TRGOVSKI I
Casopli mm trgovino. Industrijo Irt otok
'n.-.
%
4
'i/,
'c*
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955.
Naročnino za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta\ l/, 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in iol>
■ujnž^nni.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 4. avgusta 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 00.
Generalni ravnatelj C. Noot, Jesenice:
Nova avtonomna carinska
železno
Odkar je objavljena nova avtonomna carinska tarifa, se razburjajo duhovi najrazličnejših krogov zaradi višine posameznih postavk za železo in železne izdelke. Vršijo se ankete, vlagajo »e pritožbe in doprinašajo se dokazi, da so nove carinske postavke daieko preko potrebne mere visoke in da ustvarjajoča železno industrijo nekako monopolni položaj.
Ker vsebujejo te pritožbe očitek, da se industrija železa v naši državi z novo earinsko tarifo v previsoki meri ščiti, naj mi bo dovoljeno, da podam v naslednjem nekoliko ugotovitev, da bo mogoče celo vpraašnje objektivneje presoditi. V ta namen je namreč treba, da si vsakdo, kdor hoče izreči stvarno sodbo, novo carinsko tarifo z vseh strani natančneje ogleda in da prouči tudi vprašanje, koliko večjih bremen je prinesla nova carinska tarifa industriji železa v primeri z dosedanjim položajem. Kdor to stori in kdor tudi ve, kaj vse industrija železa potrebuje, ta pride brez dvoma do zaključka, ki je bistveno drugačen od zgoraj omenjenih očitkov.
Pričnimo z najvažnejšimi potrebščinami industrije železa, s sirovim železom, s starim železom in premogom. Dočim je bil sirovo železo dosedaj svobodno carine, predvideva nova carinska tarifa za sirovo železo carino v višini 3 zlatih dinarjev za 100 kg. K carini je treba prišteti poslovno pristojbino v višini zlatih dinarjev 0.20 in kaidrmino v višini zlatih dinarjev 0.10, tako da znaša carina v resnici zlatih Din 3.30 za 100 kg, to je pri sedanjem carinskem nadavl^i Din 363.— za 100 kilogramov.
Staro železo, brez katerega ne more obratovati nobena železarna, ki izdeluje železo v martinskih pečeh (in sa-a»o take železarne imamo v državi), je sirovina, ki se v vseh državah z razvito železno industrijo prvenstveno varuje lastnemu ozemlju. Iz tega razloga imajo vse naše sosednje države izvozno prepoved za staro železo. Pri nas, kjer je podelujoča industrija razmeroma malo razvita, se dobiva v tu-zemstvu takt) malo starega železa, da morajo železarne preko 60 % svoje potrebe uvažati iz inozemstva. Ker je iKvor iz sosednjih držav, kakor rečeno, prepovedan, si morajo železarne nabavljati staro železo iz oddaljenih dežel, celo n. pr. iz Turčije, Egipta itd., kar vsled visokih prevoznih stroškov nabavo v izredni meri podražuje. Na to sirovino je uvedla nova carinska tarifa carino v višini zlatih dinarjev 0.50 za 100 kg, h kateri je treba prišteti še imenovane pristojbine v skupni višini blatih dinarjev, tako da znaša
“k0u»)na w<’l)r1eme"itev zlatih dinarjev 0.80 ra 100 kg. Pri tem je treba omeniti, da se dobe za staro železo v inozemskih in zlasti prekomorskih deželah le izjemoma in s težkočami izpričevala o poreklu, ki omogočajo carinjenje po minimalni tarifi. Staro železo priliaja preko morja običajno brez formalnih dokumentov o izvoru, kar ima za posledico, da se carini pri nas po maksimalni tarifi, ki znaša zlatih dinarjev 0.65 za 100 kg, ali skupaj s prej omenjenimi pristojbinami zlatih Din 0.95 za 100 kg. Obremenitev v papirnatem denarju znaša torej dinarjev 10.45 za 100 kg ali dinarjev 1045.— pri vagonu. Pri tem je treba pomisliti, aa morajo naše železarne pri svojem sedanjem omejenem obratovanju let-
njenj raki m
tarifa in industrijo.
no preko 20.000 ton starega železa iz inozemstva nabavljati in uvažati.
Kar se tiče premoga, je treba upoštevati, da imamo v tuzemstvu pač dovolj rujavega premoga, ali ne take kakovosti, ki bi jo kvalitetne jeklarne in železarne lahko samo uporabljale. Naša podjetja so primorana delati tudi z angleškim premogom, da znižajo visoki odstotek žvepla, ki ga žal vsebujejo skoraj vse vrste domačega premoga, s tem, da mešajo domači premog z boljšim inozemskim premogom. Železarne bi proizvajale drugače le vro-čelomno železo, ki je za vsako finejše delo neuporabno. Premog je v vseh evropskih državah carine svoboden dosedaj tudi pri nas, nova carinska tarifa pa predvideva uvozno carino tudi za premog, in sicer v višini zlatih dinarjev 0.30, katerim je treba zopet prišteti poslovno pristojbino in kaidrmino v skupni višini zlatih Din 0.30, skupaj torej zlatih Din 0.60 za 100 kg. Tukaj, kakor pri starem železu, je treba izrecno opozoriti na izredno višino teh postranskih pristojbin, ki dosegajo pri starem železu 60%, pri premogu celo 100% same carine ,čeprav prihaja tu v poštev blago, ki dohaja v stotinah vagonov, pri katerih se manipulacijski resnični trud reducira skoraj na ničlo in pri kojih uporaba kaldr-me' v obče nikoli ne more priti v poštev. /VIi efekt je zelo visoka obremenitev industrije.
Razen teh treh glavnih vrst naših potrebščin so obremenjene z novimi ali višjimi carinskimi bremeni tudi raznovrstne druge stvari, ki jih naša industrija neobhodno potrebuje. Omenim naj le magnezit, ki se v državi pri nas sploh ne dobiva in brez katerega ne more nobena železarna delati. Ta potrebščina, ki se je uvažala doslej brez carine, je obremenjena sedaj s carino v višini zlatih dinarjev 4.—, katerim je treba prišteti pristojbine v višini zlatih dinarjev 0.30, tako da znaša skupna obremenitev zlatih Din 4.30 za 100 kg, kar pomeni samo za Jesenice pri sedanjem slabem obratovanju večjo obremenitev v višini zlatih Din 400.000.— na lelo. Isto velja o. šamotni opeki, ki se je dosedaj lahko uvažala brez carine, a je sedaj obremenjena v višini zlatih dinarjev 1.80 na 100 kg. Dalje imamo novo carino n. pr. na razne v železarnah potrebne cevi iz Samotnega materiala, ki plačajo sedaj zlatih Din 5.30 za 100 kg, itd. Napram poprejšnjemu stanju pomenijo te večje carine za naše obrate večjo obremenitev v višini mnogo milijonov dinarjev na leto.
Razen teh okolnosti pa si moramo predočiti še dve zelo pomembni dejstvi. Predvsem prihaja v poštev okoi-nost, da je naš dinar od spomladi tega leta, ko so se carinske postavke določevale, prav močno narastel, tako da je velik del višje carinske zaščite na ta način izravnan. Dalje je treba vpo-števati dejstvo, da imamo sedaj le avtonomno carinsko tarifo, da torej carinske postavke tudi v lem pogledu sp niso definitivne, ker se potom trgo-vmskih dogovorov z drugimi državami na škodo domače industrije še lahko izpremenijo. Baš v tej stvari so poročilo, ki nam prihajajo z Dunaja, kjer se vršijo pogajanja zaradi dogovora z.,	,s!ri'°’	Pfay izredno nepovoljna.
Ako bi se te informacije obistinile, bi postal polozdj industrije železa v naši državi in zlasti položaj Jesenic še
mnogo slabši nego je bil pred uvedbo nove carinske tarife, kajti vsakomur mora biti brez nadaljnjega jasno, tudi če ni strokovnjak, da mora industrija, ki je vzdrževala svoje obratovanje dolgo časa le z velikimi žrtvami, sploh postati nesposobna za življenje, če jo zadenejo take nove obremnitve, če ima pri tem izgubiti velik del namenjene ji carinske zaščite in če tudi porast dinarja tako neugodno učinkuje.
V tej zvezi naj mi bo dovoljeno, da ugotovim še dejstvo, ki se mi zdi zelo značilno. Pri tarifni postavki 538. se nahaja pripomba, ki se glasi: ,Na neobdelano žico preko 4 mm debeline, za izdelavo tanjše žice in žičnikov se plačuje polovična carina po br. 538., točka 1 a, dokler se ne začne v za-dotni količini izdelovati v državi, ob pogojih, katere predpiše minister za finance. Tudi naj omenim, da se ima baš carina na žico, kakor se zdi, v carinskem dogovoru z Avstrijo znižati tako izdatno, da bi to povzročilo popolno propast te industrije v naši državi, posebno ako bi se žica resnično še mogla uvažati s polovično carino, češkoslovaška republika, ki je proti koncu lanskega leta sklenila tarifno pogodbo z Avstrijo, je dopustila znižanje svoje carine na žico le na sledeče postavke: za žico preko 1.5 mm debeline na Kč 79.80, t. j. zlatih 12.24 Din, za žico od 0.5 do 1.5 mm pa na Kč 105.—, t. j. zlatih Din 16.10. Pri tem je treba pomisliti, da znaša dogovorna carina za sirovo železo le 9-50 Kč, t. j. zlatih Din 1.46, dalje da obratujejo velike češkoslovaške železarne v vseh ozirih ugodneje nego naše železarne, tako da so celo v položaju, da z uspehom lahko tekmujejo z nemško industrijo. Češka industrija, ki ima ugodnejše splošne pogoje, ki ne plača carine na staro železo in ki ima mnogo nižjo carino na sirovo železo
kakor sedaj mi, ta velika češka industrija ima torej za žico višjo zaščito kakor je namenjena nam, ako je res, da bo naša carina na žico potom dogovora z Avstrijo enotno znižana na Din 12.— za 100 kg. Kar se tiče okolnosti, da se predvideva v avtonomni tarifi polovična carina za žico preko 4 mm debeline .»dokler se ne začne izdelovati v državi«, moram pa pripomniti, da je vsem činiteljem, ki so sodelovali pri novi carinski tarifi, zva-... nično znano, da z izdelovanjem 'zTce v državi ni treba šele pričeti, temveč da se izdeluje na Jesenicah že dolgo vrsto let, in sicer v takih količinah, da daleč presegajo domači konsum. Na Jesenicah se izdela na leto lahko do 20.000 ton železne žice preko 4 mm debeline, količine, ki prihajajo za našo državo v poštev, so pa razvidene i/. sledečih podatkov:
Uvoz valjane in vlečene žice debeline 1 mm in več (torej tudi preko 4 mm debeline) je znašal po zvanični statistiki leta
1921	1922	1923	1924
1.091	1.282	1.228	1.462
. ton, iz naših tukajšnjih tvomic pa je prišlo na domači trg v poedinih poslovnih letih:
1920/21 1921/22 1922/28 1923/24 ton ton ton ton
valjane žice vlečene žice
62
482
271
1.597
672
1.755
1.014
2.455.
Letni domači konsum valjane in vlečene žice znaša torej skupno največ oftOO ton, t. j. jedva 25 odstotkov kapacitete naših naprav za izdelovanje žice preko 4 mm debeline.
Spričo teh okolnosti, ki so tudi merodajnim činiteljem znane, je pač težko razumljivo, zakaj se je sprejela v carinsko tarifo prej omenjena pripomba, ki je v popolnem nasprotju z dejanskim položajem in ki našo industrijo v inozemstvu naravnost diskreditira.
Gospodarstvo Poljske.
Neprestana gospodarska kriza na Poljskem je v široki poljski javnosti povzročila, veliko nezadovoljstvo, nervoznost in bojazen. Zunanji znaki se kažejo pri vsakem koraku in pri vseh družabnih slojih. Kdor gospodarska vprašanja dobro pozna, je bil že vnaprej pripravljen, da bo po ozdravljenju državnih financ prišlo do več ali manj ostre gospodarske krize. S tem so računili tudi uvidevni poljski krogi, a pretežna večina javnega mnenja je bila prepričana, da bo ta prehodna doba gospodarske krize kratka, da bo trajala samo par mesecev in se bodo v kratkem spet povrnile normalne razmere v trgovini in industriji. Ta sodba je bila površna, temeljila je na J enostranskem presojanju sodobnega ; položaja, tako poljskega kakor sploš- | no evropskega. Zlasti so pozabili ali pa niso znali pravilno oceniti gospo- j darskega zanemarjenja onih dežel, ki tvorijo po svetovni vojski del poljske republike. Poljska še danes nima dosti cest, železnic, in vodnih cest. Poljske reke so za reden vodni promet izborno pripravne in tvorijo precej ozko omrežje, a niso regulirane in se zato ne morejo primerno izrabiti za naI?.e?1e' k' bi jim morale v prvi vrsti služiti. Večina mest in občin nima ne kanalizacije, ne električne in ne pli-nove razsvetljave, nimajo ne modernih klavnic, hladilnih naprav, mehaničnih pekarij in ne cele vrste drugih podobnih novih pridobitev na tehničnem in gospodarskem polju, kakor so v gospodarske naprednih državah že davno vpeljane.
Zraven je pa velika večina domačega prebivalstva vsled vojske denarno izčrpana, splošna draginja ne le da ne pada, temveč celo raste najetje inozemskega posojila je spričo sedanjih mednarodnih razmer zelo težavno: vse to nam da približno sliko, v katero se morajo strniti vsi sanacijski načrti poljedelstva, industrije, trgovine in prometa. Brez tega okvira se v razvoj notranjih socialnih razmer ne moremo vživiti in tudi ne moremo razumeti, kaj, vse se je doslej za splošno restavracijo že izvršilo. Efektivno se je v tej smeri že veliko naredilo. Zlasti so v zadnjih dveh letih na novo organizirali celo vrsto prvovrstnih gospodarskih zavodov in naprav. Tovarne opremljajo s stroji, ki so se v inozemski industriji z uspehom obnesli, tovarniško izdelovanje in delovne metode so prilagodili zahtevam časa. Ni še vse izvršeno marsikaj so še pregledali, a korak naprej je le velik.
Naj večji korak vsega poljskega gospodarstva je pa dejstvo, da sta v zadnjih mesecih industrija in trgovina izvedla zelo natančno kalkulacijo; v dobi inflacije je bila taka kalkulacija na Poljskem prav tako nemogoča kakor povsod drugod. Gospodarski preosno-valci gredo v dveh smereh; hočejo modernizirati industrijsko prodnkcijo in pa zvišati delovnost delavcev. Nihče ne more oporekati, da se je v obeh smereh doseglo že izdatno izboljšanje. Sedaj je treba samo še, da se vsa javnost temu stremljenju priključi in se ga udeležuje. Za časa gospodarske krize se mora omejiti uporaba vseh
štet 90.
»: IM* .* *&%.
inozemskih izdelkov in sirovin, dvignili se mora štedljivost v državni upravi, v vseh družabnih slojih in pri vsakem posamezniku do skrajnosti.
To je tudi del delovnega programa Grabskijevega. Veliko si obetajo od žetve, od dohodkov rudarstva itd.
Vsi smotreni delavci na narodnogospodarskem polju soglašajo v tem, da je najvažnejša pomoč v boju z industrijsko in trgovsko krizo pridobitev inozemskega kapitala, pa najsi bo to v obliki posojila, investicij ali pa udeležbe na domačih podjetjih. Z inozemskim kapitalom bi se poživila domača podjetnost in bi se odkrile nove in izdatne delovne možnosti.
Pridejo zraven še trgovske pogodbe a inozemstvom itd.
Pride pa zraven še nekaj drugega, in ker se javlja to tudi pri nas, še zmeraj, moramo to dejstvo prav posebno naglašati. Velika večina vseh družabnih slojev na Poljskem živi čea svoje razmere; izda se vse, kar sta prinesla delo in kapital. Zlasti v onih potrebah, ki jih imenujemo luk- i moške in ženske, parna kopel, električna
cvetličarna. Otroci bodo imeli tudi svojo igralnico. Če bCš hotel, boš lahko plaval v veliki plavalnici ali pa telovadil v veliki telovadnici.
Tudi popotniki drugega razreda bodo imeli na razpolaganje udobne in elegantne sobe ter razne družabne prostore. Pa tudi popotniki tretjega razreda ne bodo spali več v skupnih spalnicah, temveč v kabinah, in tudi oni bodo imeli svoja jedilnice, glasbene prostore, čitalnice in kadilnice. Številni liiti bodo prepelja-vali popotnike od krova na krov. Sobe in družabni prostori bodo imeli telefonič-no zvezo, povsod je preskrbljeno za dovažanje svežega zraka, v kopalnicah in toaletah bo topla in mrzla voda, kuhinja, peči, pralnice itd. bodo opremljene z najmodernejšimi stroji, iz kuhinj bodo dvigali jedila z liiti v pripravljalnice poleg obednic.
Prav posebno so pazili na zdravstveno opremo in pripravo. Na ladji bo lekarna, ambulanca, prostor za desinfekcijo, posebne bolnišnice za navadne in za nalezljive bolezni z ločenimi oddelki za
su9, se nihče noče omejiti. Z drugimi besedami: smisel za sistematično in smotreno štedljivost prodira le prav počasi. Sicer izdaja vlada prav drako-nične odredbe proti zapravljanju, a to ni nič. Smisel za varčnost mora biti vkoreninjena v krvi in v tradicijah družabne celote, zapovedi vladnih organov ne izdajo nič. Čez noč pa to ne gre. Temeljito se mora polagoma spremeniti vsa psihologija poljske javnosti, vsi nazori o življenskih potrebah. To je eden najvažnejših ključev za normalno rešitev notranjega političnega in gospodarskega položaja na Poljskem. In tudi drugod.
Novi velikanski potniški motorni ladji.
Y	ladjedelnici v Tržiču so začeli SO, maja 1. 1. graditi dve veliki potniški motorni ladji. Namenjeni sta brzopotniške-mu prometu v Južno Ameriko. Vsaka bo vsebovala 23.000 brutto - register - ton k 2.83 m*; tista, ki jo že gradijo," bo 192.45 m dolga, 24.234 m široka, 14.174 m globoka in bo imela 9 krovov. Pot iz Trsta v Buenos Aires bo trajala približno 10 dni.
Na ladji bodo trije razredi za 2500 potnikov. Prvi razred ima cele sestave ta-kozvanih državnih sob, obstoječe iz sprejemnice, spalnice, kopeli s straniščem, sobe za služkinjo in prostora za prtljago; vrhutega seveda primerno število elegantno opremljenih sob s kopeljo in straniščem. Opremo družabnih prostorov bodo oskrbeli po načrtih prvovrstnih umetnikov. -Slavnostna dvorana bo 19 m dolga in 17 široka ter bo imela oder za prireditve ter veliko stekleno kupolo; do prostora pred dvorano boš prišel po 15 metrov visokih, s kipi in podobami ter bujnim rastlinstvom okrašenih stopnicah.
V	veliki jedilnici bo prostora za 250 ljudi; zraven bodo manjše jedilnice za zaključene družbe, otroška jedilnica, bar,
kopel, masažni prostor itd. Dalje bo na ladji brzojavni urad, izvidni urad, temnice za fotografe, brivci in česalci i. dr. Med vožnjo bodo prirejali koncerte, kinematografske in druge predstave. Ra-dioaparati bodo prinašali poročila od doma in drugod, vsak dan bo izhajal na ladji časopis z vsemi zadnjimi novicami. Tudi verskim dolžnostim boš lahko zadostil in se bo bralo vsak dan več maš itd. Za prtljago bo na razpolago prostor z 9000 vsebinskimi tonami. Ker bo ladja motorna, torej kurjena s petrolejem in ne s premogom, odpade dim, saje, umazanost, in bo vožnja tembolj prijetna.
Slišimo, da mislijo tudi naše. jugoslovanske družbe na uvedbo motornih ladij. Konkurenca jim že to nasvetuj*.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
XIX. ODLOČBA D. S. ŠT. 10.427/24 Z DNE 28. OKTOBRA 1924.
Dne 4. oktobra 1923 sem pri carinarnici v Mariboru navidezno prijavil 72 kg bombaževe barvane tkanine iz t. p. 277 t. 1 b manj nego se je >ugo-tovilo< pri uradnem pregledu. Za to me je carinarnica kaznovala na temelju člena 166. car. zakona. Temelj kaznitvi, kakor tudi carinamični postopek pri ugotavljanju kazenske baze sta se mi zdela pogrešna in predpisom protivna. Pritožil sem se na g. ministra ter v pritožbi izvajal:
a)	Predmetno blago je bilo že pred mesecem, t. j. začetkom septembra, sprejeto v carinsko skladišče na temelju teže v stovornici in tovornih listov. O priliki sprejemanja se je roba v »mislu člena 25. car. zak. tudi uradno stehtala ter se je uradno ugotovilo, da vseh 105 zavojev tkanine tehta natančno 1945 kg. S tem je bila torej uradno tistanovljena teža, za ka-
tero carinarnica po členu 24. car. zak. nosi vso odgovornost. V primeru ne-stajanja pod označeno težo bi carinarnica odgovarjala tudi za to pomanjkanje. Pripetil se je pa pri temu uprav nasproten slučaj, da se je namreč teža robe od dneva vskladiščenja do 12. oktobra 1923 povišala za 72 kg. Kdo je to zakrivil? Postoji-li vzrok, da se domnevni krivec kazni po členu 166. car. zakona? To ni carinarnica preiskovala, marveč je dekla-ranta enostavno kaznovala samo iz razloga, ker je baje ugotovila — in sicer pri uradnem pregledu dne 5. oktobra 1923 večjo težo 64 kg; pri ponovljenem pregledu in tehtanju dne 9. oktobra večjo težo 70 kg; pri tretjem tehtanju dne 11. oktobra višek 72 kg; in končno se je pri izskladišče-nju dne 15. oktobra ugotovila večja teža 76 kg! Očividno ni torej to naraščanje v teži naravno, marveč mu je brezdvomno bila vzrok vlaga. Roba je namreč zavita v 105 prostih zavojih ter vsrkuje zračno vlago: skladišče je jako vlažno in mokro. Vlažno bombaževo blago je pa naravno težje, nego suho. Da je naraslo težo pripisovati edinole vlažnemu zraku v mokrem skladišču, služi kot najboljši dokaz uradno štirikratno tehtanje, pri katerem se je našla vsakikrat naraščajoča teža. Deklarant je baš vzel kot podlago carinjenju ono težo, katero je carinarnica pri sprejemanju blaga v svoje skladišče ustanovila kot pravilno, zaradi česar ne postoji nobena njegova krivda. Če pa sploh obstoji kakšna krivda, nosi to carinarnica sama, ker utovarja bombaževo liidro-skopično robo v mokro skladišče. Ne more nadalje biti za deklaranta nika-ke krivde, ker ako postoji naraščaj v teži, so ta naraščaj zakrivili neodo-ljivi vzroki. Ako pa ni krivice, ne more biti govora o kazni.
b) V formalnem pogledu je postopek carinarnice pri tej stvari bil po-grešen in protiven zakonu in predpisom. Po členu 43. car. zak. se mora namreč zapisnik o stanju robe sestaviti takoj po izvršenem pregledu. V predmetnem primeru se je pa v priliki pregleda napravil zapisnik za 64 kg večje teže; isti zapisnik se je na to premenil dne 9. in 11. t. m. ter sta se tako premenila tudi kazen in carina na podlagi večje teže 72 kg. Takšen naknadno sestavljen- in spremenjen zapisnik nima v smislu odločbe O. D. S. od 15. novembra 1911 št. 10.125 nobene veljave ter ne more služiti kot dokaz o stanju robe, najmanj pa kot osnova kazni.
c) Iz obrazloženih vidikov je očividno, da deklarant ni mogel pri deklariranju imeti najmanjše namere oškodovati države, ker je deklariral ono težo, katero je carinarnica sama uradno pripoznala za pravilno.
Ministrstvo je na to pritožbo rešilo * odlokom Cbr. 62.362 od 10. novembra 1923 tako-le:
»Okrivljeni u žalbi navodi: 1. Da veča težina robe dolazi usled toga,
što je magacin vlažan, pa je roba usi-Rala vlagu; 2. da zapisnik nije saobra-zan čl. 43. car. zak. pa stoga i nema vrednost; 3. da on nije iinao naineru, da ošteti Državu, pošto je on dekla-rirao težinu, koju je carinarnica utvrdila.
Rasmotrio sam akta ovoga predmeta i ocenio kako istragom pribavljen* dokaze, tako i ožalbene navode, pa sem našao, da je žalba blagovremeno podnesena, njeni navodi neumesni, a carinarničnu rešenje pravilno t na zakonu ncosnovano (!) sa razloga i što je postojanje ovog dela kao i krivična odgovornost okrivljenoga za iate utvrdjena urednim zapisnikom anga-žovanih činovnika i podnetom prija-vom okrivljenoga.
Na osnovu navedenega se n žalbi ni u koliko ne obesnažuje carinarnki-no rešenje pa se kao bezvrednosna ima odbaciti.
Na osnovu navedenega i ČL 199. car. zak. s pogledom na zakon e taksama, a po saslušanju kolegijuma za rešavanje carinskih krivica reša-vam: da na ožalbeno rešenje carinarnice u Mariboru br. 23.247 od 12. oktobra 1923 god. osnaži kao pravilne i na zakonu osnovano, a da se žalba kao neumesna odbaci.«
(Dalje sledi.)
g—1 wn«..miiw n ———■ WHH!V
'tp&stssmss&BssBzm m mm
»BUDDHAl LT	   ^
J1,*,'*,
Ako piješ „Buddha“ta|, uživaš že na zemlji raj!
TRME MAfiM C
Dopis.
POSTREŽBA NA POŠTI.
Neka točka poštnega pravilnika v*le-va vljudno postrežbo strank, ki se poslužujejo poštnega zavoda, priporoča cel* kolikor mogoče kulantno postopanj«.
Sicer je taka opozoritev poslujočemu osobju nepotrebna, ker je olikano vedenje napram občinstvu v vsakem slučaju za izobraženega človeka itak samoobsebi umevna stvar.
Nihče ne pričakuje od organov pošle, če ima z njimi uradne opravke, enakega postopanja, kakor smo ga na primei vajeni v poslovanju s trgovci, pa razpasle so se ponekod razvade v preziranju strank, ki ne presegajo samo meje dostojnosti, ampak se lahko smatrajo naravnost kot žaljive*
Brezdvomno nasprotuje pojmu vljudnosti, če opravlja uradnik pri linici tok* posle, ki imajo čas, medtem ko etinnk* čakajo na odpravo.
V	posameznih slučajih se je ugotoTila, da poslujoči uradnik ni ravno z uradnim delom od postrežbe zadržan, nikdai pa se še ni slišalo, da bi črhnil službujoči organ oprostilno besedico k čakajočemu občinstvu.
Tipična je postrežba strank pri poštni blagajniški linici. Skoro nobeni stranki se tam brez zamude ne postreže, vedno ima ravno v tem trenutku uradnik ne-
LISTEK.
(
Edina krivda carinske posredoval nice ali tudi krivda stranke? — i Pravno območje skladiščnika.
Tožeča stranka je bila poslala vagon belih letnih čevljev iz svoje tovarne na Češkem v Brod na Savi, kjer ima svoje skladišče. Vagon je bil poslan po špedi-cijski tvrdki S. z Dunaja v Ljubljano, kamor je dospel na špedicijsko tvrdko B. s carinsko popratnico iz obmejne carinarnice v Špilju z izrečnim nalogom, da se mora blago pri ljubljanski carinarnici prijaviti za carinjenje v Brodu in dalje odpremiti na špedicijsko tvrdko E. v Brodu. Tvrdka B. je na to izstavila nov tovorni list in je prijavila blago carinski agenturi tožene stranke (Južne železnice) v Ljubljani, da provede carinsko manipulacijo. Vsled zmote toženkinega uradnika se je odpremilo blago kot domače. V Brodu ga je špediter prevzel in postavil v tožničino skladišče. Carinarnica v Brodu pa je zaplenila to blago kot vtihotapljeno in je zapečatila tožničino skladišče s čevlji in usnjem kot jam-ščino za carinsko globo. Na podstavi iz-
vršene preiskave je bila tožeča stranka obsojena v visoko carinsko kazen, * vagonom došli čevlji pa so bili izrečeni zapadlim v korist države. Šele vsled re-kurza je generalna direkcija carin oprostila tožečo stranko vsake krivde, izrekla pa krivim tri toženkine uradnike po čl. 110.—112. car. zak. in obsodilo toženko po čl. 165. car. zak. v kazen.
Razen krivde, ugotovljene v carinskem poslovanju, je — kakor izvaja tožba nadalje — toženka opustila predpisano carinsko manipulacijo in s tem prekršila kot transportno podjetje predpise členov 3.-5., 9., 13. in 22. car. železniškega postopka (Službene Novine št. 27 od 3. apr. 1919). — Zaplemba nad magacinom je bila odpravljena šele v juliju, nad blagom iz spornega vagona pa šele v decembru istega leta. S tem je nastala tožeči stranki škoda, ki jo iztožuje i večjim zneskom.
Toženka priznava, da je njen uslužbenec pri odpravi vagona napravil vsled obilice dela formelno napako s tem, da je spregledal ta s carinskim blagom naloženi voz nakazati s popratnico carinarnici v Brod. Tožeča stranka je opazila . to formelno pogreško, ko je vagon pri-I spel v Brod. V namenu, priti v posest
blaga, ne da bi plačala carino, je izrabila to formelno napako in je dala blago iztovoriti, ne da bi se ocarinilo. Vsa ško- ; da, ki je nastala tožnici vsled tega njenega nepravilnega in kaznivega postopanja, zadeva izključno le njo. — Ako si njen uslužbenec v Brodu, Dr. St., ni bil na jasnem, da-li je carina plačana ali ne, bi bilo popolnoma zadostovalo, če bi se bil obrnil pismeno ali brzojavno z vprašanjem do tvrdke B. v Ljubljani, ki bi mu bila vso stvar takoj pojasnila. Kako tako vprašanje se pa ni stavilo.
Pravdno sodišče je omejilo razpravo na temelj tožbe in je izreklo, da tožbeni zahtevek po svojem temelju obstoja. —
Vsaka železnica je po carinsko-želez-niškem postopku odgovorna in jamči za pravilno in pravočasno dostavitev robe oni carinarnici, kamor je roba nakazana. Ze po tem predpisu je bila tožena stranka dolžna skrbeti za to, da bi bil sporni vagon postavljen oni carinarnici v carinjenje, ki jo je stranka v to določila.
Zavezana je pa tudi po čl. 282. trg. zak. za skrbnost rednega trgovca, saj je nastopala v tej stvari kot taka v smislu čl. 272., točka 3. trg. zak.
Tožena stranka sama priznava, da je pris pel sporni vagon v Ljubljano z zele-
nim carinskim listkom na tovornem listu, da je vagon oddati carinarnici v Ljubljani in da je bila pridejana popratnica, ki jo je izstavila obmejna postaja v Špi-ljah. Priznava nadalje, da se sme blago, došlo iz inozemstva, prekladati, izkladati ali dalje odpremiti samo pod stalnim nadzorstvom carinske oblasti. Pravi sicer, da je ob kritičnem času obstojal od ljubljanske carinarnice odobren abuzua, da je smela toženka izročiti v primerih reekspedicije tovorne liste špediterjem, preden je bila pošiljka prijavljena carinskemu uradu; ne trdi pa, da bi to morala storiti. A tudi v slednjem primeru bi bila njena dolžnost, da pazi na to, da se ta edinole v svrho hitrejše nadaljnje odpreme dovoljena olajšava ne zlorabi. S tem se nikakor ni spremenila njena po zakonu ji naložena dolžnost.
Po lastnem toženkinem priznanju je oddala špedicijska tvrdka B., ki je preskrbela reekspedicijo na tožničino skladišče v Brodu, toženki nov tovorni list, ki nosi izrečno zaznamek »nadaljna pošiljka« in tovorni list, s katerim je prišlo blago iz inozemstva (Dunaja) in ki je imel, kakor že zgoraj navedeno, prilep-ljen zelen listek z zaznamkom, da gr« za carinsko blago. Priznava pa tudi, da je
odložljive posle, če pa se nabere po več oseb pri okencu, je že treba precej potrpežljivosti predno pridejo vsi na vrsto. Ali je res neobhodno potrebno, da se vrši seštevanje računov, prenosi itd. med postrežbo, da se zgladijo, zlagajo in zbirajo v snopiče bankovci, brez ozira če kdo čaka na odpravo ali ne?
Celo človeka z neobčutljivimi živci spravi tako preziranje iz ravnovesja, posebno, če se komu mudi. Da se denar prevzema z vso potrebno natančnostjo, je samo hvale vredno, če pa uradnik pri tem pretirava, dokazuje samo, da ne razume naloge poštnega zavoda v obče in mu tudi službene dolžnosti niso dovolj jasne.
Če se ne motim, je poštna direkcija podrejenim organom nedavno priporočala pri sprejemu bankovcev se posluževati večje obzirnosti, kar je pri znanem stanju naših novčanic povsem umljivo, pa izkušnje uče baš nasprotno; z rigorozno natančnostjo se pregledujejo bankovci, ki nosijo znake naravne obrabe ter se sprejem pri tej državni blagajni odklanja.
Nasprotno pa se dogaja, da izdaja pri Menjavi ravno pošta najslabejše komade strankam, ki se seveda ne morejo braniti sprejemati do skrajnosti obrabljenih, raztrganih in prelepljenih bankov- . •ev iz uradne blagajne.
Tako poslovanje dokazuje, da osobje poštnega zavoda napačno pojmuje ustroj-stvo državnih blagajn, ki imajo med drugim tudi nalogo, da nadzorujejo in regulirajo obtok državnih novčanic ter logično skrbe za obnovitev bankovcev, oziroma zamenjavo obrabljenih komadov.
Po teh načelih imajo seveda tudi pošte sodelovati; v njih blagajnah se mora stakati tak denar, ki v trgovskem prometu ni več rabljiv, da ga odvedejo v zamenjavo na Narodno banko.
Če pa pošte po gornjem vzgledu spravljajo obrabljene novčanice potom občinstva v promet, se pospešuje že itak nevzdržno stanje glede oblike našega papirnatega denarja. Če bi pa poštne blagajne v celem področju uprave uplivale na pravočasno zamenjavo, bi tiste ostudne in umazane cunje, ki predstavljajo danes pretežni del našega državnega denarja, iz prometa kmalu izginile, država pa bi bila prisiljena skrbeti za nadomestilo.
Blagajniško poslovanje s strankami naj bo tako urejeno, da pri odpravi ni nobene zamude, računska opravila, urejevanje denarja, itd. ne sme motiti odprave občinstva, ki upravičeno smatra tako postopanje kot nevljudnost in netaktnost.
Poštna uprava naj pomisli, da je pri-ladetim geslo >čas je zlato« jako resna stvar in pri poštnem okencu zamujene ure trgovskih uslužbencev pomenijo za podjetnike faktično škodo, kateri bi se dalo z dobro voljo lahko izogniti.
K. P.
Trgovina.
Krošnjarstro v obmejnih okrajih. Pred kratkim smo poročali, da je bivši minister dr. Žerjav kot takratni zastopnik ministra trgovine in industrije v inte-
ivrdka B. prijavila, da se blago carini v Brodu. Zgodila se je pa s strani toženke, kakor jo sama nazivlja, »usodepolna for-melna napaka« s tem, da je njen uradnik spregledal izstaviti popratnico in z njo javiti carinarnici pošiljko z izjavo, da se pošiljka carini na carinarnici v Brodu. Vsled te pomote je drugi toženkin nameščenec odpremil sporni vagon v Brod kot necarinsko robo.
Ako se ta, vsled nemarnosti toženki-nega organa nastala napaka ne bi bila »godila, bi bil prišel vagon v Brod kot carinsko blago in bi ga bila mogla prevzeti tožnica le s privoljenjem carinarnice. Ne bi bilo torej moglo priti do tega, da bi se tožnica osumila tihotapstva in se ji zaplenila pošiljka in še drugo blago v njenem skladišču.
Povzročila je torej zatrjevano škodo toženka, ako ni tudi tožnica sama postopala nemarno, ko je blago nezacarinjeno izvadila in postala s tem vsaj sokriva nastale škode, ali celo, ako je bila kljub storjeni toženkini pogreški sigurna, da blago ob dospetju, v Brodu še ni bilo ocarinjeno, zakrivila vso škodo sama vsled svojega postopanja. To pa trdi to-ienka. Dokazi so podali sledeče:
(Dalje sledi.)
Eri Alf JAMČI
TERPENTIN
popravijo in dostavijo postajam, ki jih potrebujejo.
Razno.
resu trgovine in javne varnosti prepovedal krošnjarstvo v obmejnih srezih. Naši trgovski krogi, ki trpijo vsled bližine meje vsled tihotapljenja blaga iz inozemstva itak občutno škodo, so bili živo zaineresirani na prepovedi krošnjar-jenja vsaj v obmejnih okrajih. Komaj pa se je ta njihova želja izpolnila, je minister trgovine in industrije pod neznanim vplivom preklical prepoved svojega zastopnika. Ni izključeno, da se je minister držal pri tem lokalnega patriotizma kot Dalmatinec, in hotel ščititi svoje rojake, ki dajejo vsaj pri nas največji kontingent krošnjarjev.
Stanje trgovskih pogajanj a Avstrijo. Te dni so se zaključila naša trgovska pogajanja z Avstrijo. Minister trgovine in industrije g. dr. Krajač je poklical v Beograd dva odlična člana delegacije, da ga informirata o osnutku trgovske pogodbe.
Prihodnji gospodarski kongres se vrši letos v Beogradu dne 5. in 6. septembra z nastopnim dnevnim redom: 1. Davki a) sedanji položaj, b) reforma; 2. naša socialna zakonodaja a) zakon o zaščiti delavcev, b) zakon o zavarovanju delav- ■ zev, c) reforma; 3. sredstva za obrambo j proti nečedni tekmi; 4. zdravilna zelišča, j Poleg tega bo ena glavnih točk tudi ugo- j tovitev položaja naše uvozne trgovine. !
Imenovanje za častnega konzula. Re- j publika Paragvaj je imenovala g. Antona Soljančiča za paragvajskega častnega vice-konzula v Splitu.
Naslov zbornice v Solunu. Naša trgovska zbornica v Solunu je premestila svoje uradne prostore začasno v ulico Sala-minos št. l/II.
II. obrtno - industrijska razstava v Sremski Mitroviči. Za II. obrtno - industrijsko in 1. gospodarsko razstavo se dobijo legitimacije za znižano vožnjo v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
I. veliki sejm v Subotici se vrši od 22. do 31. avgusta 1925.
Trg klavirjev in glasbenih potrebščin na praškem velesejmu. Uspeh, ki ga je obenem s skupino pohištva dosegel trg klavirjev in glasbenih potrebščin, se lahko najbolje opazuje na povečanju zavzete površine na posameznih velesejmih. Na I. velesejmu je bilo zasedeno 145 m*, na VIII. že 352 m1, na IX. 547 m3, na X. 598 m* in na XI. jesenskem bode 681 m3. Iz zadnje številke se lahko sklepa tudi velika možnost izbire. Vsaj je samo pian in pianin zastopano najmanje 20 raznih vrst, pravzaprav cela produkcija v ČSR.
Trgovska pogajanja Avstrije z Ogrsko.
Pogajanja za trgovsko pogodbo Avstrije z Ogrsko so se te dni razbila. Ogrska je zahtevala carino na sadje in zelenjavo ter na grozdje in je delala težave za uvoz konoplje in prtovine. Nadalje je zahtevala znižanje carine za salame in kekse. Nasprotno je ponudila Ogrska Avstriji 5—io% znižanje carine za 25—30 industrijskih predmetov, katerih skupna vrednost enoletnega uvoza se ceni na eno milijardo avstrijskih papirnatih kron. Odklonila pa je Ogrska znižanje carine za tkanine, konfekcijo in električne predmete. Avstrijski zastopniki so proglasili ogrsko ponudbo za nesprejemljivo in prekinili pogajanja, ki so odložena za nedoločen čas.
Obrt.
Za naše kočevske krošnjarje. Par let 's
sem niso delala avstrijska oblastva ni- I kakih težav krošnjarjem s suho robo ii j kočevskega okraja. V zadnjem času pa : j je avstrijsko zunanje ministrstvo prepo- j vedalo vidiranje potnih listov krošnjar- • jem, ako se ne izkažejo s potrdilom \ »Wanderungsamta< na Dunaju, da so upravičeni krošnjariti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je v polnem umevanju važnosti uvoza suhe robe iz kočevskega okraja ukrenila pri naši delegaciji na Dunaju, da se z novo trgovsko pogodbo z Avstrijo omogoči krošnjarjenje s suho robo po Avstriji in da se uvozna carina na to blago primerno zniža. Upamo, da bo g. Saviču, ki se živo zanima za našo suho robo, uspelo odstraniti ovire izvozu in krošnjarjenju s suho robo, posebno, ker mu stoji na strani ekspert iz Slovenije g. Mohorič, ki detajlno pozna problem krošnjarjenja prebivalcev kočevskega okraja.
Davki in takse.
Izdatna olajšava posebne pridobnine.
Po poročilih iz Beograda vsebuje nov dvanajstinski zakon izdatno olajšavo posebne pridobnine s tem, da priznava od vojnih in povojnih pribitkov za režijsko postavko v Sloveniji 60%, dalje izredni pribitek, invalidski davek, remontno ko-morski prispevek in vse avtonomne doklade. Posebno tehtna je koncesija glede avtonomnih doklad, glede katerih so slovenski gospodarski krogi kot prvi zahtevali, da se jih ne prišteva v odmerno podlago.
Izprememba v naši davčni upravi
Kakor čujemo, bo imenovan dosedanji generalni direktor Stojanovič za pomočnika ministra financ. Na njegovo mesto pride bivši načelnik v ministrstvu financ g- Dušan Letica, ki se je dosedaj jako veliko bavil s problemom izenačenja davčnih bremen. Upamo, da bo znal g. Letica izdatnejše pospešiti to neodložno vprašanje našega narodnega gospodarstva in pokazal več umevanja za potrebe gospodarskih krogov, kakor ga je kazal njegov prednik.
Promet.
Sklicanje tarifnega odbora. — Na željo prometnega ministrstva se skliče tarifni odbor najbrže že koncem meseca avgusta, najkasneje pa v prvi polovici meseca septembra tl. — Pričakuje se, da se bo temu odboru predložila poleg drugih vprašanj v mišljenje tudi nova železniška tarifa.
Maksimalna teža za vzorčne kovčeke. — Trgovski potniki oddajajo na železnici pogosto vzorčne kovčeke, ki presegajo dopustno težo. Ministrstvo je zaradi tega naročilo vsem postajam, da se ravnajo strogo po predpisih. Na eno vozno karto se sme oddati samo 150 kg prtljage in sicer ne smejo posamezni prtljažni komadi presegati teže 75 kg.
Izvoz in uvoz.
Priprave za izvoz hmelja. — Za izvoz hmelja se uporabljajo četveroosni vagoni serije Ga, katerih jako primanjkuje. Da se bo mogel izvoz kljub temu brezhibno izvršiti, je generalna direkcija državnih železnic odredila, da se vsi vagoni te serije, bodisi izpraznijo, bodisi
Novi pravilniki ministrstva finane. —
Minister iinanc je pred kratkim podpisal dva važna pravilnika, prvi zadeva prodajo denaturiranega špirita, drugi, katerega izda v sporazumu z ministrom notranjih del, pa gostilniško, odnosno točilno pravico. Pravilnika bodeta te dni objavljena.
Naše reparacije. — Iz naslova reparacij je prejela naša država v prvi polovici 1. 1925 na podlagi Dawesovega načrta od Nemčije v blagu 15,844.488 zlatih mark in od Bolgarije 215.575 dolarjev v gotovini in poleg tega še 23.571 ton premoga, nadalje v gotovini 196 milijonov zlatih frankov in znatne množine koruze, od Ogrske pa do konca meseca maja I. 1. 103.090 ton premoga.
Trgovske bilance za 1. 1924. — Po ameriških statističnih podatkih izkazuje za 1. 1924 od 50 držav na svetu 24 držav večji uzvoz nego izvoz. Bilance ostalih držav so pasivne. Večina držav e pasivno trgovsko bilanco je v Evropi, do-čim imajo države v drugih delih zemlje povečini aktivno bilanco. Največji pasi-vum izkazuje za 1. 1924. Anglija z 1% milijarde dolarjev, Holandska » 260 milj. dolarjev, Italija z 200 milj. dolarjev, Belgija s 160 milj. dolarjev. Aktivno'bilance imajo samo Francija, Češkoslovaška, Rusija, Finska, Litva in Jugoslavija. Zunanja trgovina vseh navedenih 50 držav je znašala 5194 milijard dolarjev, od teh izvoz 25'39 in »vo* 2655 milijard dolarjev.
Brezposelnost na Angleškem pojema. Po statističnih podatkih ministrstva dela je bilo 13. julija na Angleškem 1,248.500 brezposelnih delavcev, t. j. 51.850 manj kakor prejšnji teden, ampak 222.507 vel kakor lansko leto.
Amundsenova aeroplana. Napravila ju je S. A. J. di Costruzioni Mecanicho Pisa v Marina di Pisa. Konštrukcija ja delo nemškega inženerja Dorniera; ker imata aeroplana podobo kita, beremo večkrat nemško ime Wal — kit ali pa angleško Whale ( izg. hvejl), torej Dor-nier-Wal ali Dornier-Whale. Nemčija tako velikih in tako močnih aeroplanov po pogodbi ne sme graditi. Od konca enega krila do konca drugega meri Dor-nierov aeroplan 22.5 m, dolg je pa 17.5 m. Največja brzina mu je 190 km, srednja 150 km. Pri poletu sta letela aeroplana zaradi velike obteženosti povprečno 130 km na uro. Gradbeni material je jeklo in duraluminij. Dva in pol metra široki trup čolna je razdeljen v štiri oddelke, z odprtinami vmes, skoz katera lahko zlezeš, a jih tudi lahko tako za-preš, da voda ne more iz enega oddelka v drugi. Na strani so one za Dornierova aeroplane značilne plavuti, ki dajo letalu stabilnost na vodi in so prvič omogočile gradbo tako za morje pripravnih le-tavnih čolnov. Krov je en san. Letavno orodje je tako visoko nad čolnom, da tudi ob slabem vremenu ne pride v dotiko z valovi. Motorja sta dva, tip Rolls-Royce, moč vsakega 360 HP. Nastanjena sta v gondoli nad krilom in gonita vijak, ki vleče, in vijak, ki pritiska. Montirana sta tako, da ob poškodbi enega letimo lahko naprej z drugim, ne da bi pri tem možnost krmarenja trpela. Vsak aeroplan ima lastno težo 3300 kg; obteženost mu je bila preračunjena na 2500 kg. Ker je pa imel eden 3050 kg tovora, drugi pa 3100 kg, je bil tovor skoraj lastni teži enak, razmerje, ki ga doslej ni imelo še nobeno veliko letalo, prav posebno pa ne nobeno vodno letalo. Prvi prostor spredaj je za opazovalca; drugi za pilota; v tretjem je bila kadivnica; v četrtem, tri metre dolgi kabini, so imeli obedni-co; iz te se pride po dolgem in ozkem hodniku v rep.
Ljubljanska bor?a.
Dne 3. avgusta 1925.
Vrednote: Loterijska ‘2,%% drž. renta za vojno škodo, den. 285; Celjska posojilnica, d. d. Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 238; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bL 104; Prva hrv. štedi-onica, Zagreb, den. 808, bi. 815; Slaven-ska banka d. d., Zagreb, den 65; Kreditni zavod za trg. in ipd., Ljubljana, den. 175,
bL 185; Strojno tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den 105, bi. 128; Trboveljska prein. družba, Ljubljana, den. 340, bi. S48; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100, bL 108; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180; VA% zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 25, bi. 25, zaključek 25; 4% % kom. zadolžnice Kranj-»ke dež. banke, den. 25, bL 25. zaklj. 25.
Ringa: Hrastove vozovne deščice, 43 ■im — 2.65, 53 mm — 2.85, I. in II. vrsta, fco meja, 2 vag., dem 1250, bi. 1250, eaklj. 1250; Smrekovo deske, pariško blago, I. in II. vrsta, 1 m <, 12 cm iir., 27 mm deb., fco meja, bi. 1500; Bouls, 27, 70, 80, 90, 110, 130 od 30 cm hlodov naprej, 5%, 2.50 — 3 iti ostalo nad S m, fco meja, bi. 1350; pšenica bačka, par. Ljubljana, bi. 320; pšenica hrvatska, par. Ljubljana, bi. 272.50, oves slavonski, par. Ljubljana, den. 220, bi. 235; ječmen bački, par. Ljubljana, bi. 235; koruza slavonska, par. Ljubljana, bi. 225; laneno seme, fco Ljubljana, den. 450, bL 500; krompir, novi, fco štajerska postaja, bi. 60.
mmmmmmmmmmmmmmmmammmummm, —— tmmtmummmmm* -
Tržna poročita.
Hanufakturni trg. V predvojni dobi se je prodalo iz Slovenije, posebno iz Ljubljane precej manufakture v Dalmacijo.
V	vojni dobi so ti stiki prenehali, ni pa izključeno, da se ponovno navežejo sedaj, ko je Dalmacija tudi po suhem zvezana z našim ozemljem, kar utegne poživljajoče vplivati na itak slab položaj te stroke. — Ceue manufakture se za sedaj še niso povišale, dasi je carina izdatno višja in tudi davki niso postali znosnejši. To je bilo mogoče samo na ta način, da so se režijski stroški kolikor mogoče skrčili in da se trgovci zadovoljujejo z najnižjim dobičkom. Položaj je olajšal tudi padec inozemskih deviz. Za dogleden čas pa moramo vsekakor računati s poviškom cen, ker že takojšnjo plačilo visoke carine pomeni za trgovino v času pomanjkanja gotovinskih sredstev izdatno obremenitev.
KOVINSKI TRG V PRETEKLEM
MESECU.
V prvein julijskem tednu so se v evropski železni industriji izvršili važni dogodki, ki smo jih razložili v posebnem članku. Poleg tega se je opazilo, da se misel karteliranja v okviru državnega gospodarstva ni zgubila. Francoski do- j
mači kartel se je obnovil in sicer v poostreni obliki. Pogodba pa velja samo za domači trg v polnem smislu besede. Nemčija in Poljska sta se kakor sicer tudi na kovinskem trgu druga drugo šikanirali. Sicer se pa položaj na evropskih trgih ni spremenil, negotovost je trajala dalje. Veselje do nakupa se ni povečalo. Cene na ekspertnem trgu v začetku julija: železo v palicah funtov 5/13 do 5/14, valjana žica 6 do 6/5, surova pločevina 6/15, srednja 7/5, fina 10 do 11. — Angleško blago je bilo še zmeraj nad kontinentalno pariteto. Predlagane zaščitne carine niso vpeljali, čeprav je postal položaj železne industrije naravnost katastrofalen. Cene so šle spet nazaj. — Na francoskem trgu je bilo nekaj povpraševanja po polfabrikatih, kar je bilo v zvezi s štrajkom v Belgiji. — V Belgiji je trajala prejšnja negotovost naprej in se je nakupovalo le najpotrebnejše blago. Na Nemškem so malo več ku-
povali, a producenti s cenami še zmeraj niso bili zadovoljni. Upali so pa, da bo trajalo zboljšanje naprej. Tudi češkoslovaški trg je bil v prvem julijevem tednu zadovoljen, denarni trg si je opomogel, ameriški kapital se je začel zanimati za Češkoslovaško.
V	sredi julija so prihajala poročila o ameriškem kovinskem trgu; produkcija jekla je znašala 63% kapacitete, lani ob istem času pa 48. — Na evropskem trgu se razmere niso spremenile. Nemško-francoska pogajanja so odgodili do 15. septembra, nastale so težkoče principiel-nega značaja in se vprašanje ne bo še tako hitro rešilo. Evropskega kartela še ne bo tako kmalu. Na razvoj kupčije je neugodno vplival finančno-politični položaj na Francoskem, ki ni dopustil pomir-jenja v gospodarskem življenju Evrope. Cene okoli 15. julija: železo v palicah 5/14, valjana žica 6—6/5, surova pločevina 6/15 do 6/17, srednja 8/5 do 8/10, fina
1
umm%
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpenfi-novim .GAZELA*- milom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA* - milom.
Ilkl. 1
s««
alll
Mal
JIM«
,\vCs\'
I M Štf
f. ^
Sli!
Im
12/5 do 12/10. — Angleži so se pritoževali nad visokimi davki in tarifami, industrija je storila svojo dolžnost in že več let znižuje komponente produkcijskih stroškov; sedaj naj pa država omogoči v tem težavnem položaju industriji konkurenčni boj. Produkcijo so spet omejili, a je je bilo še zmeraj preveč. — Francoski kovinski trg je bil zelo rezerviran, čemur se ni čuditi. Eksport je bil precej nezadovoljiv, boljše je bilo povpraševanje po hematitu. Boj med producenti in delavci ter poročila o svetovnem železnem trgu so se poznala tudi na belgijskem trgu. Samo jeklo je bilo zadovoljivo. Cene sredi julija: železo v palicah 580—590, tračnice 600, surova pločevina 685—700, srednja 735—750, fina 940 do 1125. Nemški trg je bil miren in se ni poslabšal. Cene: železo v palicah 130 do 135 zlatih mark, valjana žica 135—143, surova pločevina 135—145, srednja 160 do 165, fina 175—185. Češkoslovaški domači trg.se ni spremenil, v eksportu se kovinska industrija zelo trudi in ima tudi uspehe, zlasti na Balkanu.
Poročila okoli 25. julija govorijo o Ameriki in pravijo, da v prihodnjih mesecih kapaciteta jeklene produkcije’ ne bo padla pod 60%. Cene se dobro držijo, čeprav so nekoliko neredne. V Evropi spet nobene spremembe, a je upanje v bodočnost veliko, politični položaj se optimistično presoja. Na Angleškem se bori kovinska industrija še zmeraj s težkoča-rni. Primerjanje med angleško in nemško industrijo napram lanskemu letu izpade v prilog Nemčiji, čeprav razmere tudi tam niso sijajne. Saj je samo eksport nemških železnih in jeklenih fabri-katov še enkrat tako velik, kakor je bil lani. Cene okoli 25. julija: železo v palicah 5/10—5/15, valjana žica 6/3—6/6, surova pločevina 6/17—7, srednja 7/10 do 7/15, fina 8/15—9. — Povpraševanje na francoskem trgu je zelo omejeno, denarja ni, položaj železnice je neugoden, tarifi se bodo spet zvišali. Eksport je pa boljši, ker se frank zmeraj menja. Cene: surovo železo št. 3 345, hematit 410 do 420, železo v palicah 630—650, surova pločevina 770. srednja 870, fina 1060. —
V Belgiji se je položaj poostril, v eksportu nastopa huda nemška konkurenca. Nemška kovinska industrija je rezervirana, novih naročil je premalo, cene se pa držijo: železo v palicah 130—135, valjana žica 135—145, surova pločevina 135 do 145, srednja 160—165, fina 170—175!
V Avstriji je glede carine hud boj med producenti in trgovci.
Obvestilo in zahvala.
Častiva se obveščati cenjeno prebivalstvo Ljubljane in potujoče občinstvo, da sva1, z današnjim dnem prevzela
katero bodeva vodila po dolgoletnih skušnjah v kolodvorski restavraciji v Celju ter tudi na svojem novem mestu skrbela zadovoljiti cenjene goste s priznano prvovrstno kuhinjo, pristnimi domačimi in tujimi vini po zmernih cenah ter s prijazno, pošteno in točno postrežbo pridobiti si zaupanje.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujeva vsem dragim gostom v Celju inTokolici za ljubezniv poset.
Priporočava se prijazni naklonjenosti z vsem spoštovanjem
Josip in Marija Majdič.
!iiii!!!iiill!iiliiiillSl!li!l!!ltill!lll!iiiiil!lliii!l!iil
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti m aroma
ra nealkoholne pijače vseh vrst
Koncentrirani sadni
za oromallziranje kan-eieri dilov in sladčič
PRfilfl NBLINOVEC
Sacnt
priporoča:
Uiihiisna, Metelkova ui13 Sl Zahtevajte cenike !!
» Originalne potrebščine za:>0PAL0GRAPH (Fixat, Preservat)
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih strojev Barvne trakove — Carbon — indigo — povoščen papir — kopirni hektografični zvitki JC.ik1ov5.5kC Kaira®«*, Ljubljana, Šelenburgoval ‘ulica 6/1.
- - - Širite in naročajte »TRGOVSKI UST“! - - -
Kupujte samo pri
JOSIP PETELIHCU
LJUBKTANA
otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, nalnltja cena na veliko * in malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
tasta Psfelinc-u
znamke
Oritzner, Phdnix in Adler ter posamezne dele za kolesa in
stroje, pneumalike, igle Lanierr. Ljubljana, bilju Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na ▼etiko!	Na	malo!
t Veletrgovina
koionijnlnc In
špecerijske robe
Zalog« sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vod«
Točm In solidna postrefbal
Zahteve#« cuftl
lastnik In lidajatelj: »Merku«, trgovsko-lndustrljska d. d, Ljubljana. - Urednik dr. I. PLESS. - Odgovorni urednik F. JERAS. Tlak tiskarne »Merkur«, trgovsko-induatrijske d. d.