Is ha j«, mk dan nko sobot, nefa in prmaoikar. Itsued daily ezcept Saturdar«, Sunday» and Holiday». PROSVETA __' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravnitkl proatartv *W7 South Laarndala Avt. Offloa of Pubiication: MA7 South Lawndala Ava. Talaphon«, Kockwall 4904 LETO—YEAR XXXII. Cena lista ja 94.06 Bmm«4 a« mcM Mltor januar? H. 1111. a» Um »t CfcU—o. lUtMto. un4»r th« A«t of Consr^a of Marcti I. ISTf. CH1CA0O, 1LL., PONDE1JEK, 8. JANUARJA (JAN. I). 1S40 Suhacription »6.00 Y*srly J^TEV.—NI MBEH S Accaptanca far mailing at apacial rato of poataga providad for ip aaotion 1108, Act of Od 8, 191T, authorliad on Juna 14, 1018. Rumunija vrgla rokavico Stalinu; nova finska zmaga na smučeh ..-i n- M. •««., »u« Sovjetski letalci ponovno napadli finska malta z bombami, težki topovi pa so pričeli bruhati krogle na finsko trdnjavsko črto. Nove finske zmage v bitkah i sovjetskimi četami nr severni in vzhodni fronti. Civilni prebivalci žrtve ruskega bombardiranja iz zraka HELSINKI, 7. Jan.—Finski vojnt urad poroča, da je bilo 300 Rusov ubitih v bitki na smučeh neverno od Salle. To je bila prva bitka, v kateri sta se obe strdki zagnali druga v drugo na smučeh. Sovjetski smučarji so hoteli obkrožiti Fince, toda bili so premagani in razpršeni. " MOSKVA, 7. jato.—Sovjetski vojni urad poroča, da so Rusi razpršili finsko patroljo severno od Ijidožkega jezera, drugače ni ničesar važnega. BUKAREŠTA, 7. jan.—Ru-munski kralj Karol je včeraj izjavil v Kišinevu v Besarabiji, da Rumunija ae bo postavila z vso svojo oboroženo silo v bran, če bo Rusija hotela zasesti Resa rabi jo in Bukovi HO. Helsinki, Finska, 6. jan. — Sovjetski letalci so obnovili napade na mesta v južnem delu Finske, dočim finski brambovci še vedno zmagujejo v .bitkah z ruskimi Četami na severni in vzhodrtt fronti. Letalcr so napadli z bombami. Viipifll..pri-. *tanj££po mesto ob Finskem zalivu, Vojko in nekatera druga rfiesta. t^Iz. Tornija, mesta v bližini Švedske meje, je prišlo poročilo, da so Rosi doživeli strahovit poraz v bitki s finskimi bovci pri Salli, ki leži 125 severno od jezera Kiunta, kjer je bila zadnji teden uničena ruska vojaška divizija. V dveh bitkah, ki sta se vršili na vzhodni fronti, je bilo 400 Rusov ubitih in veliko število ranjenih. Ruski težki topovi bombardirajo Mannerheimovo trdnjavsko črto na karelijski zemeljski ožini. Med militarističnimi o-pazovalci prevladuje mnenje, da se bodo glavne bitke med Rusi in Finci v prihodnjih tednih vršile ob tej črti. Vsi dosedanji ruski poskusi, da preseka'0 Finsko na dvoje,f so se izjalovili. Ruske čete so se po bitki s Finci pri Salli umaknile Več milj nazaj v veliki kortfueiji. Vitalna ruska železnica, ki spaja I^eningrad z Murmanskom, sovjetsko luko ob arktiku, je oddaljena samo 4p milj od pozori-šra bitke, v kateri so bile ruske čete tepene. Finski letalci so * bombami razbili progo v vrfč krajih. i Finski vojni štab je overjen, da Rusi ne bodo obnovili ofenzive na skrajnem severu, dokler bo tam prevladoval mraz do 40 stopinj pod ničlo. Vsi naskoki na finske pozicije na severni fronti so bili odbiti. Turku, Finska, 6. jan. — Žrtve ruskih napadov na Finsko niso finski vojaki v zakopih ob MannerheimovJ trdnjavski črti in ne oni, ki se bojujejo na .skrajni severni fronti, temveč civilni prebivalci. Najbolj trpijo prebivalci, ki so se morali umakniti ii mest in vasi ob finskem obrežju na deželo. Na redko iMMiejana kmetska naselišča «o natrpana z begunci, starimi Ijudmrtirtrtrod. SovjfUti letalci so uprizorili ž* več napadov na Turku, da u niči J o letalskoJiL pomorsko ba To se jim doslej še ni posrečilo, daai so bombe delno poškodovale ladjedelnico. V zadnjem ruskem napadu so bofhbe ubile 50 in ranile čet dvesto civilnih prebivalcev. 4 l'»ndon. 6. jan. Finsko poslaništvo je naznanilo, da so fin "ke čete prodrle deset milj da I* na rusko ozemlje v smeri proti.Repolu, na vzhodni* štrani ««iitralne fronte. Sovjetske vo- jaške divizije so bile vržene nazaj na vseh točkah na fronti pri Lieksi z velikimi izgubami. Srdite bi$ke so zdaj v teku pri je-«ertr'-KoMru v ~ bližini ruske meje. , Moskva, 6. jan. — Ruski vojni komunike, objavljen sinoči, pravi, da se ni nič važnega pri petilo na bojiščih. Pri Repolu, Vkhtu in Petrozavodsku, severno od badoškega -jezera, so se vršile praske med ruskimi in fihskimi stražami. V bitki na karelijski fronti je ruska straža pobila 50 Fincev. Sovjetska letala so izvršila več uspešnih napadov na finska mesta, kjer so bombardirala skladišča orodja in munieije ter militarlstične objekte,- !r Zveza med Italijo in Ogrsko .................. ---------.....t t Obramba proti " .......agresiji sovjetske Rusije Rim, 6. jan. — Grof Galeazzo Oiano, zunanji minister in M.u«: solinijev zet, je odpotoval-v Be- bram-l^^' kam0fl Je Šte- fan Csaky, ogrski zunanji minister. Italijanski uradni krogi so naznanili, da bosta na konferenci v Benetkah razpravljala o sklenitvi vojaške zveze in obrambi Balkana proti možni ruski invaziji. Csaky bo morda odpotoval v Rim, kjer bo imel razgovor s Mussolinljem. Italijani trdijo, da so se od-nošaji Z Ogrsko in Jugoslavijo izboljšali, kar omogoča tesnejšo kooperacijo med Rimom, Budimpešto in Belgradom. Ciano bo na konferenci ž ogrskim ministrom pritiskal, naj Ogrska sklene prijateljsko pogodbo. * Jugoslavijo in s tem pospeši izvedbo načrtov glede obrambe Balkana pred možnostjo invazije s pomočjo Italije. Morda bosta Ciano in Csaky razpravljala tudi o zahtevi, da Ogrska dobi nazaj Transilvanijo. katero je dobila Rumunija po svetovni vojni. Ogrska še Vfdno smatra to pokrajino svojo posest. r. J- y, .............. Madžari odhajajo na finske fronte za Prva skupina prostovoljcev na poti Belgrad. Jugoslavija. 6. jan — Sem je,prišlo poročilo, da je prvi kontigent 200 ogrskih prostovoljcev žtpuftil Budimpešto in odpotoval na Finsko, kjer se bo boril s finskimi brambovci pro-K ti ruskim četam. Poročilo dostavlja, da se je if 5000 Madžarov priglasilo za službo ns strani finske armade.. Ogrska je poslala več protiletalskih* Vipov Finski- Hhnpa-tije Madžarov do Fincev so izredno globoke, ker smatrajo Madžari Fince za svoje rasne bratrance. □»Jo, Norveška. 6. jan. — Tukajšnji list Dagblsdet poroča, da je prva skupina okrog 150 norveških prostovoljcev odpotovala na iFnsko, kjer se bo pridružila flnaki armadi dal J nje skupjne prostovoljcev Bombardiranje -nemških vasi Angleška letala invadirala nemško ozračje^ Pariz, 6. jan., — Francoski težki topovi obstreljujejo nemške vojaAke koncentracije in vasi na drugi strani fronte, se glasi v Parjz dospelo poročilo. Krogle sq_ porušile že več poslopij in drugih objektov. t Pariz, 6. jan. — Okrog 2500 francoskih in nemških vojakov se je zapletlo ^ bitko, ki je trajala več ur, se glasi vojno poročilo z zapadneTPonte. Bitka se je vršila na ozemlju med rekama Mozel« in. Ran. podJtrttjem topniškega bombardiranju z o-beh strani. 1 Francoska patrulja je v nekem kraju prodrla dve milji da-, leč na nemško ozemlje in dobila važne informacije, nakar se je vrnila na svojo stran fronte. Francoska letala so invadirala nemško-ozračje, toda do »popada z Nemci ni prišlo. Male praske med Francozi in Nemci so bile v teku zapadno od reke Saar. . Ix>ndon, 6. jan. — Letalsko ministrstvo je naznanilo, da so ogtedniška l*Ulu invadirala o-zračje severne Nemčije in nad let,^lskimi«\|er pomorskimi bazami v^alivut Heligolandu. Vsa so se srečno vrnila v domače baze. T Kitajci ustavili < japonsko ofenzivo -■•i _ •• Velike japonske izgube Čungking, Kitajska, 6. jan. — Predstavnik kitajske vlade je izjavil, da je bila japonska o-fenziva v severnem delu province Kvangtung ustavljena po bitki, v kateri je bilo 10,000 ja-ponskih vojakov ubitih in ranjenih. Cel japonski regiment je bil uničen in japonska armada 100,000 mož je bila vržena več milj nazaj. Glavna bitka med Kitajci iru Japonci se je pršila sto milj severnovzhodno od $antona, glavnega mesta južne kitajske. (Prej objavljeno japonsko poročilo pravi, *la je bila Japonska ofenziva v provinci Kvang-tuttg ustavljena, ko je dosegla glavni cilj. V bitki je padlo 15,. 000 Kitajcev. Japonska armada na okupirunem ozemlju vodi zdaj čiščenje.) Kampanja proti irskim teroristom Vlada dobila izjemno oblast DublUi, Irska, 6. jan, — Irski parlament je zaključil svoje zasedanje potem, ko je dal vladi premierja De Vslerd oblast, da lahko internira brez obravnave člane Irske repirblikatiske armade, nelegalne teroristične organizacije, ki ajgitiilijo za od> cep Irske od Velike Britanije. Policijske avtoritete so jpoostri-le karnpattjo proti teroristom, ki so bili označeni ^jcot sovražniki države. Višja ijbornle^ je-soglasno in brez debate odobrila načrt, da premier doCp iz jem no oblast, ko je bil ta sprejet v nižji zbornici. Justični minister Gerald Bo-land je informiral senat, da je dobil evidenco, da voditelji Jr-ske republikanske armade prejemajo denar od Ircev iz Amerike. Pri nekem voditelju, ki je bil aretiran, je policija našla $10,000 v ameriškem denar- jifc-.r ' '-r^ ' Med onimi, katere je policija aretirala v navalu na stanovanja, v katerih so »e skrivali člani teroristične organizacije, je bil Thomas MacCurtain, sin prominentnega trškega republikanca, ki je bil ubit v revolti proti Angliji pred 20 leti. Obtožen Je bil sodelovanja s teroristi, ki so umorili detektiva Johna Rocheja. T T Tokio, 6. jan. — Jai>onska časopisna sgentura Domej je poslala poročilo iz IVRtntf*. da je smerišks straža streljala na japonske čete. Kdet» vojak je bU težko ranjen. Italija bo izdajala iivilške nakaznice Goering postal ekonomski diktator Koordinacija gospodarskega življenja _ Berlin, 6. jan. — Feldmaršal in letalski minister Hermann VVilhelm Goering je dobil kontrolo nad vso vojno indurtrijo, se glasi naznanilo. Pod njegovim vodstvom bo izvedens koordinacija vseh zadev, ki se nanašajo na nemško ekonomsko ..politiko v vojnem času. Goering je postal vrhovna vojna in ekonomska avtoriteta. Vsi uradi, v katerih področje spadajo vojne in ekonomske zadeve, so bili konsolidirani t u-Mtanovitvijo novega splošnega svfeta pod načelništvom Goerin-ga. On bo vodil in nadzoroval vse ekonomske aktivnosti v Nemčiji v Vojnem času. Splošni svet bo imenoval posebne odbore, ki t>odo prevzeli vse tovarne, kontrolo nad delavci v vojnih in drugih Industrijah, transportacijl in drugih podjetjih. Nscijski krogi ns-povedujejo, ds bo tska Kontrola omogočila dalekosežne operacije vojne mallnt ftš atthem, Imorju in v zrsku. General Thomas, načelnik e-konomske sekcije vrhovnega veljstva armade, je biTimeno-van za £lflnjk.,Qperingovega sve-U. Naciji, ki so začeli Izvajati načrte glede regimentaclje ekonomskega življenja« ko je Hitler prišel na krmilo ^Nemčije, javijo, da U>do zgradili lx>lj učinkovito gospodarsko organizacijo kot jo imata Velika Britanija in Francija List Nstionsl /eitung, glasilo Gil v zadnjih dneh tarča ostre kritike in napadov. -Očitali so mu nesposobnost v vodstvu propagand«. " Za vojnega ministra Jt. bil imenovan. Oliver Stanley, predsednik Angleške trgovske ibor-niče, za ministra informacij pa John VValsham-Reid, bivši načelnik britake radijske korpora-cije in civilnega letalstva. Andrej Rae Duncan, direktor Angleške banke, je postal predsednik trgovske zbornic«. Chamberlain je ponudil to (KjiiciJo Hore-Bellshu, ki pa Jo je odklo-nii., Odstranitev Hore-Belishe smatrajo za zmago generalnega ar-madnega štaba.' ^e prej so krožile govorice, da s« j« Hore-Hčlisha spri z generalom Gor-tom, vrhovnim poveljnikom angleške oborožene sil« na zapad-ni fronti. cija je izzvala presenečenj« v mnogih krogih. Pisma, k> sta jih Izmenjala Chamberlain in Hore-Belisha, ne |K>ja«nJuJ«jo vzroka, zakaj j« moral slednji iti iz kabinet«. Vsi angleški listi od l^ondon Timesa do podeželskih časopisov, zahtevajo pojasnila od Cham-berlaina. "Vse kaže, da se stvari kraano razvijajo," piše v sarkastičnem tonu l)ally Herald, glasilo delavske stranke. "Cham-berlalo i«, po .dulgem obotavljanju začela bliskovito vojno in prva žrtev J« bil — vojni minister Hore-Belisha. Uničil Je svojega vojnega ministra, toda mi hočemo vedeti,*kaj se je godilo In kaj ae še godi za kulisami. Angleški narod hoče biti na jasnem in zahteva Informacije od premierja Chamberlainu." Skoro vsi veliki angleški časopisi hvalijo delo, ki ga Izvršil llore-BeliMha kol vojni minister. Domače vesti Obiski Chicago. — John Kaltinger ml. iz Willarda, Wis., je 5. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. ■ Is Clevelanda Clevelaud. Dne !t januarja so našli rojaka -Johna Pujz derja mrtvega v |H>stelji. Pokojnik, ki je bil- star H« iet, samski In rojen v Uadvillu, Cok)., j^ stanoval pri svojem bratu. Ph»d kratkim je prišel iz umobolnice in pred leti je bil uposlen v tiskarni, Ameriške Domovine. — Jos. "R. Poznik, slovenski atlet, si je pridobil naslov prvaka v dviganju tež« V državi Ohiu v letu 10at). To prvenstvo j« ž« imbl v letu 1U87, dočim v letu 10.1t ni tekmoval lanj. Angleška vlada prevzela parnike t -Dovoz potrebščin iz tufcsemstva Uftndon, 6. jan. — Sledeča pre-ced«ntu Is svetovn« vojne, J« vlada odredila rekvlzlcljo vseh trgovinskih parnikov združenega kraljestva in njegovih kolonij, da pospeši program glede dobavljanja živil In drugih potrebščin i« tujezematva. John Gilmour, minister plovbe, j« dejal, da l>o program stopil v veljavo 1. februarja. Vsi I>arniki bodo prišli )>od vladno kontrolo po razložltvi tovorov v domačih lukahtpo Um datumu. Parnlki, registrirani v domlnlo-Chamberlalnova ak-jnlh, bodo Izvzeti. Velika Britanija in njun« kolonije Imajo okrog 7000 parnikov. Skupna tonaža teh znaša 17,500,000 ton. Delti* vladna kontrola plovbe j« bila uveljavljena v prvih dneh voj ne Z' NemJ čijo. Ottawa, Kanada, d jan. —» J. G. Parm«lee, trgovinski podmi-nlster in načslnlk vojnega plov-benega odbora, J« dejsl, da Kanada >««ho kolns ločitev oerkve ......... 1 od države Vsako priCl*ni unij* CIO nomskem ^ivl)vnju. Tsiist datootrTfenj«, ds je bil prehod Iz rnirhr \ vojno ekonomijo v Nemčiji izveden brez trenj« Nemčlt« I« lahko priprevijajo ha odhod. lis. gat I V Voj lil .^Ja T rane I jo. Protestantovska grupa se jezi Zadeva Rbosevelto-, vega reprezentanta 1' v Vatikanu Washingl4»n, I). CH 0, Jan. — Odbor za javne odn«»šaJe bab* listične cerkve je objavil pismo, ki ga J« poslal predsedniku Rooaeveltii .zseno s protesUim, ker je imenoval . Jeklarskega magnata Taylorja za svojega o-sebnsgs reprezentanta v y«ti-kanu. "Glavna teorija, ns katere podlagi je bila ustanovljena a* Japonska misija dospela v Moskvo Moskva, A. jan*—- Japonska misija šestih trgovinskih vešča-kov Je dos|a«la sem, da sklene dogovor. JsjMJitci upajo, da bodo prodajali Rusiji električne Htroje> iMaVilš opremo. In svilo in kupov«ll olj«, premog In rudnine v Rusiji. Clau« misij« sta sprejela. Jurij Ksgsnovlč, podkomissr za jnnsnjo trgovino, in VIsdTmir Markov, član zu-uahjega urada. Mandžurija plačala zadnji obrok Rusiji Moskva, 0. Jan. — Uradna časopisna agent ura Tasa poroča, da Je Kooštaiitin HmHanln, ruski poslsnik v Toklju, dobil č«k v vsoti $i;tSft,247 kot zadnji obrok Mandžurije, kateri Je aovjetsk« Rusii« pnnlala svoj delež bivše kitajske vzhodne železnice To se je zgodilo I, I0.1A. Mandžurija j« zadrževala izpl«-čltev Vadnjeg« obrok« več me- OFENZIVA NEMŠKE OBOROŽENE SILE NAPOVEDANA Anglija in Francija sta pripravljeni ustanovitev fe-deralne evrope ('hkago, 6. Jan. — Urd I*o-thian, angleški imslanik v Wa-shingtonu, je d«jalr da se bo velik« nemška ofenziva ns kopnem, morju in v zraku proti Veliki BriUniji In Franciji pričela na pomlad. On j« govoril ua banketu, katerega Je priredil Cifcaški svet za zunanje odpo-Šaje v hotelu Palm«r. "Nacljska Nemčija Je pr«d odločitvijo, ali postane svetovni imperij ali podleže v tej vojni," J« rekel Uthian. "Velika Brl-tanjja Hn Francija pričakujeU, da bo Hitler udaril s vso silo v marcu, kakor J« general l.uden-dorff v marcu leta 19Iti s ofenzivo, da doaeše isti cilj. Velik« Britanija in Francija sta pripravljeni na to in upate, da bosta zmagali, V nasprotnem slučaju, če bi nacljska Nemčija tri-umflrala, bi luč svobod« ugasnil« v K v ropi, Z zmago ^svetnikov se obeta rojstvo novega sveta, ko se bodo laliko vsi narodi združili In šli na delo, ki Ima prinesti trajni mir in blaginjo. Glavno vprašanje v tem konfliktu Je, kateri Itmed dveh načinov šivljanja, demokratični ali totalitarični, bo prevladoval v Evropi In morda po v«em svetu. Kar Hltlsr hoč«, ni pravič-noat *a Nemčijo, temveč doml-IM»IJ« Evrope. Ta cilj j« imel pred (»črni, ko j« pričel graditi In jačitl mllltaristično maŠIno, da |KMlJarmi vse, ki bi skušali ustaviti njegov pohod. Hvojo brerotnrtlTfosl^Js demonstriral tako v vojni kot v diplomaciji," Poslanik J« v svojem govoru «nalizir«l gibanja, ki so s« pojavila zadnja desatl«tj« za do-sego ekonomske svobod« in uve-Ijavljenje socialnih raform. O-m«nll j« glavn« značilnosti ko-j munixma in narodnega socializma. Oba sta sovražnika svobode In demokracije, intelektualne Integritete in pravic posamezniku Tajna policija ima vrhovno oblast in nadomestila je zakone, iaslžgala zlobno propa-pagaudo, rasno sovraštvo in pre-povedalu svolsidno disku* I Jo. , Lothian J» dalje rekel, "da Je Milno upanje ustanovitev federalni Bvrope. Dokler bo Kvro-po tvorilo V7 suverenih kolkov, ne bo nuni Vse velike vojne v zadnjih letih so se skotil« P v ropi," . _ _ ,- 11 UUftt MshiikaOljn* * industrija v nevarrpsti Mežico * drtava 0»va* Chkaca) i« Kana*, K M ntfu, UM M P«l WU. II M M Miri lata; aa CW«K« i« CUff« |« M m Ml* leto. fl.TI m M lata; m ImmmU« IM* S«Wrli>tt.». rataa: for tka Umu«! Stota* (rirapt Cltlaa«*) m4 CanaM M M i«rr y*ar. Cfcicae* and Ctcero |7.M p« mr, for*«*« UMOUMi M M p*r jr*ar. t C*a* «Imi» p« 4u*ovoru RiAaMal 4o»Wov Ia MntMintk lian k uv NM »r***Jo IbAm/ui liurrarmr vaafcia* (trt tem. po. r**U. 4 ram«' p«, m t itd) aa v maj« poftUj*Ulifi I« v alutaju. «r V prikAil p«*tnl»o. A4*arU»lii* ralaa um acrcrmeriL— Maaii*cript* of communU *Uon> an«l un*..lieiu«t arUrfe* will not M returnad. moM <*lr «Hwn MMMpuitMd k> —I/ iMmS mmI aUa»p*d a«»»elo|K —- s. ? . . Nitk« M »aa, bar Iva aOh I Kata*, 1'KOhVhTA % -------- M»7-M N*„ JU*>m4*I* A »a., CMmc*. Iffla*!* MKMKKK ur TMK FKOKRATKD F Mit MM m v cAla»aju na »rimar i4.nu*ry t), I»M>, pola« V«»a** aa aaalova p*OMat, 4a »ara j* a Ua <«<«■«■ potok Ia aa* Pobov 1 to Ja pra»o4a*no, 4a m »aai llal aa a*to»t Blatenje zadrug obsojeno na fiasko V zadnji številki Prosvete urno omenili nesramne napade na organziacije ameriških konzumentov. Naloga teh organizacij — večinoma no ženske, gospodinje, zraven — je, da dajejo svojim članom točne J« zanezljive. informadje glede blaga, namreč katere tvrdke prodajajo najboljše blago dane vrste in če ima to blggo zmerne ali pretirane cod solncem: "This cooperatlve theory comea tO US bearing the seal. 'Nade in the rssR/ ... Pcrhaps one may surmise that the Yoo|ieratori' propose to *llquidate' one thlrd of dur popu-lation economically after the fashlon- of Europe's totalitarian states." Resnica, ki je znana vsem poštenim ljudem, ~ pa je, da so bile vse prave zadruge v .sovjetski Rusiji, fašistični rtaliji in nacijski Nemčiji z anektirano Cehoslovakijo vrtni že davno likvidirane oziroma priključene državnemu gospodarstvu r Zadrugarstvo v Ameriki je ena institucija, katere privatni kapitalizem ne bo uničil na noben ustaven in legalen. nagtiL.žato pa tufH -vse blatenje ne bo nič pomagalo/ Kdini način, ki lahko uniči ameriške kooperative, je — režim politične in vojaške diktature po zgledu v Rusiji. Ituliji, Nemčiji in Španiji. , Zadruge rastejo in napredujejo le tedaj, če so svobodna institucija, zato pa nočejo nolnuie državne (»odpore kakor nočejo državne kontrole ! Zadruge najbolj uspevajo iz lastnih moči in ob lanlpem demokratičnem poslušanju in gos|>odarstvu! , Prej omenjeni šarlatan Murph* apelira na a-meriške farmarje in na pripadnike raznih cerkva. naj se-ne puste Izkoriščati od kooperativ lu naj si čuvajo versko svobodo, katero jim ladru-ge postavljajo v nevarno** ;.. Slabo je naletel! Najzabitejši farmar bi lahkp podučil ignoranta Murphyja...d* okoriščanje jm> zadrugah bi pomfnilo. da farmar ali zadružnik sploh samega eebe izkorišča! Kajti zadruga je last o-nih. ki kupujejo v zadrugi! In ves dobiček grt-zadrugarjem samim! Končno bi se Murph) lahko informiral, da vse ameriške cerkve v načelu odobravajo te vrst» "boljševizem" ip za-drugarstVo v kanadski pr^ivlnci Quebec jr jkhI vplivom katoliške cerkve! , Ameriški farmarji danes kupujejo 6& '.i svojih potrebščin v. zadrugah in xadnja leta so se zatekli h kopperiranju. da retijo svoja zadol-žena imetja, petavake kooperative v mestih poročajo leto za letom o vedno večjem naprert-(Dalje v eedajt kekmt.) naselbin Odobrava Medvtškov filunek Peoria, III. — Ne morem se vzdržati, da n« bi pohvalil članka, katerega je spisal Milan Medvešek o tujezemskih starših in tukaj rojeni mladini. On jo jo pogodil kot še noben pisatelj. Je vse resnica, kar on piše. Mladina ne pozna starega kraja, od kjer prihajata oče in mati, in sicer veliko po krivdi staršev. Cesto se %godi, ko oče ali mati dobi pismo iz starega kraja in vpraša otrok, kaj stric ali teta piše, dobi odgovor: Zakaj vprašuješ?. Saj ne veš < nič o tistih krajih. Ti si tukaj rojen in čemu ti je treba vedeti, ko ne boš nikdar videl tistih krajev? Mladina se prične odtujevati od tujezemskih staršev, ko prične pohajati v šolo. Tedaj začne opuščati materinski jezik in prične govoriti samo angleščino. Mati in oče takoj i>otegneta z njim, dasi nista vešča angleščine. Cez par lit otrok že yeč ne razunuLjnaterinskega jezika. In potem, ko oče in mati gresta ha aievenske1 zabave, se otroci sramujejo svojih staršev, ker ne razumejo jezika, ln s tem se odtujujejo tudi od podpornih or ganizacU, h katerim spadata žj,u združilo v federaciji. To bi 'bilo bolje za nas stare Člane in več zanimanja pri naši mladini. Ker bi lahko imeli več sestankov, bi lahko pobili govornike, ki bi razložili mladini, kaj je razlika med inšurenci ter društvi in jednoto. S tem bi jednoti pridobili na ugledu in mladina se no bi zanimala za privatne in-šurence. — Zdaj pa srečno novo leto 1040 vsem. Frank Franko, 489. • Po praznikih v metropoli ' Clevekand.—Ja, vse mine na tem Čudnem in goljufivem svetu. Ves svet se jo menda pripravljal na božična praznike in novo leto. Kupovalo se je na vse pretoge (gotovo, kdor je imel denar, dolarje, copake) božična In novoletna darila, še bolj pa pismena voščila. Ta so se kar usi-pala od ljudi ln Is torb pismo-noš. TMsmonoAev stan res ni težak, ampak pred takimi prazniki kot so božični in novoletni, so ti ljudje pa reveži. Obloženi so z vsakovrstno pošt no„ropotI-jt>, katero moraj raznašati tudi p61ho v noč, in to ne glede, ako jO slalKt vreme. Tudi ust mena sezonska voščila so v veliki meri na dnevnem redu. ln sicer veliko preveč/ker pretežna večina je izrečena kar tako iz navade. No, kaj se hoče. "»•Vse te je sedaj minilo. Naj nekoliko opišem, kako smo se imeli. Kar je dobrih in tudi slabih katoličanov, 4so opletali v cerkvah ali okrog cerkva. Kajpak so nosili gospodom tu (i i do- larje, ker brez teh ni pomena. Kdor pride samo v cerkev in nič ne da, tisti ni nikdar dobrodošel. Tudi k spovedi so veliko hodili. Veliko teh sem slišal skozi ves teden. Sedaj so zopet stari grešniki. Eno torbo grehov so stresli in druga je že pripravljena, da jo napolnejo. Tako je šlo, odkar je bila spoved upostavlje-na. In bo tudi šlo tako, dokler se ljudje ne bodo zdramili iz o-motice nazadnjaštva. in praznoverja. No, jaz in moja družina smo na to popolnoma pozabili, Pa nismo ležali in čas tratili. Nabo-žičfii dan zvečer smo se zbrali z In ker so bili ljudje v preteki Sli z njimi zadovoljni, jih ka zaželijo. Vsem tem lepa Zahvala za kramljanje In zaupanje. No, z Jožetom Terbižanom, Milanom Medveškom in njegovo Hav mojo soprogo bi šel kamorkoli, tudi na konec sveta, ker so to ljudje za vsako družbe in poznajo tudi humor. Organizirano smo imeli Še večjo družbo za to ^priredbo, toda je v zadnjeprino-mentu tako prišlo, da niso mogli z nami. Naj omenim, da rojaki iz West Parka velikokrat in v velikem ' številu posetijo naše priredbe, pa bilo to v SND na St. Clairju ali v SDD na Water-loo. Naša dolžnost je torej, ako le mogoče, da tudi mi kedaj postimo njih prirfedbe v JND^ De* lujmo roka y roki bolj jfo^ do zdaj. Za zaključek še nekaj novica. Že .smo se bali, du pred novim letom ne bomo dobili nič belega z neba. ?a strah pa je sedaj fZ- 1 ■>»" mnogimi sodrugi in sodruiica- pred mi, z našimi prijatelji in simpa-I^ a.-adij\ko tičarji socalistične misli na ples-!*a P® tak? ^lakov meče da ni zabavi r kluba 49 JSZ. Lepo v atrfh"' kaJ *n k<>llko število nas je bilo v spodnji dvo-' «a bo ako v k"tke® rani Slovenskega delavskega dp-ma na WaterIoo rd., kjer ta klub zboruje odkar je bil dom zgrajen. In v tem domu prireja tudi svoje priredbe, največkrat na božični dan. Bila je družba poštenjakov, družba veselih ljudi, tako da sem bil ponosen na' to družbo. Tudi v Coliinwoodu še ni za- zdaj stranka majhna, toda je poštena. Ni ni kakšna .prevratna stranka, ker veruje v izobrazbo ' *;oTTU z mU1UTJ" in »i želi mirnega razvoja v so* Slovenščini, ln temu je kriva[cializ€m Mi apoštujemo araeri. ško ustavo, ki je dobra in poštena; samo škoda, da so ljudje dopustili, da jo grdo izrabljajo nesramni izkoriščevalci — ameriški papitaListi. Ustava ni tega kriVa, ampak ljudje. Torej posetniki naše božične zabave, prav lepa hvala vsem, ki ste prišli in nam pripomogli do dobrefta uspeha. Upam, kar sem tudi razvidel, da ste bili veseli in zadovoljnTrNa svidenje še ob drugi taki priliki! Posebno zahvalo tek«' klubu 27 JSZ Ia ^jT« ^ njegovemu pevskemu zboru Zarji, ki so prišli res v velikem številu na to našo zabavo. Saj slavim, roka roko umije. Le skupno naprej! • " " —* Na Silvestrov večer pa se je zbralo nas nekaj Coll|nwoodča-nov—moja malenkost in soproga Cilka, Jože TerbiŽan, tajnik cle-velandske federacije SNPJ, Milan Medvešek, član nadzornega odseka SNPJ, in njegova soproga Ann—in smo se zapodili naravnost v West Park, v zapadno predmestje Clovelanda. Vražje je bilo mrzlo in padal je sneg, a Milanov konj se ni ustrašil. Korajžno nas je vlekel in privlekel srečno tja in nazaj. Tam sta obhajali Silvestrovo društvi New Era 572 in Delavec 257 SNPJ v Jugoslovanskem narodnem domu. Bila je velika udeležba starih; še več pa mladine, ki je plesala kot štirje ali kot za stavo. Samo čez godbo so se pritoževali (Trinko bo še trinkalt). Nam starejšim moškim je bilo več za pogovore in pa k jaslim smo prav pridno prihajali. VVest-parkčani so rekli, da imajo take najraje, ki pridejo s copaki iti ki se radi pri jaslih stiskajo. In ker srmrbili res veseli, smo ga še bolj pili—železno vodo in ječ-rnenovca. Naše ljubljene ženice pa so se bolj držale plesišča. Menda jih še vedno pete srbe (ampak U godim!). Ob tej priliki >em oddal ali prodal tudi več ne preneha. Pa ves je bel, nič ni črnega. * Anton Jankovich, 147, zastopnik Prosvete. Nekaj spominov—I "t"..... C'kicago.-4-V naši Prosveti so večkrat zanimivi članki naših dopisnikov, ki po svoji zmožnosti opisujejo iz svojih preteklih dni, ko smo drug za druigim zapuščali domovino in šli po svetu, upajoči, da nam bo v novi domovini sreča milejša. Smo pa le dosegli to, za čimer smo šli tako daleč po svetu? , Pravkar je poteklo 27 let, ko sem se poslovila od mojih dragih in se napotila v daljno tujino iskat sl lepše bodočnosti. Vse mi je še živo v spominu, kakor da bi bilo tole par dni nazaj, kako sem se dan pred mojim odhodom poslavljala od mojih znancev' in prijateljev, ki so mi irerfeam zavidali, da imam priliko iti po svetu. Z najboljšimi prijateljicami Brno si obljubile, da ne bomo nikdar pozabile druga na drugo in da ko daleč nas bo pot ločila. .-Ko^sem: napravila načrt, da pojdem po svetu, je bila največja moja Slerb, kako se bom ločila od moje matere.,Srce mi je bilo težko, če sem samo pomislila na to, Ker ona je bila odločno proti temu, da bi jaz šla po svetu. Na vsak način me je hotela pridržati doma, češ naj ostanem vsaj tako dolgo, dokler je še ona pri iivljenju. sem jo skušala prepričati, da bom imela večjo možnost skrbeti zanjo, če grem v tujino. Ko je videla, da je vsaka prošnja zaman, je bila njena sdina želja, ako že moram Iti od doma, naj se čim prej povrnem, da ne bo sama na stara leta, ko si ne bo mogla več pomagati, drugim bi pa ne bila rada v nadlego. Tisto jutro, ko mi je pripravila poslednji zajutrek, sem videla, da je imela noč brez spanja. Dala mi je številna navodila. Izmed teh mi je ostala v srcu njena želja, naj bom pametna in naj nanjo ne p6zabim. Te besede so mi globoko v srcu ostale in prizadevala sem si Živeti po njenih navodilih. Prišel je čaa, ki sem ga tako nestrpno čakala in obenem se ga bala, namreč čas, ko se je bilo treba posloviti od nje. Ko sem ji še enkrat poglcdaljLV njen, od težkega dela in starosti razorani obraz, sem si tiho prisegla, da nanjo nikdar pozabit ne smem, pa naf se zgodi kar hoče. Se en je Mevilo Družinskih koledarjev, .zamah z roko V poslednji po- V^ *M. farmarah* tet*. KI Ja .»rta aH., m. ><,.}<> VnmrM^a » Oaiahl, Nfh. odnesem ^tfTnila za o- Nobena Med naju ni da je bH te najin zadnji "pozdrav in da se nikdar več ne "borim videle. V kratkem Času sem že bila na poti"proti Sevnici ob strani po-stiljona. Poštni voz je bil naše edino transportno sredstvo od enega trga do drugega; kdor je imel kakšen opravek v Sevnici a-li na 'Planini, se je moral prej o postiijonom dogovoriti ze dež. In tega prometnega sredstva sem «e .tudi jaz peslužHu, da me popelje na sevniško postajo. Večkrat prej sera se vozila po tej vijugasti cesti; znani so mi bili vsi ovihki, vse skale, ki visijo z obeh strani, da se človeku zdi, da se bo vse skupaj usuio na mimo potujočega. Znana so mj. bila vsa znamenja ob eesti, ali danes me ni vse to nič zanimalo. Moje misli so bile vse drugje. Ni me zanimala naravna krtasota, katero sem prej, kadar sem se tam peljala, občudovala in bila radovedna, kako se je vse to pričelo. Moje misli so bile doma pri materi; videla sem jo kako še vedno stoji za ovinkom in gleda za menoj, dasi sem bila že precej oddaljena od doma. Moje misli so pa tudi ..pohitele v dalj no bodočnost, ker. nihče ne b; raje vedel nego jafc, kaj rai pri naša bodočnost. Iz te zamišlje-nosti me zdrami voznik, ki pravi, da smo na mestu, na sevni-ški postaji. Po kratkem čakanju sem zasedla vlak, ki vozi proti Zidanemu mostu in od tam Trst. Moj namen je bil, ostati tam toliko časa, da dobim vozni listek iz Amerike od mojih JB^ rodnikov. V Trstu sem imela dva brata, oba uposlena pri Južni železnici. Mislim, da je marsikateremu rojaku znano, kako nizko plačo so tam prejemali železničarji, plačo, ki ni niti njima in njihovim družinam zadostovala, čeprav nista imela velike.' Radi toga sem hitro spoznala, da ne morem hiti pri njih in bo najbolje, da si takoj poiščem sluz bo. To sem tudi pravilno storija, ker vozni listek, katerega sem tako težko pričakovala, še ni prišel dolgo po tem. > Ker sem imela doma že nekoliko izkušnje—služila sem tri leta pri zdravniku na Plan i ni— mi ni bilo težko dobiti službe, pa tudi izbirčna nisem bila, ker sem vedela, da dolgo ne bom o-stala v Trstu. Služba pri nekih baronih je bila še prilično dobra ; ni bilo posebnega truda, pa tudi jela ni bik) preveč. Moj želodec mi ni še nikdar delal toliko preglavic ko v tisti službi tam v tržaškem predmestju. Poleg mene je tam služila tudi služkinja—jaz sera bila za ku-> hacico, a še danes ne razumem, zakaj 90 tisti ljudje sploh potrebovali kuharice. S tisto hišno si še sedaj dopisujeva; ona živi v Zagrebu, kjer ima svojo hišo. Po devetih mesecih težkega čakanja sem vendar dobila vozni list iz Amerike. In kako sem bila vesela, da se mi je moja želja vendar izpolnila po tako dolgem* čakanju. Takoj sem odpo-cvedala službo, nakar je baroni-Ica rejcla, da tako pač ne gre in da moram počakati toliko časa, da dobi drugo kuharico. Toda ni nič pomagalo, ker ima parnik, na katerem se odpeljem, odpluti v par dneh. Moji materi sem takoj poslala vso obleko, ki mi ni bila neobhodno potreba, s pripombo, da mi je—premajhna, kar pa seve^f" da ni bilo res. Vzrok za to majhno laž je bil, kor je nisem hotela znova žaliti, marveč sem se namenila ji pisati šele potem, ko bom na oni strani oceana. Pozneje mi je pisala, da je slutila, da sem na poti v Ameriko in da je nestrpno pričakovala glasu od mene. Dne 7. decembra 1912 proti večeru se je sbrala precejšnja množica ljudi, ki so spremili svoje sorodnike in znance v tržaško pristmišče, kjer je bila vkrcana naša ladja — Martha VVashing-ton. Po kratkem pogovoru smo že zaslišali poveljnika« ki nas je pozval, da moramo takoj na parnik. ker v par minutah odpluje proti Ameriki.. Zopet je bilo po-slavljenje vse križem. Moram priznati, da to slovo ni bilo tako težko kakor slovo od moje matere in bd doma. Se par minut in že amo bili na vodi. Krasno tržaško mesto, nem je polagoma izginjalo izpred oči, mi .pa smo bil« na tako saželjehi poti v daljno Ameriko. Se le sedaj sem imela priliko. , (Petje as l »trasi.) Zakaj se inteligentne žene težko poroče J Ne poznate profesorja Arnošta Gravesa* Vsak ameriški študent in študentka ga dobro poznata, vzaj po imenu. In tudi tisti, ki niso več študentje, ali to sploh niso bili, se radi poza-nimajo za njegova dognanja. Prof. Graves , namreč vodja seminarja o zakonski vedi, ki jo pred leti uvedli v Severni Kaliforniji kot učno snov na univerzi. V svojih seminarjih vodi prof. Graves natančno Statistiko o uspehih in neuspehih v zakonu. Doslej je opazoval 525 zakoncev, ki so živeli najmanfUlet skupaj in je ugotovil, da so žene, ki so bile pred zakonom zaposleno, mnogo boljše zakonske družiee kakor one, ki so doma čakale na ženina—pač zato, ker so same spoznale vso resnobo in težo življenjskega boja in ga znajo pravilno ceniti pri možu Njegove štatistike ga tudi dokazujejo, da se najbolj inteligentne študentke najmanj poroče, kar seveda ne dokazuje, da si možje-jie žele študhranih žena, marveč to,-da najinteligentnej. še ženske polagajo največjo p*žnjo na izbor svojega življenjskega tovariša. V Profesor Graves je svojo znanost v zakonu zgostil v naslednjih sedem točk: Skušaj spoznati kar največ zastopnikov drugega spola, preden se odločiš za enega izmed njih, kajti prva ljubezeime traja večno. Glej bolj na značaj svojega izvoljenca kakor pa na njegov-vnanji videz, ki si ga vsakdo lahko pridobi z havado ali s posnemanjem. Kadar vzljubiš človeka, ki na^bi delil s teboj življenje, se za nekaj časa loči od njega. Le tako boš spoznald in se prepričala, ali ga res tako zelo ljubiš, da bi ne hotela živeti brez njega. '';>• •'.'' , Dobro preipisli, ali si imaš s svojim tovar!-šem kaj povedati. Ce ne, je vajina ljubezen zgolj vzplamtelost na prvi pogled. Ce nastajajo v vajinem duševnem- odnosu praznote žo pred zakonom, kaj bo šele pozneje, v za"konu? Dobro premisli, ali ti bo izvoljeni tovariš res-ničen in zanesljiv partner za vse življenje, ali zna s teboj deliti ne le radosti* marveč tudi življenjske skrbi? Ne pozabi na starše svojega bodočega moža in pazi, ali ni njegov odnos do njih tesnejši kakor do tebe. Ce tega ne uvidiš pravočasno, boi zaradi tega zelo trpela v zakonu. Zenitna formula govori o skupnem prenašanju dobrega in zlega. Izberi si za tovariša Človeka, ki bo junaško in brez očitkov prenašal neprijazno usodo. - ' • . j«. Kako dela fotoelektrična celica ■ '• ' > ' ;■ ' '• Ti i < 1 - I Vlomilec vlomi vrata v banko.. Bliža se že. lezni blagajni in pregleduje neka notranja vrata, ki jih je treba poprej odpreti, če hoče priti na cilj. Na lepem zasliši za seboj rahel šum, se obrne in opazi, da so skoraj brez šuma ne^ ka jeklena vrata zdnčala navzdol in mu preprečila beg. Ujet je v jekleni pasti. Cez nekaj minut je pridrvel policijski avto in ga peljal za zapahe. Drugi dan so ga peljali pred sodnika. Kot dopolnilni dokaz so mu pokazali fotografijo, ki ie bil"im njej fotografiran ravno v trenutku, ko je poskušal vlomiti notranja vrata. Vse to je bilo delo človekovega električnega očesa, fotografske celice. Ta majhna naprava ni prav nič skrivnostna. Nič drugega ni ko majhna, k električnemu vodu priključena skrinjica.. Iz neke razdalje je vanjo uprt svetlobni žarek. Kolikor časa žarek pada na skrinjico, se ničesar ne zgodi. V trenutku pa, ko je električni žarek prelomljen, električni tok zastrti j i po skrinjici in vsak z njo zvezan mehanizem požene v tek. - -- Ko je stopil vlomilec med žarek in celico, je tako avtomatsko sprožil mehanizem v pogon. .Elektrika je zaprla vrata, obvestila policijo in sprožila kamero, ki ga je fotografirala. J (Iz Prosvete, 8. januarja 1920) Domače venti. Eksekutiva JRZ je prispevala $500 za bolniško blagajno v Ljubljani, ki je r veliki stiski in nima niti obvez ln pavolje za pr-, vo silo pri nezgodah. Dehirnke vesti. Rudarska unija UMWA je na svoji konvenciji potrdila s 1639 glasovi proti 221 poravnanje stavke z mezdnim kompromisom, ki ga je izposloval odbor s posredovanjem federalne vlade. _ AmerUke vesti. Palmerjeva gonja zoper muniste je odkrila, da je v komunističnih organizacijah v Ameriki kar mrgolelo vladnih detektivov in špionov. h inozemstva. Na Bolgarskem šo izbruhnili, veliki izgredi. ^ P" Sovjetsko Krnijo. Sovjetske čete so zasedle vso južno Rusijo; denlkinovci beže v Turčijo (Dalj« ts pnre kolena.) ku. Do malega polovica vseh odjemalcev v An* gtiji Je danes v zadrugah, dočim je na Danskem €Mdskem. Norveškem in Finskem še reč k« polovica vse trgovine na drobno v zadrugi Prava ekonomska demokracija Haate tamksj tal. It ljudi »amili. ne od ztoraj na komando diktatorja t ln to prihaja tudi v Ameriki - In IWve,~fcot je Rny Murphv. l»odo to usts-rin? X(kitar! —----- PONDELJEK, a. JANUARJA PROSVETA Novice iz Iz Primor ja 2etetnttkft nwrdia liri Iliraki Bistrici Trst, novembra 1989.—Pretekli teden je v noči od nedelje na ponedeljek prišlo v Trnovem pri II. Bistrici do železniške nesreče večjega obsega. Motorni vlak, ki je privozil i* Trsta in V katerem je bilo precej potnikov, je zavozil pri trnovski postaji na stranski tir, kjer je" stal tovorni tlak: Strojevodja je še nekaj trenotkov pred nesrečo zagledal tovorni vlak in prijel za zavore. Posrečilo se mu-je- v znatni meri omiliti udarec, ki bi bil drugače strašen. Vendar je bil sunek zelo močan in vsi potniki so popadali s sedežev. Na kraj nesreče ao takoj prišli karabinjer-ji in drugi, ki so pričeli z reševanjem nesrečnežev. VeČina potnikov je odnesla samo lažje rane, le Štirje so težko ranjeni. Skoda na železniških objektih ni velika, kakor pravijo, in* tudi promet ni bil zaradi tega oviran, le vlak je imel nekaj zamude. Tudi inozemske agencije so objavile vest o tej nesreči ter pri-dodale, da je bilo nekaj smrtnih žrtev, o katerih italijanska po* ročila molčijo. I. I JU ' Ari trnov >m o Značilno svarilo goriškega nadškofa' _______V škofijskem listu od 1. novembra se goriški nadškof tožuje nad nepokorščino dir ščine. S posebnim poudarkom o-pozarja na kanonični predpis 2334, po katerem zapadejo eks komunikaciji, ki izdajo postave, ykaze in odredbe proti svobodi in pravicam cerkve In ki posredno ali neposredno oVigajd izvedbo cerkvene jurisdikcfje s tem, da se zatečejo h katerikoli si bodi javnj (civilni.) oblasti. iPo ka-nonu 2336 so za duhovnike, ki zagrešijo tak zločin, predvidene hude kazni: suspendiranje, izguba beneficija, častnih mest, pokojnine itd. To nadškofovo svarilo je vzbudilo pozornost, ni pa verjetno, da bo rodilo uspeha. Včasih je treba kanone kar u-dejstviti. Kaznovane m le kar ice Zarati prodaje slabega mleka so bile naznanjene sodišču sledeče mlekarice: Marija vd. Belič iz Marezig, Ivana Margon iz Povirja!, Ana Basec iz Bazovi ce, Lucija Stefančič in Štefanija Košuta iz Sv. Križa pri Trst«, Ana Lazar iz Podpeči, Marija Bandič iz Prebenegov, Marija BriSček iz Zgomika, {Anai Gruden iz Samatorče, Josipina Rac man iz GroČane, Ludvik Koče-ver iz Brij, Angela Skrk, Marija Pegan, Vida Gerjan, Karolina Pcrčič, Marija Kozman, Ivana (truden, Alojzija vd. Rebula in Amalija Stolfa iz Saleža, Olga Suban iz Trnovice, Viktor Vodopivec, Marija Otrovka in Katarina Vodopivec iz Tubelj, Jo-*ip Pipan iz Brij, Marija Vodopivec iz Koludrovice, Karolina Stubej iz Mal. Repna, Marija Grahonja iz Kastelca, Ana Ker-nia< iz Marezig, Ljudmila Pucer iz Pocol, Antonija Peroša iz Ma-pela, Marija Kermac iz Marezig, Antonija Sergač iz Sergašev, Veronika Sabadin iz Marezig, Kntarina Kermac iz Marezig, Marija Simončič iz Zgonika, Marija DoTjalt In Ljudmila Gruden Zgonika, Josipina Lazar iz I dekanov, Viktorija Foraus iz Doline? Marija Furlan Iz Cerno-tov, Josipina Uottreka iz Sv. M. Magd. Spodnje, Ana Koretič iz l-oju, Ivana Sabadin iz Gažonov, Marija Stoka iz Kontovela, Ana Habič iz Tribana, Marija Ukmer m Ivana Guštin iz 8aleža, Mile-' "k Geritlf iz Herpelj, Karolina Rcjac iz Hriba. Marija Skergat »* >1xrezitr in Ana Babifclz Ko- pra! . x . ^ » * ' ■T — S« n»k v plamenu } Bazovica, novembre* 1939 ''nt dni decembra je požar uni-či!~*en1k Mateja Mana Pokli-<*Hi so bili takoj gasilci iz Trato in obveščeni bazovaki kara-'|"j ' - Preval.—(Pred tržaškim hodi-ščem se je moral zagovarjati mesar Kari Hrevat. ke^ je predajal pokvarjeno meso. Z njim je W1 prijavljen tudi Josip Re-har. Oba sta dobila po 1000 lir dea. kazni. Idrija,—Pred prizivnim sodiščem v Trstu se je vršila razprava ,v zadevi šoferja Ivana Jereba, ki je zakrivil nesrečo na mostu v Gorici. O nesreči smo pisali tudi v našem listu. Rri tej nesreči so trije vojaki ht en ci vilist prišli ob življenje. Šofer se je zagovarjal, da so popokale verige in da Je to povzročilo nesrečo. Kazen mu je bila znižana od 2 let na 14 mesecev. Trat.-r-V mestu In na deželi je bilo kaznovanih z globami od 30 do 60 lir 12 trgovcev, ki so prodajali blago po višjih te n ah kakor je predpisano. T»t.-^Neki glasbenik je odkril v mestu v bližini svojega stanovanja izvir vode, ki ima večje količine petroleja. Zadevo je nažnanH rudarskemu uradu in sedaj raziskujejo, če je res petrolej pod tržaškim mestom. Sežana.—2e tretjič v teku e-nega leta ao tatovi obiakali stanovanje Marije Skrinjarjeve. Odnesli, so ji vae, kar ao dobili, celo rjyhe a postelje.'Skoda je velika. Glasovi iz naselbin (NadaUtfteaJa a «. straaU Trgovka zbornica obdolzena potvarjenja VVashington, D. C. — VVilliam Green, predsednik Ameriške de lavske federacije, je obdolžil A meriško trgovsko zbornico, da namenoma prikriva resnico in potvarja dejstva. Posebni odbor zbornice je nedavno objavil izjavo, v kateri pravi, da se opaža pomanjkanje izurjenih delavcev. Izjava bazira na poročilu posebnega odbora glede brezposelnosti. To pravi, da je gomanjkanje izurjenih delavcev v vzhodnih državah in deloma na zapadu. Green je pobil izjavo s trditvijo in dokazi, da je še veliko izurjenih delavcev brez dela. Trgovska zbornica je predlagala omejitev gradnje relifnih projektov in redukciji podpore brezpoael-nim. Med prijateljicami "Ali zanesljivo veš, da te bo tvoj zaročenec tudi po poroki rad imel?" — "Clsto zanesljivo . Saj ima poročene Ženske najrajši." da sem ae spoznala /L drugimi ljudmi, z mojimi sopotniki. V kratkem času smo bili vsi kakor ena velika družina. Neverjetno, teda resnično je, da sva se tik pred edhodom parnika prvič spoanali z neko damo, ki se je predstavila aa gospa Zupanovo z Gorenjskega. Ona je. šla aa svojim možem v Kacine, Wis. Z nje sva bili najboljši prijateljici vso pot in to prijateljstvo še danes traja. Ce le imava priložnost, pohitiva druga k drugi. Napeti v našo novo domovino smo se par dni selo dobro imeli. Vse je bilo Živahno in veselo. Ali sčasoma je.to minilo, ker so naši sopotniki postali nekam tihf in oVoftni. Temu j« bilo nekaj krive domotožje, nekaj pa razburkano mo^je^ ki je vplivalo na zdravje In razpoloženje (njihovo zdravje, rečem, ker meni ni bilo ves čaa potovanja nič. pa če smo se «e bolj zibali). Na poti iz Trsta v Ameriko smo se ustavili trikrat. Spominjam wse le dveh mesC Palerme in Algira, za tretje pa ne vem, kar tudi ni Čudno, če človek pozabi po tolikih letih. New Yor-ku smo se srečno približali v 18 dneh. Toda v newyorškem pristanišču ni bilo mogoče ničesar videti radi izredno goste megle. Ce bi ne slišali siren drugih par-nikov, bi sploh ne vedeli, da smo prišli na cilj, v novo domovino. To je bilo tudi vzrok, da niamo videli slavne aohe Svobode. Prvo naše razočaranje po prihodu v uewyonško pristanišče Je bilo, ker smo peišli ravno dan pred božičem in nas vsled praznika ni|Q izpustili h parnjka. Morali snurostati na njem na aveti večer in aeveda tudi na božični dan. Nas so pustili šele, ko so minili prazniki. . Po preiskavi nafte prtljage, ki pa ni bila velika (vsaj moja ne), so nas naložili na manjši parnik in hajd s nami na Etlis lsland. Zdelo se mi je, kakor da nas že-nejčrv zapor, in v resnici ni bilo nič drugega. Tam smo bili kakor v babilonskem stolpu; govorice takšne, da jih še'nikdar prej nI sem slišala, noše pa tudi takšne kakor bi bili na pustni veselici Zdelo se mi je, če bi kaj časa to trajalo, bi še svoj jezik poza-bila. r ■ Drugi dan, 27. dec., ao bile vse listine v red«. Sporočili so nam, da je vlak te pripravljen, ki nas popelje do Chicaga; obe nem so pa nam priporočili, naj si kupimo za to pripravljen lune h. ker nam bo dobrodošel na poti.. In res smo kupili tiste i voje, katere smo plačali po dolarju, če se pravilno spominjam. In ta luneh je prav prišel, poaeb-no še nam, ki smo šli do Chicaga, kamor smo dospeli šele 29. dec. Vzrok, da je nas toliko časa vi«' Io, je bil v tem, ker Je imel vlak precejšnjo zamudo, kar pa nismo vedeli. Sele ko sem prišla na mesto, so mi povedali, da so me že čakali dva dni, vsled česar Je moja SestriČna, h kateri aem prišla, te zvalila vso krivdo na Sakserja, od katerega je kujjflli Istek— (Konec jutri.) Joaephine Malovich. Rdeče mleko Gostje Samuela G. liibbenaa so nekega večera prijetno kram-Ijaje in dobre volje stopili v jedilnico nekega čikaAkega hotela bogovi naklonjeni. Pa sem ne zmotil. V Sharonu je padlo snega aamo toliko, da smo se prepričali, da bo leta 1940 sope* bele barve. V Pittsburghu se ni. sem nič ustavil, ker sem čttal v Proaveti, da imajo v Strabanu veselico 30. dec., namreč tam- l« ** m*™. Medtem se je kajftnje pevsko druttvo. ktrmaj zaznavno spremenila raz- Ko v. Strabanu stopInTis pou-1 ■vttljava v dvorani, in že čez nekaj minut je postalo nekaterim gostom na vso moč slabo, nekaterim malo manj, toda vsem je minil tek za vse preimeaitne jedi. ~1'> Vzrok za to je bil kaj nena vaden: zelena na miai je postala kričeče roianta, zvezki belka-stosivi in v visokih kozarcih ae le spremenilo mleko v krvsvurde-čo tekočino. Solate so se zdele umazanoainje in lep, sočnoiele ni grah se je na mah spremenil v debele Orne ikre, prikuhe is ze meljakih - orvAčkov pa v karmi- lične, bi biL.akuraj moje atare "ciperle" v snegu zgubil. Podal sem ae naravnost Jr Slovenski dom k Johnu 2igmanu, ki je tam natakar in oskrbnik, kakor tudi tajnik društva Postojnske jam« 138 SNPJ. To društvo je naročeno na vae slovenske liste. Meni je 2igman plačal tri celoletne naročnine—na Prosveto. Pn>le-tarca in Enakopravnost—za kar lepa hvala. Naročnina na C*m-karjev glasnik poteče ftele sredi tota. Tam je bil pred enim mese- - . . . ^ .. cem operiran moj prijatelj Ja- * ■ ^ Toda to m Inla morda kakšna Hibbensova Čarovnija. Zgolj po- kob Pavčič, delegat 11. konven cije SNPJ. Dperfen je bll"na alepiču, in aicor zelo naglo. K zdravniku se je Še sam peljal s svojo karo, toda potrebna je bila takojšnja operacija za ohrano Življenja in ga je zdrav nik takoj poalal v bolnišnico. Od tam je Žii igmanu telefoniral, naj pride po njegovo karo. Ker se Jakob nahaja te par tednov; v rtnmsčil ^jft^.^^u' Tt zdravniški oskrbj in je izvsn ne- "" nveti kanil, k PuroHlu za »t o p nik a SharfMi, Pa.—Dne 29. dec. aem ae |K)dal- na kratko potovanje, misleč, da mi ln>do vremenski varnosti, sem ga obiskal na domu. Za plačilo mi je njegova lena dala velik zavitek mesenih In krvavih klobas, potem sem ae pa zopet podal v Narodni dom. Tam je bilo še zbranih nekaj rojakov, ki ao mi takoj povedali, da mi rteka prijazna gospa pošilja rožico za moje dopiae. Hvala, prijazna gospa, vašega doiiiaa pa Še nisem videl. No, prijazne Ženske mi povsod nagajajo, aH pa me vrtijo po dvorani. Ob zatonu atarega leta ae J« poslovil za vedno tudi moj dolgoletni prijatelj Juše Zor ko is Weat Nevvtona. 30. oktobra je v Strabanu še vesslo prepeval s drugimi pevci. Takrat aem v Proaveti poročal, kako lepo je pela Savica is Weat Nevvtona pod vodstvom Mary May iz Pittsbur-gha. Daai je ona še mlada in šibka, ae jo je pokojni Jote .bal. K sadnjemu počitku ao ga položili l Jan. ob veliki udelatbl prija. teljev. Seveda so ga spremila na zadnji |K>ti tudi pevska društva. K njegovi krsti mi ni bilo mogoče radi prevelikega mraza, ki je vladal štiri dni. O njem bom pozneje piaal. Ko to pišem, je tudi moja žene nenadoma zbolela in Je v veliki nevarnosti, da ne |>odleže v tej sibiraki zimi. Ko sem prišel domov, Je aedela pri sikufjsni peči v kožuhu. Ker aem bii pa tudi jaz premražen, aem zavzel njeno meato, njo pa sem poalal v toplo poateljo, kjer, miaiim, bo bolje zanjo. Ker je atara te 66 let, toda ni bila še nikdar bolna, se bo bolezni bolj tet ko privadila. Staro leto aem lepo zaključil. V Strabanu sem bil lej>o aprejet in poatrežen. Posebno ja nam« pazil Adrtf Kttn. Po ledeni poti me j« lepo za roko peljal na svoj dom, kjer aem prenočil, lena pa mi je poatregla z okusno večerjo. skus si je privošči). Dr. Edvvard Podoiaky, tbrook lynaki znanstvenik, pripoveduje o tem In o drugih zanimivih etvapah, zlasti o vplivu barv na človeka takole t Pri večerji v Chicagu je HU>-beua navadno električno * raz-»vetljhvo zamenjal s posebni- prepuščale le rdeče in selene fcar-ke, druge barve apektra so pa inločile. Kot inženir ta rasavet-Ijav-fi. Je dobro vedel, da bo zS-radi te avojake razsvetljave postalo njegovim gostom alabo. Iu njegov poskus ae ja imenitno ol>-noael. Ko je dal inženir spet pri* tgati navadno luč, je povedal gostom. da je bUa to ponasoritev vplivs luči In barve ne aamo na vidne 6ute, temveč tudi na ao-rodn« čute, to ao: okus, občutek in voh" Opomnil je svoje prijatelje, da barve človeka prav tako rsaburijo in navdlhajo, kakor vplivajo na življenje In rsitt rastlin. > Določena sprememba barve v letalu, pravi dr, Podolaky, bi u-tegnila pri potnikih povsročarva t>i Ha prav to. bolezen preprečiti. Zaradi tega Imajo 'Wanamerlc*n Airlines" nalašč svojega posebnega inženirja Howarda Ketchama, ki se spozna na barvne vplive. In ta gospod z vso vestnostjo skrbi, da so notranjščine letal barvno pravilno opremljene. Ugotovil Je, da zelena barva preprečuje zračno bolezen, medtem ko rjava in rumena barva vprav pospešujeta slabost. Ketcham svetuje celo upravam letalskih podjetij, naj med vožnjo gostom ne servirajo kave ne majoneze, In sicer aamo zaradi njunih barv, ki tibujata slabost. V novih letalih bodo imeli celo zelene rjuhe In odej«. V neki tovarni blizu N«w Yorka je dal neki strokovnjak v St rabanu ao bili na starega lata Clavelandčani. Andy llošif i-ma tam bratranca, kaUr«ga Je obiskal in a sabo *prl|K>IJal več prijaznih niot, katerih imena pa sem posabilrNo, pa ni nič čud-n«ga. C« človek prid« v tako ve- Na starega leta aem ae poslovil; selo družbi) kot je bila na HII-od prijaznv naselbin« a (Kjliiim v«strov večer v.Cheawkku, bi se kovčegom krvavih in mešanih, res skoro zaljubii v clavelainlske klobas, kater« sem potem... v Pittsburguh pri Hmrskarjevi, * lepotic« in pozabU na vse. K ar«či nn- j« iioklieal Frank ta znanstveno vodstvo podjetij, ki se ved« še pojma ni imel o barvni psihologiji, prebarvati stene glavne pisarne. Pri jasno rumeno barvo je zamenjala la-pornosinja pleskanja. To j« bilo na jssen. Ko je pa zima prišla v deteio, lo tulili val uradniki, da jih zel>e. Ko mo p«..((Ogledali toplomer, ao ugotovHi. da lAŽe Živo srebro 2Si atopinj Celaija kakor |>o navadi. Pa so rekli, ako ljudi zebe, zakurinpo bolj, da bo JM - stopinj. Toda tipkarice in konturiatke so še zmerom prezebale, čeprav so si obl«kl« še svveatre povrh. Tedaj se je nekdo izmed uradnikov domialil, da bi morda kazalo prepleskati pisarno s|wt v sončnorumemS barvo. In zgodilo a« je? Ko j V»to pu v zlasti sa vsdrševanje razburjenja Orna: i*rimerna, da ublaži kričeča barve. Prsv aa prav ni mo-rečs. Najuspešneje jo lahko uporabljamo v barvnih aestavah. Bela: prijasns. Privlači aonč-no svetlobo, če jo pa aamo uporabljamo, vpliva hladno. Pomešana s rdečo, rumeno ali poma-faučaato spodbuja. Rjava barva pomirja, zbuja občutek toplote, vendar ubija, ako Jo aamo uporabljamo. Najprimerneje jo uporabljamo a pomaranč aito. rumeno Its zlato barvo. Vijoličasta burva vpliva pomirjevalno iu utešljivo. . Ameriški parnih ošiana v nor viki Mi Veat is Narvike, norveške luk«, ae glasi, da je am«rlškl tovorni parnik City of KUnt zadel ob n«ki angleški parnik in a« poškodoval, ko je nameraval odpluti proti N«w Yorku. Po ko-litiji a« j« vrnil v luko, kjer ga bodo popravili. City of Flitft s« nahaja v norveških vodah te od 11, novambra, odkar ao ga norvašk« oblaati vrnile laatni-kom in Internirale nemške mornar j«, ki ao ga zasegli. mamici dal v hladilnico, Rudolf Peron«, gostilničar is V«ron* Meznar, slovenski krojač, pa m«»Kar sU bili v avtu nj«gova pri- je odpeljal v Cheawick do Anto- j Jafna t«nica in goa|ai Itotič, sem na Klemenčiča, aledlca zasege njih tovora po angleških bojnih ladjah. Dalje Je opozoril angleško vlado, da si Amerika pridržava vse pravice za»« in svoj« državljane v zailevah, ki s« tičejo brltake jHiniorske blokade. Mraz pod ničlo v Chicagu Po Mrih Iciih T* ■ >« ■ v • • - ■ * Chicago. 6. Jan. — Včeraj zjutraj je vr«m«nski biro uradno konstatiral štiri stopinje mraza piid ničlo v Chicagu. To j« bil prvi mraz pod ničlo vVChicugu od 19. februarja 1936. V okolici Je bilo še mrzlttjša. S« slabše Je bilo v Springfisldu, III., kj«fr »V imeli devet pod ničlo, v Fini m . pa i:i p«mi ničlo Tem p«ratura s« J« danes začela dvigati. No, pa fias Je'srečno pri|)«lja| na svoj dom, čeprav Je >>Ua l«d«na ______________resta. Mkazal, da Jeni |m«čI m tal. C«z dobro uro |*a u Indiji s« j« poslovilo staro l«lo i/i pri-; prid« v«»ela mladina za nami. Mo novo Jn" Aovo trpljenj« za' Razbijali SO^IbUk« #Ma pr^T^ HoinbaJ. Indija, 6. Jan dela\ < a /.«v ladaio Je veliko sel Je m«d mladino se-z mladino veselili r« zj ti t raj. «Ves čas Je mladina zajutrek _________ tih, da »te "slsra" morala vsta ^'J* ola.oJ«iiih In stari -mo ti. Pričel s« J« zop«t pfe- (Joaf>a v Vu,',u- ^ *u i do drug* u-. Peron« jim J« morala napraviti J<*r«lov v zadnjem apr • s j« mladina zajutr«k in ob 6 Zjutraj w Je « v Hsrndurgu, v kateri* J« b - zvoniia. planala, trobiti na t^pnr mladina poslovila, Jaz pa sam trebuh t k-« ter metala po lliaših Jim voščil srečno pot, Kam »o šli, glavah in obleki papirnate okra«- ni moja briga. \š Posebno so •« clev«laodska dekleta t irpo oblekla, da bi Io o»«*m |Milirajev ubitih, pvaj-set dfugth om»b je bilo obsojenih v ju por lj do- spn Kumerca, lajnha druttva " fcfan*kega sonca, ki Je že tonilo tja taekam sa rob' Barometer je padel — Očka, barometer je padel, Ali je to mogoče; dosti?" 'Da, na tla in se je razbil tiskarna s.n.p.j SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska >-vabila za veselice inshode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje; letake Itd. V slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V»a pojasnila daje Toditro tiskarn«.—Cene imorn«, linijsko dalo prre rr«U. Pišite po informacij« na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE T«L RoekwcU 4M4 CHICAGO. ILLINOIS ia............ I.4S I tadaik« In............!M 4 tedaik« Ia............ ljt 4 Mhlb ta............tM I UMkir trn........... alt • tadalkor Ia. .........Mi Sa Berop« |t............I9.N izpolnit« spadali kppoa. priloftiU patrabaa TNto denar)« aH H«o«7 t>rd«r ▼ planu ia al aorotito Praarata, Hal. ki J« vaša lastalaa. Pajaaniia:—Vm)«J kakor hitro kateri Ub članov proaoka MU ilao SNPJ, ali do so presoli prol od drašin« hi bo sabtoral sam ovoj Ust Udnlk, kod« moral tisti Haa is dotUao draftlao, ki je toke skapao naročena na dn«vnlk Prosvoto, t* tako) aaanaaitl opravnlštm Msta, in obenem doplačati dotttno vsoto liato Prooeota. Ako toga M todaj mora apraralfttro mikati datom oa to vooto naročnika. dolg. V nedeljo pobegneš, si od-dahneš, pa gre z« alfo O. čudo-Vit je takle bug takole na. pomlad. Tam zunaj mesta so pomladne na|ie. sonce, oble, mehke *ence. čiata breza, ki zeleni ne. mera tam kje sredi Sorškeg* Mm» Tlim /unaj meata vaaj včasih naletjš na človeka. Na floveka žuljavih rok. poštenih oči in toplem srca. ' \ "Zbudite me ob j letih," eem dejal v sobot