iz pr ekmursk e besede žüu (v por absk em go v oru žöu ), ki pomeni žulj. Na Madžarsk em se imenuje žulj tak šen člo v ek, ki je zelo ponosen (ošaben) npr . na s v oje bog astv o, v endar so t ežaki, ki so opr a v ljali naporno fizično delo, imeli tudi žulje na dlani. V t em primeru je Žöjlin vzde v ek, ki se po v ezuje ali z oholno - stjo ali pa sir omaškim družbenim položajem posamezn ik a, ki je nek oč nosil ta nazi v . Jelena Gašpar mi je po v edala zanimi v o zgodbo o ledini, ki je pod spodnjo hišo. Njen r ojak, ki se je hot el izseliti v Združene drža v e, se je odpo v edal emi - gr aciji pr a v na tisti ledini, k er se je r azjok al. Namr eč, pr epoznal je, da ne mor e zapustiti s v oje domo vine. Odslej se tista ledina imenuje Meritja (Amerik a), 135 ki se je sčasoma tudi pogozdil a, k ot druge nji v e in tr a vniki po v sem P or abju. Hči gospe Jelene, Marietta Laczó , tudi ži vi na V erici in ima s v ojo domačijo, ki je no v a sta v ba pri občinsk em ur adu in nima hišneg a imena. Žralini: Hiša st oji pod današnjo tr go vino (izginulimi Lepoštjimi ). Zadnji stano v alec je bil nemšk o-madžarsk eg a r odu Vilmos K o v ács (u. 2013), ki je bil mizar . Njego v sin je Laci K o v ač (1950–), nek danji r a vnat elj osno vne šole v Št e - v ano v cih, čebelar in a vt or t er v odit elj amat ersk e por absk e g ledališk e sk upine Veseli pajdaši. P o Jeleni Gašpar - Laczó je žralin izpeljan iz madžarsk e besede zsellér, ki pomeni t ežak. P od obno je hišno ime Kobikošovi na Gr adu, 136 ki je iz - peljank a iz madžarsk e besede kubikos (k opač). T udi k opač je dela v ec nizk e st o - pnje, k ot t ežak. Izginule hiše na V erici Drnječini ali Drnječovi: Hiša je bila v ok olici v erišk e k apelice. Danes še st o - jijo v odnjak in ruše vine kleti v podr asti. T o je bila dom ačija Nemca Leopolda Fischlma y erja, ki je imel hčeri. Eno je vzel za ženo čepinski Janoš Bar abaš, drugo pa Kar el Časar , ki je bil pr a v tak o iz Čepince v . Časar se je v Čepincih imeno v al Dr- nječini, zat o se je po njem spr emenil nazi v Fischlma y er je v e domačije, ki je bila najpr ej Najerc. T a nazi v je pot em podedo v al njego v drugi zet Bar abaš. Čepinski Drnječini so bili tik na današnji madžarsk o-slo v enski meji pri Ritk ar o v cih. T am se pelje cesta pr oti ritk ar o v skim Trajbernim. T o ime je ze lo podobno izginulemu priimk u, ki je bil znan v Čepi ncih v 18. st oletju. Leta 1754 je bil izpričan priimek Darnics, Dornics (Darnič, Dornič). 137 Graboštji: Hiša je bila bl izu Ritk ar o v ce v pri Sak alo v sk em pot ok u v dolini Žgalina, pod današnjo gostilno Vendvidéki Vendégház, kjer so električni dr ogi med Ritk ar o v ci in V erico. Hišno ime je izpeljano iz pr ekmursk e besede graba ( jama), k er je bila hiša v dolini. Zadnja stano v alca hiše sta bila Ana, v do v a Št ef a - na Za v ca in njen bolan sin. Hiša se je uničila v 60. letih 20. st oletja. Nazi v Grabo- ški se upor ablja tudi v Čepincih, pr a v tak o v dolini. Grofovstji: Hiš a je bila v ledi ni Törnjek, danes je tu kmet ija (Marof). V bli - 135 T udi na Gr adu in v sosednjih R ado v cih je znano hišno ime Amerikanarovi, kjer je bil stano v alec po vr atnik iz Zdru ženih drža v . Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 92. 136 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 102. 137 Int ernetni vir: F ülöp: A felsőszölnöki szlovén plébánia névrendszere: http://www .v asidigit - k on yvtar .hu/v asidigiportal/image/v dkw eb/bar k oc/f elsoszolnok.html . Pridobljeno, 30. 11. 2018. 382 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers žini je studenec Predina, ki g a kmetija še v edno upor ab lja za napajanje in zali - v anje. Zadnja stano v alk a je bila Ana K ürnjek (r oj. Šk er lak), ki se je imeno v ala Grofica po s v oji hiši (u. 1966). Mor da je ime izpeljano iz samostalnik a grof, ki opozori na k ak šen gmotni položaj. V endar je bil izpričan priimek Gróff na Gor - njem Senik u leta 1790, ki ni bil pogost . 138 T udi na Gornjem Senik u in v Čepincih najdemo hišn o ime Grofoski. 139 V medžimurski Štrigo vi pri slo v ensk o-hrv aški meji se upor ablja podoben nazi v Grofekovica. 140 Katini: Hiša je bila pri današnji tr go vini in kr čmi (Lepoštji), blizu sr edišča v asi. Hišno ime je izpeljano iz krstneg a imena Katarina. O zadnjih stano v alcih nič k onkr etneg a ne v emo. Mogoče je ta hiša že zda vnaj izginila, k er je po v ede - nju Jelene Gašpar - Laczó poimeno v anje naj v ečjeg a vr ha V erice Katinbrejg tudi izpeljano iz t eg a hišneg a imena, tisti vr h pa je bil omenjen že v prvi polo vici 19. st oletja. 141 Ist o hišno ime najdemo tudi v Čepincih in v Nedelici na Dolinsk em, 142 v Sk ak o v cih na R a v ensk em pa se upor ablja hišno ime Katicini, ki je izpeljano iz ljubk o v alne r azličice krstneg a imena Katica. 143 Kulmani: Hiša je bila v ok olici v erišk e k apele, v sosedstvu današnjih Žra- linih in Naninih. O zadnjih stano v alcih nimamo k onkr etneg a podatk a. Nazi v je izpeljan iz krstneg a imena K olman. Na Gornjem Senik u je znano hišno ime Kol- mani. 144 Lepoštji: Na ze mljišču t e do mačije st ojijo današnja tr go vina in kr čma t er a vt obusna postaja in g asilski dom. Hišno ime je izpeljano iz priimk a Lepoša. T uk aj se je r od ila sopr og a Gr egorja Zank oča (Djerglstji) Ana Lepoša. Lepoša je značilen priim ek v Šalo v cih in Notr anjem Pr ekmurju, a je zelo r edek v P or abju. T udi v Budincih lahk o najdemo hišno ime Lepošni. Rövcini: Hiša je bila pri v eriški k apel ici. T uk aj je ži v ela družina Or eo v ec, ki je zi dala k apel o leta 1947 in je imela kr čmo. T udi Rövcin je izpeljan iz njiho v eg a priimk a. T o je bila r ojstna hiša Janoša ( Jenek a) Or eo v ca (1934–2014), pok oj - neg a št e v ano v sk eg a k ant orja, ki je pet deset let pel slo v ensk e cer kv ene pesmi v št e v ano v ski cer kvi. Njego v a žena Ar ank a Bor o vnjak, hči Janoša Bor o vnjak a, ki je bila priča boju pri Bor o vnjatjinih leta 1945, še ži vi v Št e v ano v cih. Aranka Bo - r o vnjak in Janoš Or eo v ec sta se odselila v Št e v ano v ce leta 1967 in odnesla tudi nazi v Rövcin na tamk ajšnjo domačijo. Söjčin ran, Söjčini ali Söjčko: Ostale so ruše vine med tr go vino (Lepoštji), Bejbrstjimi in Žralinimi, pod nek danjimi Katinimi. Nek danja stano v alca sta bila Jožef Šömenek (u. 1979) in Ana T alaber (u. 1982). V eriški ur bar omeni hišno ime Szű, ki g a nosi Matjaž Gašpar (Gaspár). Na V erici je bil nek oč priimek Šü ali Sü, v erj etno hišno ime izvir a tudi iz t eg a priimk a. 20. 9. 171 9 se je r odila Jelena, hči Matjaža Šüja (Sű) in Katarine Bočk or (Bocskor). Ždjercini: Hiša je bila med današnjo tr go vino (Lepoštji) in Mankoštjimi. Eno visok o čr ešnje v o dr e v o spomni na mest o hiše. Nek oč je bila domačija dru - žine Mer kli, ki so bili Mer kl ije vi sor odniki pri Štjenjerstjih. V eriški ur bar omeni hišno ime Gercz, ki g a nosita d v a slo v ensk a podložnik a Matjaž Kr anic (Kranicz) in Janoš Mečič (Mecsics). Hišno ime ni t očno pojasnjeno. V eriški ur bar omeni še hišn o ime Báh, ki g a je nosil neki Mihael Gašpar (Gáspár). T udi je ta nazi v po v sem izginil. 138 Int ernetni vir: F ülöp: A felsőszölnöki szlovén plébánia névrendszere : http://www .v asidigit - k on yvtar . hu/v asidigipo rtal/image/v dkw eb/bar k oc/f elsoszolnok.html. Pridobljeno, 30. 11. 2018. 139 Mukics: A magyarországi szlovének, str . 55. 140 F r ančić: Međimurski obiteljski nadimci, str . 39. 141 Timár , Molná r , Szék el y et al: Digitized maps of the Habsburg Empire – The map sheets of the second military survey and their georeferenced version, str . 59. 142 A danič: Ledinska in hišna imena v občini Turnišče, str . 61. 143 Lončar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova, str . 56. 144 Mukics: A magyarországi szlovének, str . 55. 383 Letnik 41 (2018), št. 2 Obst oječe hiše v Ritk ar o v cih Apatjini: T o hišno ime sta nosili d v e hiši. Star a hiša je stala tik na današnji madžarsk o-slo v enski meji, sk or aj na območju Čepince v . V čepinsk em go v oru se je imeno v ala Apakini. V sos edstvu t e hiše še v edno st ojijo Najer cini in P opo - v ski v Č epincih. Hišo so por ušili, k o so posta vili železn o za v eso, ki je pr etr g ala stik e med goričkimi in por abskimi naselji. Iz t e hiše je bila doma Neža V ehap (W eháp), ki se je por očila s F r ancem F aričem iz Vidonc e v pri Gr adu. Leta 1972 je družina k upila hišo pri ri tk ar o v sk em zv onik u, ki se je imeno v ala Trplan in je bila do mačija družine T erplan (ki je bila bržda iz Mar k o v ce v). Imr e T erplan je bil g asilski po v eljnik v Ritk ar o v cih. Danes se imenuje ta sta v ba Apatjini. F r anc F arič ml. in njego v mutast polbr at Sidor Bajzek ži vita v t ej hiši. Hišno ime ni t očno pojasnjeno. Bazetjini: Hiša je nenaseljena in st oji tudi pri zv onik u. V da vnini sta tu ži v ela br ata in njuna sestr a: Ernest , Kar el in Irma Bajzek. Hišno ime je izpeljano iz njiho v eg a priimk a, ki je zelo pogost na Gornjem Senik u. T udi na Senik u najde - mo hišno ime Bazekini in Č erpnjak o v a priseg a g a pr a v tak o omenja k ot Bazék. Bajzek se v erjetno po v ezuje z bezgom. 145 145 Našel sem podobne oblik e v hrv aščini, ki pomenijo bezeg. Npr . v stari k ajk a v ščini bazag (Be - lost enec: Gazophylacium, str . 13), v gr adiščanski hrv aščini bajzak. Prim.: Bencsics, Fink a, Szucsic h –et al: Gradišćansko-hrvatsko–hrvatsko–nimški rječnik, str . 48. Na Gr adu se l ahk o upor ablja h išno ime Bezejkovi, ki je izpeljank a samostalnik a bezeg. Prim.: Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 94. Domačije v Ritkarovcih (naštevanje ni celotno): 1. Apatjini, 2. Bazetjini, 3. Beijnklarstji, 4. Boslini, 5. Brejznatjini, 6. Čajta, 7. Ejvicini, 8. Emanstji (Vrnji), 9. Emanstji (Spaugnji), 10. Emanstji (Nauvi), 11. Filpini (Svetceva hiša), 12. Gospaudini, 13. Kaucini, 14. Kujserstji, 15. Lovenjakovstji, 16. Mijautjini, 17. Palko, 18. Petrajnini, 19. Rüštjini (Tekova hiša), 20. Štajerni, 21. Vajnini (I), 22. Vajnini (II), 23. Žadjacini. Vir: Občina Verica-Ritkarovci. 384 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers Casarni: T o ime sta imeli sos ednji domačiji, ki sta stali pri g la vni cesti pod hribom, kjer je pok opališče. Prv o hišo so že porušili in tr enutno še v edno zidajo no v o. Zadnja stano v alca tist e hiše sta bila Jožef Pint er (u. 1994) in Gizela Bauer (u. 200 0). V današnji hiši ži vi Ana Mer kli (od v eriških Batjinih ), v do v a Ant ona Šerf eca. Ant ono v oče P et er Šerf ec je prišel iz Gornjeg a Senik a od tamk ajšnjih Mar čentjinih. V t ej hiši je bil nek danji ritk ar o v ski občinski ur ad. Janoš Lutar je omenil hišno ime Czaſzar iz Ritk ar o v ce v , ki je v erjetno enak današnjim Casar- nim. T r eba je omeniti, da na se v ernem Goričk em in v P or abju najdemo priimk e Časar (v madžarščin i császár pomeni cesar, ki je pr a vzapr a v slo v ansk a izposo - jenk a). V drugih delih Pr ekmurja najdemo priimk e Casar. 146 V P ert oči na Gorič - k em in v Domajincih na R a v ensk em se imenuje domačija Casarvi. 147 , 148 V bližnjih Šalo v cih so znani Casarovi. V stari knjižni pr ekmurščini casar pomeni cesar. 149 Star a oblik a je ohr anjena v por absk em nar ečju. 150 V sek ak or so zapisali priimek Csaszarin (Časarin) v Mar k o v cih leta 1772. V Mar k o v cih najdemo podobno hi - šno ime Česarin, v endar se t o v erjetno po v ez uje s priimk om Cseszar (Česar), ki je izpričan leta 1773. 151 Čajtini ali Čajta: Hiša je danes nenaseljena in v pr opadu. Zadnja stano v alc a sta bila Janoš Gječek in R ozalija Šerf ec, ki je bila sor odnica sosednjih Casarnih. T udi Lutar je zapisal t ole hiš no ime k ot Csaita, v endar je izv or nazi v a neznan. V Čepincih obstajajo Čajtini pri meji, v Mar k o v cih pa Čajtiški. Djartja: Hiša st oji blizu izvir a sak alo v sk eg a pot ok a. Hišn o ime je izpeljano iz nar ečne besede djarek ( jar ek), k er je v t em delu v asi ledina Djarek (na zemlje - vidih Jarek ). Nek oč sta ži v ela v hiši Alojz Šulič in Gizela Gječek. P o smrti s v ojeg a moža je Gizela odšla k s v oji hčeri na T r ošče (u. 2016). Hišo je k upil Madžar . Djürvini: Hiša st oji ob ritk ar o v sk em pok opališču. Zadnji stano v alec je bil Janoš Č asar (u. 2013), lastn ica hiše je danes pa Jelena Č asar - Dončec, Janoše v a sestr a, ki ži vi v Otk o v cih pri domačiji Madjarni. Nazi v je v erjetno enak hišnemu imenu Gyűrivona, ki g a je zapisal Janoš Lutar (1822). Hišno ime je izpeljano iz krstneg a imena Djüri ( Jur e, Jurij). Na Dolnjem Senik u najdemo nazi v Djürini, v Čepincih Djürvini, ki so na vr hu Djürvin brejg. Emanstji: T o hišno ime upor abljata d v e hiši: Spaugnji Emanstji in Nauvi Emanstji. Vrnji Emanstji so že izginili. Obe hiši sta bli zu drža vne meje, nedaleč je sta v ba star e obmejne str aže na gozdnat em območju. Pri Spaugnjih, v stari hiši ži vita Št ef an T r ajbar st . in Marija Za v ec. No v o hišo nad star o domačijo je zidal Št ef an T r ajbar ml. Gospa Marija mi je po v edala, da je nazi v v erjetno izpeljan iz priimk a nemšk e družine, ki se je v selila v Ritk ar o v ce. O t em priimk u ni podatk a. Filpini: T o hišn o ime upor ab ljata d v e hiši. Obe sta v dolini pod cest o, ki se pelje na Gornji Senik (cer kv ena pot) blizu ritk ar o v sk eg a zv onik a. Drugo poime - no v anje spodn je hiše je Štejzli ran, k er je bila domačija pok ojneg a Kar la Št esla (u. 201 3, Slo v ensk a v es). Pr iimek Štesl, ki je nemški, so ljudje t ežk o izgo v arjali in so zat o r aje upor abljali Štejzli. Pri hiši najdemo majhen vr elec, ki je pr a v tak o značilen objekt , k ot djelenski stüdenec na V erici pri Djančinih. Čepr a v so ljudje v Ritk ar o v cih pozabili ime t eg a vr elca, na Goričk em pr a vijo fükaš . V vr hnji hiši je ži v el Jo žef S v et ec, ki je umr l v 1990. letih. Hišo je k upil Madžar in jo je začel ob - na v ljati. Janoš Lutar je zapisal hišno ime Filipp v V elikih Dolencih (1819), ki se imenuje danes Filpini. Ist o hišno ime upor abljajo v Mar k o v cih, kjer so bile let a 146 Nek oč je izpričana imensk a r azličica Casar tudi v Ritk ar o v cih. 16. 8. 1827 je umr l ritk ar o v ski Mihael Casar (Czaszar) po dolenski knjigi umr lih. 147 Banfi: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, str . 26. 148 Lončar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova, str . 51. 149 No v ak: Slovar stare knjižne prekmurščine, str . 26. 150 Mukič: Porabsko–knjižnoslovensko–madžarski slovar, str . 29. 151 Int ernetni vir: F ülöp: A felsőszölnöki szlovén plébánia névrendszere: http://www .v asidigit - k on yvtar .hu/v asidigiportal/image/v dkw eb/bar k oc/f elsoszolnok.html . Pridobljeno, 30. 11. 2018. 385 Letnik 41 (2018), št. 2 1784 izpričan e družine s priimk om Filip, Filop. 152 V P ert oči in Nedelici najdemo nazi v Filipovi. 153 , 154 Gospaudini: Hišno ime je izpeljano iz besede gospaud, ki opozori na pr e - možno družino. Današnja stano v alk a je Marija R opoš. Njena sor odnik a Iv an in Ana R opoš sta dobila v elik o dediščino, zat o so ju imeno v ali Gospaudje. V Šalo v - cih so znani Gospodarini. 155 Kaucini: hiša st oji naspr oti zv onik a. Nazi v je izpeljan iz samostalnik a ka- uca, t o je por absk a beseda za k olco pri plugu. 156 Danes ži vi v hiši družina Čer ( Jožef Č er , njego v a žena Marija Šömenek t er sin Jožef ml.). V da vnini sta ži v eli v t ej hiši družini, ki sta se imeno v ali Lazar in Filo. Kovačini: T o hišno ime nosita d v e hiš i. Ena je dandanes lastnina madžar - sk e dru žine, nek oč pa je bila domačija Jožef a Šuliča (u. 1959) in Marije T alaber (u. 1972). Drug a, nenaseljena hiša je bila domačija K olmana Šuliča (u. 1980). K olman si je zar adi nek eg a družinsk eg a pr epir a zidal s v ojo hišo. Njego v vzde v ek je bil na v asi Kovačin Ciganj, k er je igr al na violini in harmoniki v kr čmah in na v eselicah k ak or muzik antni R omi. Hišno ime je izpeljano ali iz priimk a Kovač ali pa iz poklic a. V soseščini Kovačinih so bili izginuli Rüštjini, kjer je ži v el k o v ač Mikloš R üšič. T udi v Čepincih in Šalo v cih se upor ablja hišno ime Kovačini. Petrajnini: Danes je vik end, ki st oji pri zv onik u. Hišno ime ni t očno poja - snjeno, menda je po v ezano z nabožnostjo, namr eč Petrajn pomeni Petere Sve- te Rane Jezušove. 157 Drug a možnost je, da hišno ime pomeni »petera domačija « (pr ekmursk a beseda ran pomeni domačija, hiša, stano v anje, sta v ba). 158 Zadnja stano v alca sta bila Kar el Mešič (u. 1991) in Kristina T r ajber . Mešiče v a sopr og a še ži vi v Lentibi (Lenti) v Zalski županiji. Kar el Mešič je bil pos v ojenec Jožef a Mešiča. Njego v pr a vi priime k je Šömenek, r odil pa se je na V erici pri Djančinih. Jožef Mešič je posta vil tist o k amnit o r azpelo, ki je pod hišo pri Gospaudinih. Križ je posta v ljen zat o, k er je imela družina na tist em mestu leta 1917 v elik o nesr e - čo. Jože f se je s s v ojo družino in kr a v ami zgrudil po strmini, a sam čudež jih je r ešil pr ed tr agedijo. O blagoslo vitvi r azpela je napisal Jožef Klekl ml. d v a člank a za pr ekmurski k at oliški t ed nik Novine : Blagoslavlanje križa v Ritkarovci (21. 7. 1918) in Govor pri blagoslavlanji križa v Ritkarovci (2 8. 7. 1918). V t ej hiši je obr at o v ala tudi tista kr čma, pri k at eri so zv onili ritk ar o v ski mladeniči z zv onom, ki so g a ukr adli od župana T r ajberja. Rovatini: T o hišno ime nosita d v e hiši. Danes ži vi tr ansil v ansk a madžarsk a družina v eni hiši, ki je k upila še Št eslo v o domačijo (Filpini, Štejzli ran). Nek da - nja slo v ensk a stano v alca sta bila Št ef an Štajer in njego v a sopr og a Alojzija. T udi drugo hišo, ki je bila domačija Jožef a Štajerja in njego v e sopr oge Julije, je k upil madžarski zak onski par . Jožef je bil Št ef ano v br at . Obe hiši sta pri izviru Sak alo - v sk eg a pot ok a, kjer je še Št eslo v fükaš. Nazi v je izpeljan iz družinsk eg a priimk a Horv at , ki je najpogost ejši priimek med Mur o in R abo. 159 T udi Janoš Lutar je za - pisal v V elikih Dolencih hišn o ime Horváthin. R o v atini so izpričani še v Čepincih. V pr ekmurščini na splošno na začetk u besede ni g lasu h ali pa je zelo r edek. Na V erici in v Ritk ar o v cih na začetk u besed sploh ni g lasu h . Zar adi t eg a se je izgubil 152 Int ernetni vir: F ülöp: A felsőszölnöki szlovén plébánia névrendszere: http://www .v asidigit - k on yvtar .hu/v asidigiportal/image/v dkw eb/bar k oc/f elsoszolnok.html . Pridobljeno, 30. 11. 2018. 153 Banfi: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, str . 27. 154 A danič: Ledinska in hišna imena v občini Turnišče, str . 61. 155 T o hišno ime bi lahk o bilo izpe ljano iz samostalnik a gospodar , v endar je bil nek oč znan prii - mek Gospodar tudi na t em podr očju. 156 Mukič: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, str . 148. 157 V starih pr ekmurskih k at oliških molitv enikih je bila na v adna molit e v Pobozsnoszt k petérim szv. Ranam Jezusovim. Sak o vič: Molitvena kniga, str . 52. 158 Mukič: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, str . 303; No v ak: Slovar stare knjižne prek- murščine, str . 599; Flisar: Vogrszki–vendiski rêcsnik, str . 39, 68. 159 V P omurski s tatistični r egiji je 4189 oseb s priimk om Horv at . 386 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers g las h v t em nazi vu in sta se pr esta vila g laso v a o in r. 160 T udi v primeru Ercedji- nih se je na začetk u izgubil h . Štajerni: Hiša je pri Kaucinih. Danes jo upor abljajo k ot vik end. Zadnji sta - no v alci so bili Kar el, Št ef an in Kristina T r ajber , br ata in sestr a. Nazi v je izpeljan iz priim k a Štaj er , ki je bil nek oč dok aj pogost priimek v Ritk ar o v cih. Enak o hišno ime je znano tudi v Dolencih, na Gr adu in v R ado v cih pa k ot Štajerovi. 161 Tjöleš: Hiša st oji pri cer kv eni poti, blizu gornjesenišk e str ani (ledina Po- lova ). Danes jo upor abljajo za vik end. Nazi v je izpeljan iz priimk a K öleš, začetni g las k pa je pr ešel v tj. V madžarščini köles pomeni pr oso. Zadnja stano v alk a je bila Marija K öleš. Nazi v Köleš Blinc obstaja tudi na Dolnjem Senik u. Trajberni: Nek oč so bile na sedanjem zemljišču štiri hiš e v ledini Malinje. Danes sta ostali d v e nenaseljeni hiši neposr edno pri Če pincih, ki sta v pr opadu. T udi v Mar k o v cih in Dolencih je znan nazi v Trajberni. T u nekje je ži v el tudi Jur e T r ajber , ki je najpr ej na s v oji str ani hot el posta viti ritk ar o v ski zv onik. V prvi hiši je stano v ala Marija (Mick a) T r ajber (r oj. K öleš), ki se je pr eselila v sosednjo hišo, kjer je stano v al Jožef R opoš. R opoš je dolgo časa skr bel za star o T r ajber - je v o. Nazi v je izpeljan iz prii mk a Trajber, ki je bil najpog ost ejši priimek po v seh Ritk ar o v cih. R edk o se poja vi priimek Trajber, Trajbar in njego v a r azličica Traj- barič tudi v jugozahodnem Pr ekmurju. T r ajber je r azličica nemšk eg a priimk a Treiber, ki je pogost tudi v Nemčiji in A v striji. V nemščini der Treiber pomeni lo v ski gonič. Četudi je izpričan priimek Trajbarin v 18. st oletju tudi v P or abju, 162 niti T r ajbarin niti pr ej omenjeni Časarin ( g lej: Casarni ) nista bila pogosta priim - k a. Mor da so župniki, ki so opr a v ljali r egistr acije v matičnih knjig ah, po pomoti zapiso v ali hišno ime namest o priimk a. S t eg a vidik a Časarin in Trajbarin nista priimk a, t em v eč hišni imeni. Tučtjini: St ojijo ob cer kv eni poti, ki se pelje na Gornji Senik, v soseščini Tjöleša. Hišno ime je iz pelja no iz besede tuček (st orž). 16 3 Nek oč je bila domačija družine V ogrinčič, ki je prišla z Goričk eg a. Vajnini: T o hiš no ime nosita d v e hiši. Prv a hiša st oji pod Gospaudinimi, t o je do mačija R opoše vih, kjer ži vi tudi Mišk o R opoš. Drug a hiša je v soseščini prv e, kjer ži vi družina T alaber . Sedanje zemljišče je bilo iz Gospaudinine dedišči - ne in se je imeno v alo Vajni. Mišk o R opoš se spomni, da je Vajni ime nek e ptice, ki se og laša ob r anih ur ah. V endar je Janoš Lutar zapisal hišno ime Vaidin v V elikih Dolencih, ki g a tudi dandanes upor abljajo v tist em kr aju . Priimek Vajda je znači - len v Sak alo v cih in se poja vi v nek at erih delih Pr ekmurja, je pogost priimek tudi na slo v ensk em Štajersk em. 164 V ajnini so še znani tudi v Mar k o v cih. Žadjacini: Hiša st oji med Emanstjimi in Čajto. Bila je domačija v do v e Mari - je Šulič (r oj. Gašpar), ki je umr la leta 2017. P od hišo je dolina Žgalina, v erjetno je nazi v izpeljan tudi iz t eg a ledinsk eg a imena. Namr eč , k o so cist er cijani prišli v Monošt er na k oncu 12. st oletja, so v ečinoma našli gozdo v e na pokr ajini. Da bi imeli menih i nji v e, tr a vnik e in pašnik e, so iztr ebili nek at er e dele t eh gozdo v , in sicer s požigom 165 V erjetno ledinski nazi v Žgalina hr ani spomin t eh požigo v . 160 T udi v R ado v cih je znano zelo podobno hišno ime Rovatovi, v k at er em je pr a v tak o prišlo do g lasoslo vne spr emembe g laso v o in r v začetk u imena. Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 133. 161 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 115, 140. 162 20. 1. 1760 in 23. 2. 1766 sta se r odila Jelena in Matjaž, otr ok a Blaža Her cek a in Ž užane Štajar na V erici. Obema otr ok oma sta botr o v ala Jur e T r ajbar in Katarina T r ajbarin (Traibarin). 163 Mukič: Porabsko–knjižnoslovensko–madžarski slovar, str . 385. 164 Int ernetni vir: Zlasti v P odr a v ski statistični r egiji: http://www .stat .si/ImenaR ojstv a/FirstNa - mes/Sear chFirstNames?Ime=&Priimek=V ajda . Pridobljeno, 30. 11. 2018. 165 Kalász: A szentgotthárdi apátság birtokviszonyai, str . 26. 387 Letnik 41 (2018), št. 2 Izginule hiše v Ritk ar o v cih Afi: Hiš a je stala ob cesti, ki se je peljala pr oti Dolnjemu Senik u, v endar se je kr aj pogozd il. Nek oč je bila domačija Alf onza Mank oš a in njego v e žene Jožice Čerpnjak. Afi je pr ekmursk a ljubk o v alna r azličica krstneg a imena Alf onz. Njego v sin Jožef se je obesil leta leta 1987. Hiša je nek oč imela drugo ime, a ta nazi v ni ohr anjen. Hišo so porušili leta 2012 in sezidali no v o, ki je danes vik end. Bejnklarstji: Hiša je stala pri današnji drža vni meji, pod nek danjim ob - mejnim pr eho dom. T o je bila domačija družine Winkler . T udi nazi v je izpeljan iz t eg a priimk a. Glas v se v ečkr at r educir a v b v slo v anskih jezikih. Jelena Gašpar - Laczó je pripomnila, da je lažje izgo v orjati g las b kot v. Zadnji stano v alec je bil Alojz Winkler (u. 1959). Br eg, po k at er em se pelje cesta od današnje slo v ensk o - -madžarsk e meje, se imenuje Vindišbrejg, k er je tu bila domačija družine Vindiš na čepinski str ani. Boslini: Hiša je bila ob današnji cer kv eni poti, ki pelje na Gornji Senik, v sosedstvu Tjöleša in Tučtjinih. Nazi v je izpeljan iz priim k a nemšk e družine, ki je imela hišo, a je njiho v o ime izginilo. Na Gornjem Senik u se v eč domačij imenuje Boslini. Nemški priimek Bosl je najbolj podoben t emu hišnemu imenu. Brejznatjini: H išo so poruš ili leta 2016. Nek oč je tuk aj obr at o v ala kr čma Mihaela Čerpnjak a, ki se je imeno v ala Brejzdja (br eza) . 166 Pri hiši je bil br ezo v g aj, kjer so bile t očilnice in mize za gost e. Pri g aju so bile gorice (vinogr ad), v k at erih so pri delo v ali domače vino. Čerpnjak je lo vil di vjačino v ritk ar o v skih gozdo vih in k uhal ok usne jedi na lo v ski način. Zar adi dobr eg a vina in jedi je bila Čerpnjak o v a kr čma v P or abju in na Goričk em splošno priljubljena, zat o se je ok olica imeno v ala Veselna dolina. Zadnja stano v alk a Brezdje je bila Julija Čer - pnjak - Molna r , Mihaelo v a hči (u. 2000). Hišno ime Breznjakini najdemo tudi v Mar k o v cih. Ejvicini: Hiša je bila pod Tučtjinimi. Nazi v je izpeljan iz krstneg a imena E v a (pr ekm. Ejva ). 167 T uk aj so ži v eli Jožef Št ejer (ali Štajer) in njego v a žena R ozalija (Ejvicina Ruža) t er hči Marija. Hiša je bila zlog lasna zar adi brutalneg a uboja iz leta 19 04. Žrt e v zločina Jože f Št ejer je delal v New Y or k u v Združenih drža v ah, k o je do bil pismo od doma, da njego v a žena in hči zapr a v ljata plačo, ki jo pošlje domo v . Marija je imela ljubezensk o r azmerje z gornjeseniškim r e v ežem Jože - f om Štrinijem, a njen oče je naspr ot o v al t ej zv ezi. Jožef je zagr ozil s v oji ženi z od - vzemom podpor e in da bo zapustil družino. R uža in Marija sta se zar adi denarja odločili, da bosta Jožef a ub ili. 13. aprila je R uža s sekir o r azbila Jožef o v o g la - v o, pot em je r azmesarila truplo in g a pok opala v gr ezn ico. Št ejerje v sodela v ec Jur e Olec (ali Holec) je pisal s v ojemu očetu v Ritk ar o v cih, k er se Jožef ni vrnil v Amerik o. Jur et o v oče je ob v estil žandarje in pr eisk a v a je r azjasnila gr ozni zločin, Ej vicina R uža pa je bila obsojena na dosmrtno ječo. 168 Leta 1945 je dobila R uža amnestijo in ži v ela k ot ber ačica v Ritk ar o v cih do s v oje smrti. Emanstji Vrnji: V t ej hiši, ki je izginila, sta ži v ela Št ef an R og an (r oj. na Gor - njem Senik u) in Kristina Holec (r oj. v Ritk ar o v cih), ki sta se pr eselila na T r ošče. Danes ži vi samo Kristina. Na mestu hiše r ast ejo ak acije, nedaleč od zv onik a. Goslarni: Hiša je stala med pr astar o lipo, ki st oji nedaleč od Sak alo v sk eg a pot ok a, in tr ansf ormat orjem pod Vajninimi. V soseščini so bili še Rüštjini, ki jih ni v eč. Nazi v je v erjetno izpeljan iz priimk a Goslar, ki je bil značilen v Ritk ar o v cih v 18. in 19. st oletju. Goslar v pr ekmurščini pomeni violinist , godec. 169 Ist o hišno ime se upor ab lja tudi v Čepincih. Zadnja stano v alca pri ritk ar o v skih Goslarnih 166 Na Gr adu hišn o ime Brejzarovi izhaja iz samostalnik a br eza. Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Gr ad, str . 95. 167 No v ak: Slovar stare knjižne prekmurščine, str . 79. 168 St olzenber g: Egy rejtélyes gyilkosság kideritése, str . 158–162. 169 No v ak: Slovar beltinskega prekmurskega govora, str . 47; No v ak: Slovar stare knjižne prekmur- ščine, str . 115; Mukič: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, str . 119. 388 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers sta bila Imr e T r ajber in njego v a žena Kar olina. T r ajber je bil begunec iz Šalo v ce v . Leta 1945 je zbežal v P or abje pr ed k omunističnimi partizani. Kreijžin ran al i Kreijžini: Hiš a je bila naspr oti Casarnih, kjer je bil ritk ar o - v ski občinski ur ad. Na današnjem zemljišču je majhen ribnik (pr ekm. mlaka ), ki g a je nar edil P et er Šerf ec, sin casarne Ane Mer kli. Neposr edno pri t em zemljišču st oji leseno r azpelo (datum posta vitv e neznan), po k at er em je izpeljano hišno ime iz samostalnik a križ. Zadnja stano v alca sta bila Janoš T r ajber in Ana S v et ec, ki je bila od Filpinih (u. 1985). Kujserstji: Hiša je bila pri Štajernih, danes še lahk o vidimo ruše vine. Zadnji stano v alec je bil Lo vr enc Zr im, ki se je r odil v Martinju na Goričk em (u. 1978). Menim, da je nazi v izpeljan iz samostalnik a kujsek, kujsi (psiček, ščene, k uža). 170 Zrimo v a hči Marija ži vi s s v ojim možem Madžar om v nek danjem oficirsk em sta - no v anju pri Emanstjih, v soseščini zemljišča, kjer so bili ritk ar o v ski Lovenjako- vstji in Bejnklarstji. Lauba: Hiša je bila pri Tučtjinih. Bila je najsir omašnejš a hiša v Ritk ar o v - cih, imela je samo d v a pr os t or a. Lauba je vzde v ek, pomeni pridanič. V časih so jo imeno v ali tu di Numero Ajnc Lauba (Št e vilo prv o prid anič). Nek oč so tu ži v ele Marija in Kristina K orpič t er njuna mati. Čepr a v so bili nek oč r e v eži v Ritk ar o v - cih, se spomnijo v aščani, da so imeli najčist ejšo domačijo v celi v asi. Marija in Kristina sta ho dili na sezon sk o delo v Mosonmagy ar ó v ár , nedaleč od današnje slo v ašk o-madžarsk e meje. Kasneje sta se tja tudi odselili s s v ojo mat erjo. 170 Mukič: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, str . 167; No v ak: Slovar beltinskega prek- murskega govora, str . 67. Na stari fotografiji je izginuli Kreijžin ran (Vir: Slovenski etnografski muzej, 1972). Spodaj na novi fotografiji je današnje zemljišče in sosednji, še vedno obstoječi Casarni (Vir: Akoš Anton Dončec). Pokošeni travniki in sadna drevesa v ozadju so se tudi pogozdili. Na desni strani je razpelo, pri katerem je stala hiša. Vir: Akoš Anton Dončec. 389 Letnik 41 (2018), št. 2 Lovenjakovstji: Hiša je bila pri izginulih Bejnklarstjih, nedaleč od Emanstjih in hiše Kujserske Marije Zrim, ki je bilo oficir sk o stano v anje. Družina Lo v enjak je prišla iz Otk o v ce v . Na pok opališču imajo nagr obni spomenik pod imenom Lo- vonyák. Njiho v pos v ojenec Jožef Vin diš (ki je bil z domačije na Vindišbrejgu na čepinski str ani) se je pr eselil na V erico in pr enesel s v oje hišno ime na tamk ajšnji t . i. Čirečin ran. Hišno ime Lovenjakovi se upor ablja tudi v R ado v cih pri Gr adu. 171 Lujzetjini: Hiša je bila v sosedstvu izginule hiše Afi ob dolnjeseniški cesti. Zadnji stano v alec je bil Jožef Bajzek, ki so g a int ernir ali v 50. letih 20. st oletja in se nik oli ni vrnil. V 10. in 20. letih 20. st oletja so se ritk ar o v ski otr oci hodili sem učit br anja in molit e v , k er se je leta 1925 zrušila ljudsk a šola na Gornjem Senik u, ki je že dolgo pr opadala. 172 Nazi v je izpeljan iz ljubk o v alneg a imena Lujza (Alojzi - ja). V Domajincih na R a v ensk em najdemo ist o oblik o hišneg a imena Lujzikini. 173 Malenjini: Hiš a je bila na ledini Malinje, 174 v soseščini Trajbernih. Zadnja stano v alca sta bila Jur e Wiener in Marija K orpič. Marija K orpič se je r odila v Čepincih, kjer se je imeno v ala Benkišina ali Bönkišina. Wienerje vi so bili pr emo - žni, k er so imeli mesnico in je bil Jur e v odnjak ar . Meijcini: Hiša je bila ob dolnjeseniš ki cesti, v sosedst vu domačij Afi in Lujzetjini. Hiša je izginila v 60. letih 20. st oletja. Zadnji stano v alec je bil Jožef Šlemer , ki se je pr eselil iz Ritk ar o v ce v . Zemljišče se je pogozdo v alo in na njem st oji samo k amnit o r azpelo št e v ano v sk e Marije Sukič - Št ejer iz leta 1912. Nazi v je iz peljan iz imena Mici, ki je ljubk o v alna r azličica Marije. Leta 1831 je Lutar zapisal hišno ime Czizina Meicza. Na R opoči na Goričk em se upor ablja podoben nazi v Mecikini, ki je izpeljan iz ljubk o v alneg a imena Micka. 175 Mijautjini: Hiša je bila pri Gospaudinih. Madžar , ki je k upil zemljišče, je postail na tist em zemljišču no v dom. Zadnja stano v alca sta bila F r anc K er ec in njego v a žena Marija. P o ritk ar o v skih go v oricah je bila Marija čar o vnica, ki se je naučila zvijač v Šalo v cih. Obenem se enak o go v ori tudi v Šalo v cih, v endar o neki drugi osebi. Nazi v Mijaukini se upor ablja tudi na Gornje m Senik u. Čerpnjak o v a priseg a omeni hišno ime Miokin; isti nazi v – Mihokini, najdemo v ando v sk em ur barju. Palko: Hiša je bila pod Gospaudinimi in izginulimi Mijautjinimi. Izginila je že pr ed let om 1939, v aščani se ne spomnijo v eč, k do je bil stano v alec tist e hiše. Palko je ljubk o v alna r azličica krstneg a imena P a v el. V Šalo v cih se upor a - bljajo Palkovi, v P ert oči in Krupli vnik u na Goričk em t er v Gomilici na Dolinsk em Pavlovi, 176 ki so tudi izpeljank e iz P a v la. V Krupli vnik u in na Gr adu na Goričk em najdemo hišno ime Palekovi. 177 Petrostji: Hiša je bila pri Tučtjinih. Dandanes st oji na tist em mestu lopa, ki jo je posta vil no v madžarsk i lastnik Tučtjinoga rama. T o je bila domačija druži - ne T r ajbar . Njiho v sin je bil A v gust T r ajbar , ki se je pr es elil na V erico v Spaugnji Veijčin ran. Menim, da je bil iz Gornjih P etr o v ce v tisti posameznik, iz čig ar po - sebnosti je izpeljan nazi v ali pa je bil po v ezan s tistim goričkim naseljem. Že v 18. st oletju najdemo podatk e o zak onskih parih iz Ritk ar o v ce v , ki so se por očili v petr o v ski cer kvi. 178 171 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 136. 172 K ozár–G yur ácz: Felsőszölnök, str . 103. 173 Lončar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova, str . 62. 174 Madžarizacija je spr emenila ime ledine Malinje v Málnás (Malinjak). Malinje pomeni majhno območje in ni po v ezano z malino. 175 Banfi: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, str . 33. 176 Banfi: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, str . 28; Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 127; A danič: Ledinska in hišna imena v občini Turnišče, str . 53. 177 Gumilar: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, str . 107. 178 Janoš Lazar in Jelena T r ajbar sta bila iz Ritk ar o v ce v in sta se por očila v petr o v ski cer kvi 19. 10. 1747. T udi Janoš Bedič in E v a T r ajbar iz Ritk ar o v ce v sta imela s v ojo por ok o na Gornjih P etr o v cih 25. 2. 1748. 7. 1. 1742 pa se je oženil ritk ar o v ski Mihael T r ajbar s Katarino Kar ba iz Ner adno v ce v . Ner adno v ci so filija gornjepetr o v sk e župnije. 390 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers Rüštjini: T o hišno ime sta upor abljali d v e hiši. Ena je bila pod Vajninimi in pri izginulih Goslarnih. Ostal je samo v odnjak hiše. V t ej hiši je ži v el por ab - ski pr a v ljičar Pišta (Št ef an) T ek (1900–1973), ki je po v edal de v et ljudskih pr a - v ljic št e v ano v sk emu učit elju Kar lu Kr ajcarju (1936–), ki jih je Kr ajcar obja vil v s v ojih zbir k ah pr a v ljic. Dr ug a hiša je stala na nizk em vr hu, nedaleč od prv e hiše. T u je ži v el k o v ač Mikloš R üšič, ki je dal posta viti k amnit o r azpelo pod s v ojo hišo (1 892). P o go v oricah je R üšiče v a žena, Madžar k a, hot ela zastrupiti s v ojeg a moža, v endar je k o v ač sr ečno pr eži v el napad in v zah v alo posta vil križ. Nazi v je izpeljan iz prii mk a Rüšič. Piš ta T ek je bil r ojak R üšiče v e družine. R üšič je r azliči - ca priimk a Ružič, ki je pogost na Goričk em. Trajberni: Izginuli hiši sta bili še na ledini Malinje poleg obst oječih nenan - seljenih domačij. Ena je bila med današnjimi Trajbernimi, od k oder je bil Kar el Gašpar , oče Je lene Gašpar - Laczó. Drug a hiša je bila pod st oječimi hišami, kjer je ži v el Janoš T r ajber . Zemljišče spodnje domačije se je pogozdilo in na hišo spo - minja samo nek aj sadnih dr e v es. Žamparca: Hiš a je bila nad star o lipo, pod Djürvinimi. T u je bila domačija družine Žampar . T udi hišno ime je izpeljano iz t eg a priimk a. Pomen slovenskih hišnih imen Pr edsta v ljeni zgodo vinski dok umenti so dok azali, da imajo Slo v enci v pr e - kmurski in por abski pokr ajini zelo star a hišna imena. P oleg t eg a so opozorili na dejstv o, da ni do v olj analizir ati hišnih imen samo in izključno z dialekt ološk eg a vidik a. Prispe v ki, članki in diplomsk a dela, ki se ukv arjajo s slo v enskimi hišnimi imeni v Pr ekmurju in P or ab ju, r edk o upošt e v ajo zgodo vinsk a dejstv a. T o dobr o zr cali primer v erišk eg a hišn eg a imena Sabatini, saj po izumrtju slo v ensk e druži - ne Sabat , iz k at er e je izpeljan nazi v , je bil njen spomin ohr anjen samo v hišnem imenu. Vučtjini v Ando v cih in Šubdjani na V erici, v erjetno izpeljanki iz starih slo v anskih krstnih imen Vučko in Šebjan, dandanes nista v eč v r abi, v endar sta ohr anjeni v obliki zelo pogostih priimk o v . O nek at erih hišnih imenih, za k at er a nimamo k onkr etneg a dok umenta ali drugeg a podatk a, lahk o le domne v amo, da so pr astari nazi vi, k ot npr . Žadjacini v Ritk ar o v cih zar adi doline Žgalina . Analiza v eriških in ritk ar o v skih hišnih imen dok azuje tudi t o, da je le malo t eh nazi v o v pr a vih vzde v k o v in da jih naj v eč nima posmehlji v eg a pomena, t em v eč se po v e - zujejo z druži nskim priimk om, krstnim imenom, poklicem, t oponimom itn. T o v elja pr a v tak o tudi za drug a hišna imena, ki jih najdemo po v sem Pr ekmurju ali v sosednjih medžimurskih, pr leških in gr adiščanskih kr ajih. Nek at er a hišn a imena, ki so v erjetno napačne oblik e k ak šne besede, so naj v erjetneje tudi stari nazi vi, k er laično ljudstv o nič ne v e o pomenu hišneg a imena, in če se je da vno popačil nazi v , g a najbrž zat o ne znajo r azložiti. T udi dr ugi e vr opski primer i, npr . bask o v sk a hišna imena, k ažejo, da je ta običaj star in splošen, pot emtak em ima g lobok e k or enine med slo v enskim ljud - stv om med Mu r o in R abo, zat o v elja za t emeljni del njiho v e nar odne identit et e. K er se por abski Slo v enci hitr o asimilir ajo, v Pr ekmurju najno v ejša hiše ne dobi - jo pose bneg a nazi v a, bo ta na v ada kmalu izumr la, s t em pa se bo zelo zmanjšala ohr anit e v pr ekmursk o-por absk e k ultur e t er nar odne identit et e. Med hišnimi imeni V erice, Ritk ar o v ce v , Čepince v , Mar k o v ce v in še drugih v asi je zelo v elik a podobnost , k ar dok azuje tudi močno po v ezanost t eh naselij, ki je ni pr ekinila drža vna meja ali železna za v esa. K o na zemlje vidu označimo mest o današnjih in nek danjih domačij, lahk o vidimo, da niti V erica niti Ritk ar o v ci nista bili r aztr eseni naselji. Današnji videz v asi se je izoblik o v al zar adi pr eselitv e, upada pr ebi v alstv a in r azpada v elik o sta - rih domačij. Čepr a v V erica in Ritk ar o v ci nista bili v eliki v asi, namestit e v domačij ni bila r edk a. T o pa o vrže tisti f atalizem, v k at er eg a še dandanes v erujejo ljudje na Madžarsk em in tudi v P or abju in ki g a je ustv aril notar R ozgon yi. 391 Letnik 41 (2018), št. 2 OBJAVLJENI VIRI Magyar Nemzeti Levéltár Vas megyei Levéltár Szombathely Archivum Comitatus Castriferrei Parochi Mortuarum (1. zv ezek) E cclesiae par ochialis Nagy Dolinczensis ab anno 1757–1873. P ál, F er enc: Képek Farkasfa történetéből, pr edsta vit e v v madžarsk em jezik u o zgodo vini F ar k ašo v ce v v P or ab ju v okviru 27. mednar odneg a ar hi v sk eg a r azisk o v alne - g a tabor a 23. 6. 2017. Protocolum Ecclesicῥ Sanctissimep Trinitatis ab Anno 1754 Am no a Januarÿus. Rojstna in krstna knjiga (1. zvezek) župnije Veliki Dolenci, 1759–1845. Születettek és kereszteltek anyakönyve, Mindenszentek plébánia Rábakethely . LITERATURA A danič, Janja: Ledinska in hišna imena v občini Turnišče, diplomsk o delo, Uni v erza v Mariboru, Filozof sk a F ak ult eta, Oddelek za slo v ansk e jezik e in knjiže vnosti, T urnišče, 2009. Angy al, Endr e: A vend kérdés, Dunántúli T udomán y os G yűjt emén y 120, Series Hi - st orica 69, k ülönn y omat a Mag y ar T udomán y os Ak adémia Dunántúli T udomán y os In - t ézet ének „K omple x f öldr ajzi és t ört énelmi k utatások újabb er edmén y ei a Dunántúlon “ c. k öt et éből, Budapest , 1972. Belost enec, Iv an: Gazophylacium, seu latino-illyrico onomatum ærarium, Zagr abiæ: T ypis Joannis Baptiſtæ W eitz,lncl yti R egni Cr oatiæ T ypogr aphi. In Anno Do - mini M.DC CXL. Bencsics, Nik ola us–Fink a, Boži dar–Szucsich, Iv o–Šojat , Antun – Vlasits, Josef– Z v o - narich, St ef an–Babić, Zrink a–Barić, E ugenija–Fink a, Jasna–Lončarić, Mijo–Luk enda, Mar k o–Mamić, Mile–Menac Mihalić, Mir a–Sek ulić, Ant e–Šojat , Ljer k a– Znik a, Marija: Gradišćansko-hrvatsko–hrvatsko–nimški rječnik, Zagr eb–Eisenstadt: K omisija za k ultur - ne v eze s inozemstv om R Hrv atsk e Za v od za Hrv atski jezik, Ur ed Gr adišćansk e Zemalj - sk e Vlade Zemaljski ar hi v – Zemaljsk a bibliot ek a, 1991. Csuk, F er enc, Dr . Gábor , László–Horv áth et al : A szentgotthárdi csata, Háború és béke Zrínyi Miklós korában. Szombathel y: Szülőf öld k ön yv kiadó, 2015. F r ančić, Anđela: Međimurski obiteljski nadimci, R aspr a v e: Časopis Instituta za hr - v atski jezik i jezik oslo vje. Banfi, Nina: Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči, diplomsk o delo, Uni - v erza v Mariboru, Filozof sk a f ak ult eta, Oddelek za slo v ansk e jezik e in knjiže vnosti, Ma - ribor , 2012. Csor ba, Csaba, Est ók, János, Salamon, K onr ád: Magyarország képes története, B u - dapest: Magy ar k ön yv klub, 1999. Dajnk o, P et er: Knishiza poboshnosti sa mlade ino dorashene kristjane, R adgona: ‚Aloja W ajzinger‘o v emi Knigíſhi, 1820. Doncsecz, E t elk a: Deportálások a szentgotthárdi járásból az 1950-es években, V asi honismer eti és hel yt ört éneti k özlemén y ek, 2009/3. Flisar , Janoš: Magyar–vend szótár ̶ Vogrszki–vendiski (vogrszki szlovénszki, sztári szlovénszki) rêcsnik, Budapest: Horn y ánszky V . m. kir . ud v . K ön yvn y omdája, 1922. Goričar , Mak similijan: Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci, E tnolog XII. 1939. Gumilar , Nino: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad, diplomsk o delo, Uni v erza v Mariboru, Filozof sk a F ak ult eta, Oddelek za slo v ansk e jezik e in knjiže v - nosti, Gr ad, 2012. Jesenšek, Mar k o: Prekmuriana, Fejezetek a szlovén nyelv történetéből, Budapest: Balassi kiadó, 2010. VIRI IN LITERA TURA 392 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers Just , F r anci: Med verzuško in pesmijo, Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja, Mursk a Sobota: F r anc-F r anc, 2000. Kalász, Elek: A szentgotthárdi apátság birtokviszonyai és a ciszterci gazdálkodás a középkorban, Budapest , 1932. K eber , Janez: Leksikon imen, Celje: Mohorje v a družba, 2001. Dr . K o v acsics, Jó zsef: Szentgotthárd és környéke, Szentgotthárd környéki, dél-bur- genlandi, őrségi és vendvidéki falvak és nemzetiségek (1183–1995), Település- és népes- ségtörténeti lexikon, Budapest: K özponti Statisztik ai Hi v atal, 2000. Klekl, Jo žef ml. : Blagoslavlanje križa v Ritkarovci, Novine pobožen, drüžbeni, pi- smeni list za vogrske Slovence, Szombathel y: julius 21. 1918. Št . 29. Let o V . K oletnik, Mihaela: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave, Zor a 60. Bielsk o-Biała, Budapest , Kansas, Maribor , Pr aha, 2008. K ošič, Jožef: Življenje Slovencev med Muro in Rabo, Budimpešta: Izbor del, 1992. K ozár , Mária, G yur ácz, F er enc: Felsőszölnök, Száz magy ar f alu k ön yv esháza Kht . K ozar , Marija: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem/A magyarországi szlo- vének néprajzi szótára, Monošt er Szombathel y , 1996. K ozar - Mukič, Marija: Slovensko Porabje/Szlovénvidék, Ljubljana–Szombathel y: E tnološk a t opogr afija slo v ensk eg a etničneg a ozemlja 20. st oletja, 1984. Lončar , Nataša: Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova, di - plomsk o delo, Uni v erza v Mariboru, Filozof sk a f ak ult eta, Oddelek za slo v ansk e jezik e in knjiže vnosti, Sk ak o v ci, 2010. M. K ozár , Mária: Felsőszölnök meghódolása a töröknek 1640-ben, Előadások V as megy e t ört énet ér ől IV . Szombathel y: Ar chi vum Comitatus Castrif err ei, 2004. Magy ar ország v ármegy éi, v ár osai: Vasvármegye, Magyarország monográfiája, Budapest: Apollo ir odalmi és n y omdai r észv én ytársaság, 1898. Mar k ó, László: A magyar állam főméltóságai Szent Istvántól napjainkig, Budapest: Magy ar k ön yv klub, 2000. Mik ola, Sándor: A vendség múltja és jelene, a szerző kiadása. Budapest: K ók ai La - jos bizomán y a, 1928. Mukics, Mária: A magyarországi szlovének, Budapest: Pr ess Publica, 2003. Mukič, F r ancek: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, Szombathel y , 2005. Mukič, F r ancek–K ozar , Marija: Spoznavanje slovenstva, Budapest: Cr oatica, 2002. No v ak, F r anc, No v ak, Vilk o: Slovar beltinskega prekmurskega govora, Mursk a So - bota: P omursk a založba, 2009. No v ak, Vilk o: Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana: Založba ZR C. 2006. No v ak, Vilk o: Zgodovina iz spomina – Polemika o knjigi Tiborja Zsige Mur a vidék - t ől T rianonig/Történelem emlékezetből – Polémia Zsiga Tibor Mur a vidékt ől T rianonig című könyvéről, Ljubljana: Založba ZR C. 2004. P a v el, A v gust: Mutatvány a vend (hazai szlovén) nyelvtan című kéziratos műből (1942), P á v el Ágost on v álog at ott tanulmán y ai és cikk ei, Szombathel y , 1976. P a v el, A v gust: Prekmurska slovenska slovnica/Vend nyelvtan, Zor a 100. Bielsk o- Biała, Budapest , Kansas, Maribor , Pr aha, 2013. Pichler , Jožef: Evangelmi na Vſe Nedele ino Svetke ſkos zeilo leto, Vkup s-pisſano od enega Kaplana pri S. Barbari, 1818. R ok opis Uni v erzit etne knjižnice Maribor , UKM: Ms 24 Sak o vič, Jožef: Molitvena kniga popravlena sztara szlovenszka »Molitvena kniga «. Z dovoljenjom Cerkvene oblaszti vödána 1941 leta pri Zvér János knigári v Muraszombati. Smej, Jožef: Pomen Szilyjevega Škofijskega odloka iz leta 1780 za zgodovino Prek- murja. V : St opinje 31 (2002). Snoj, Mar k o: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Založba Modrija, Založba ZR C. 2009. St olzenber g, Vi lmos: Egy rejtélyes gyilkosság kideritése, Budapest: Csendőrségi Lapok, 7. 4. 1907. I. É vf ol y am, 14. szám. Szenti v án yi, Zoltán: Századunk névváltoztatásai, helytartósági és miniszteri enge- délylyel megváltoztatott nevek gyűjteménye 1800–1893, Budapest: Kiadja Horn y ánszky Vikt or , 1895. 393 Letnik 41 (2018), št. 2 Szö v én yi, Katali n: Háznevek a Vendvidéken, Magyar névtani dolgozatok 126. EL TE Magy ar Ny el v észeti T anszék csoport Né v k utat ó Munk ak özössége, 1994. T erseg la v , Mar k o: Porabska pesmarica, Budimpešta: T ank ön yv kiadó, Bibliot ek a Dona v a, 1989. Timár , Gábor , Molnár , Gábor et al: Digitized maps of the Habsburg Empire – The map sheets of the second military survey and their georeferenced version, Budapest: Ar - canum, 2006. T rst enjak, Ant on: Slovenci na Ogrskem, Narodopisna in književna črtica, Maribor: Obja v a ar hi v skih vir o v , 2006. V ak ar cs, Kálmá n: A Szentgotthárd-muraszombati járás ismertetése, Szombathel y: » V as v ármegy e« n y omda v állalat , K ossuth L. u. 6. 1939. Vido vić, Domagoj: Obiteljski nadimci u Pučišćima na otoku Braču, R aspr a v e Insti - tuta za hrv atski jezik i jezik oslo vje 36/2 2010. Viri za zgodovino Prekmurja I./Források a Muravidék történetéhez I. Szombathe - l y – Zalaegerszeg, 2008. Zelk o, Iv an: Historična topografija Slovenije I. Prekmurje do leta 1500, Mursk a So - bota: P omursk a založba, 1982. Zelk o, Iv an: Zgodovina Prekmurja, Mursk a Sobota: P omursk a Založba, 1996. Zor k o, Zink a: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, Zor a 64. Bielsk o-Biała, Budapest , Kansas, Maribor , Pr aha, 2009. INTERNETNI VIRI F ülöp, László: A felsőszölnöki szlovén plébánia névrendszere 1750–1800 : ( http:// www .v asidigitk on yvtar .hu/v asidigiportal/image/v dkw eb/bar k oc/f elsoszolnok.html . Pridobljeno, 30. 11. 2018. Hišna imena na Gor enjsk em: http://www .hisnaimena.si/o_im enih/ . Pridobljeno, 30. 11. 2018. Horv áth, Sándor–G yur ácz, F er enc: Narda : http://www .ar canum.hu/hu/online - -kiad v an y ok/SzazMagy arF alu-szaz -magy ar-f alu-1/nar da-C18E/ne v ek ben-el-az -emle - k ezet-C3B A/ . Pridobljeno, 30. 11. 2018. K ulturni portal ledinskih in hišnih imen/K ulturportal der Flur- und Hausnamen: http://www .flurnamen.at/si/pr ojekt-si . Pridobljeno, 30. 11. 2018. Najpogost ejša imena po spolu, Statistični Ur ad R S: http://w ww .stat .si/Imena - R ojstv a/FirstNames/ . Pridobljeno, 30. 11. 2018. HOUSE N AMES IN VERICA -RITKAR O V CI IN PORABJE AND THEIR HIS T OR Y The do cuments pr esent ed pr o v ed that Slo v enians in Pr ekmurje and P o - r abje ha v e v er y old house names. The y also hig hlig ht ed the f act that it is not enoug h t o anal y se house names onl y and e x clusi v el y fr om a dialect ological point of view . Contri butions, articles, and diploma theses concerning Slo v enian house names in Pr ekmurje and P or abje r ar el y tak e account of the f acts. This is r eflect - ed b y the e x ample of the Sabatini house name in V eric a w hich is deri v ed fr om Sabat ; aft er the e xtinction of the Sabat f amil y , their memory w as pr eserv ed onl y in Sabatini house name. E v en house names Vučtjini in Ando v ci and Šubdjani in V erica ar e in all pr obability deri v ed fr om old Sla vic Christian names Vučko and Šebjan that ar e no longer in use, ho w e v er the y ar e pr eserv ed in surnames com - mon in Pr ekmurje. It can onl y be assumed that certain house names f or w hich SUMMAR Y 394 Ak oš Ant on Dončec: Hišna imena V erice-Ritk ar o v ce v v P or abju in njiho v a zgodo vina, str . 363–394 Članki in razprave || Articles and Papers w e ha v e no concr et e documents or an y other inf ormation ar e ancient names, such as Žadjacini in Ritk ar o v ci named aft er Žg alina v alle y . The anal y sis of house names of V erica and Ritk ar o v ci also pr o v ed that onl y a f ew of those names ar e true b ynames, and that most lost scornful meaning but ar e inst ead connect ed t o a f amil y surname, Christian name, occupation, t opon ym et c. This also applies t o other house names that can be f ound thr oug hout Pr ekmurje and neig hbouring Međimurje, Pr lekija, and Bu r genland. Certain house names lik el y t o be incorr ect f orms of a w or d ar e pr obabl y old names as w ell because la y people kno w noth - ing of the meaning of a house name; if a name w as dist ort ed a long time ago, it is not surprisi ng that people cannot e xplain it . Other E ur opean e x amples, e. g. Basque house names, indicat e that this tr adition is old and common, thus being deepl y r oot ed in Slo v enian people li ving among Mur a and R aba, and ther ef or e consider ed a fundamental part of their national identity . Because Slo v enians in P or abje assimilat e quickl y , the new est houses in Pr ekmurje ar e not gi v en a special name, meaning the tr adition of naming houses will soon become e xtinct , ther eb y se v er l y diminishing the pr eserv ation of cultur e and national identity of Pr ekmurje and P or abje. House names of V erica, Ritk ar o v ci, Čepinci, Mar k o v ci, and other villages ar e v ery similar w hich is indicati v e of a str ong link betw een these villages, unbr ok en neither b y national bor der nor ir on curtain. If w e mar k the location of the curr ent and past homest eads on the map, w e can see that nei - ther V erica nor Ritk ar o v ci w as a dispersed settlement . T oda y ’s appear ance of both villages w as f ormed due t o r elocation, population decline, and det erior a - tion of old homest eads. Althoug h not big villages, V erica and Ritk ar o v ci had nu - cleat ed homest eads. This r efut es the f atalistic view of notary R ozgon yi in w hich people in Hung ary and P or abje still belie v e.