IZHAJA VSAKO NEDELJO.
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D,. 20, za četrt leta D. 10 V Ameriko Dol. 3.
Inserati po tarifi.
LETO I.
Gospodarski, narodni in kulturni tedi, .k.
štev. 12.
UREDNIŠTVO
in upravnišvo v MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251
Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo.
Kje je Ppehmurje.
Časopisi so prinesli izjave prosvetnega ministra g. Periča, v katerih je g. minister med drugim napovedal tudi redukcijo srednjih šol. Za Slovenijo ta redukcija pomeni naravnost katastrofo na polju šolstva in kulture. Okrnile se bodo stare, najboljše gimnazije (mariborska). Kaj porečejo k temu slovenski inteligentni nacionalni krogi, je stvar na njih samih. Sigurno bodo storili mnogo, da se katastrofa saj deloma ublaZi. Kaj pa bomo storili mi Prekmurci ? Mi pa niti toliko nismo vredni, da se nas omeni ! G. minister je povedal, katere slovenske gimnazije se bodo okrnile in katere ostanejo cele. Naše sobolke gimnazije pa ni med prvimi, ne med drugimi Mogoče v Beogradu niti ne vedo za njo ? Ubogo Prekmurje, nikjer ne vedo zanj! Uboga naša gimnazija, ni nam znana tvoja usoda ! Prekmurci smo že tisoč in tisočkrat čutili, da se nas zapostavlja, da se ne ve za nas, da smo prikrajšani povsod. Ravno naša gimnazija nam je očiten in kričeč primer, da se Prekmurje nikjer ne vpošteva ! Slovenska javnost sama je o nas zelo pomanjkljivo informirana, kaj še le Beograd. V kolikor pa je Prekmurje znano v Mariboru ali v Ljubljani, ie znano kot Sibirija. Kdo je temu kriv? Največja krivda leži na voditeljih našega ljudstva in na predstaviteljih Prekmurja. Naši predstavitelji so tako oskogrudni, da sega njihovo oko
samo čez dve fari in se njihovo delo razteza na par ljudi. Vse drugo je prepuščeno samo sebi. Tako propada vse. Tako mora propasti s težavo pridobljena prva in edina prekmurska gimnazija. Tako mora žalostno propasti zavod, ki bi sprejemal vaše sinove Velike Prlekije in jih dajal v službo svoji domovini.
Kaj je vzrok sirmaštva pri nas.
Kriva je naša stara vzgoja. Vsem nam je ešče v spomini kak je bilo pred 8 leti in prie. Ali se je le što spomno, da živi med starov Radgonjov in belov Lendavov, med bistrov Mürov in slovenskov Rabov narod, slovenski narod, šteroga je Bog stvoro ravnotak po svojoj božjoj podobi, kak druge narode? Ali se je što spomno, da je te slovenski narod že više jezero let v tom kraji, da si je te slovenski narod pred več kak jezero leti s svojov krvjov in strašnimi aldovi priboro to zemljo ? Se je što spomno, da jo te narod ne tak mali, kak što misli, nego, da tam prek Miire na Štajerskom in ešče prek Štajerskoga na Kranjskom, na Primorskom do slovenskoga Jad-ranskoga morja, na Goriškom in Koroškom do večnoga snega na visikih slovenskih Alpah, — da na vseh teh krajih živi tüdi slovenski narod in da je te narod eden, da ga je rodila edna mati, da nas je včila edna slovenska
mati gučati mili slovenski jezik, — da so se naši očaki vküp vojsküvali za celo to našo prelepo, velko slovensko domovino?
Velki je slovenski narod in slaven, prelepa je naša domovina in bogata, ali nesrečna, pre-nesrečna. Več kak jezero let je bila raztrgana, tüjci so gospodarili v njoj, nesmo imeli prave matere, nego mačiho. Pozabili smo, da smo velki narod, da smo bogati. Delali smo od dneva do do dneva, od zajtra do večera smo rovali v zemlji kak sužnji, robili smo tujim gospodarom, med tem pa smo pozabili gledati prek Mure, prestrašili smo se tüjca prek Radgonje, prek Lendave in onstran Rabe.
Hlapci smo bili in tak so nas vzgajali, da Slovenci morajo biti samo hlapci, samo robi. Celò slovenske matere sinovje so zatajili svoje brate, svoj jezik in svojo mater in tüdi oni so nas včili, da je Slovenec ne za gos-podara in gospoda, nego le za sužnja in hlapca. —
Kde pa je to zapisano? Kde pa je te zakon in ta pravda ? — Tak so nas včili, mi smo pa mislili, da je to istina in smo le delali, in trpeli, robili in hlapče-vali, tüjci pa so vživali naš trüd in naše bogastvo.
(Dalje pride.)
v
Sto ljiibi svoj rod, podpira „Kmečko moč".
PO DOMOVfiNI
TEDENSKI H9LENÜ9H
OKTOBER
Pondelek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedela
sv. Mansvet piišp. sv. Frančišek Seraf. sv. Placid in tov. m. sv. Bruno spozn. Rožnovenska D. M. sv. Brigita vdova. 18. po Risalah.
Mesec oktober ma 31 dni. V tom meseci se den skrači za 1 viiro in 43 minute.
Prvi krajec meseca je dne 4. ob 3. viiri zajtra. — Vremenski pro-rok kaže na dež.
Kem prie v oktobri lestje odpade, Tem rodovitnejše prihodnjo leto
bode.
Dne 8. oktobra 1917 je mro Janez Ev. Krek, najvekši slovenski
politik in büditeo slov. naroda.
*
Semensko žito so na mnoge prošnje in opomine itak preskrbeli in te dni so dobili županje obvestilo, da se naj vsakši zglasi, što je šče meti. Žito pa je tak drago, da ga nišče nemre kilpiti, poleg toga pa ešče Bog zna, če bo dobro za sejanje. — Zakaj se delate norca z nas ? Zdaj pokažite, da imate srce za ljudstvo, zdaj imate priliko ! Ešče ednok opominjamo zastopnike našega ljudstva, da napravijo zdaj svojo dužnost in spunijo svoje obljube !
Zopet ogonj v Domanjšev-cih. Dne 18. sept. okoli 9. vtire zvečer je vövdaro ogenj pri g. Malašič Jožefi, posestniki. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Vnela se je že tüdi sosedna hiša, a to se je posrečilo obraniti domačim gasilcem. Očividno je, da je pod-netila ogenj zlobna roka in to že drtigič v ednom tjedni.
Obrtna nadaljevalna šola v M. Soboti prične s poukom v soboto, dne 1. oktobra t. 1. Mojstri in gospodarji raznih podjetij naj pošljejo svoje vajence
tega dne ob 5. uri popoldne v državno osnovno šolo. Vodstvo.
V TttrnišČi pri g. kantori Némethy so ponoči 22. septem. vkradnoli tolvaje 2 in pol Čebra masti, spili pol lonca mleka, in odnesli 2 kanti sirupa za vrastvo.
Železnica Dol. Lendava— Redič se bo odprla, kak pišejo listi. Pri pogajanjih med našov državov in Madžarskov se bo sklepalo zdaj tüdi od toga.
Ogenj v Satahovcih. V ponedeljek proti večeri so se v Satahovcih naednok zdignoli velki oblaki dima proti nebi. Gorela je slama posestnika Žitka. Što je vtižgao, se ešče ne ve, najbrže pa so zanetili ogenj dečki s cigaretami.
Novi beteg se širi. Pri nas ga hvala Bogi dozdaj nega, pač pa je že jako razširjeni po Romuniji in Madžarskom, pa tüdi na Čehoslovaškom se že pojavlja. Obstoja v tom, da dete naednok nemre več gibati rok in nog, kak da bi ga žlak vdaro. Bolezen je jako nevarna, ar se jako žmetno zvrači, človek pa postane kodiš za celo življenje.
Učiteljska imenüvanja. Na meščansko šolo v Dol. Lendavo sta imenüvaniva g. Dragotin Peč-nik, dozdaj vučitelj na Benici in gdna Avgusta Šinigoj, učiteljica v Gor. Lakoši.
„Slovenska Krajina". Pod tem imenom izhaja v Dol. Lendavi mladinski šolski list, ki je namenjen pred vsem prekmurski šol. mladini. Meseca septembra je ižišla prva številka v tem šol. letu. Zamisel lista sama na sebi je hvalevredna. V naši mladini je treba zbuditi smisel in zanimanje za dobro čtivo. Kajti žalostna je resnica, da ne bi mogli v procentih izraziti števila naše starejše mladine, ki bi kedaj kaj čitala. Moramo začeti torej v šoli, od koder ponese naš otrok veselje do knjig ! „Slovenska Krajine" je vsekakor lep in potreben listič. Želeti bi bilo, da bi bilo v njem več prekmurske duše ! Vse se pa sčasoma spo-polnjuje, zato mi želimo temu
listu zlatih uspehov. „Slovenska Krajina" med mladino, „Kmečka moč" med starejšimi, obe pa z istim ciljem obdelujeta z požrtvovalnostjo njivo narodne prosvete !
Nesrečno strankarstvo. Blizu Subotice so se svadili radikali, pašičevci in vladni radikali. Prišlo je do bitja, v katerem so trije kmetje zgubili življenje, več jih je pa ranjenih. Kakor se vidi, se pri nas vedno bolje in bolje razvija strankarska strast, katera bo obrodila bridek sad.
Nepoštenjak je tisti, kisesra-müje svojega maternoga jezika ali zaničuje vero svojih starišov.
Občinske volitve bodo tekom oktobra in novembra v občinah mariborske oblasti. V mestu Mariboru bodo istotako izvršene obč. volitve v novembru. — Kakor smo ponovno obveščeni, bodo tudi v Prekmurju občinske volitve meseca novembra, to pa samo v slovenskih vesnicah, v madžarskih ne.
Prostovoljno gas. društvo na Hotizi priredi 2. okt. vinsko trgatev v gostilni g. Turnauer. Na prireditev vabi vsa sosednja tov. gasilna društva ter druge prijatelje našega gasilstva.
Svoj narod Ijübi tisti, što porabi vse kinče svojega srca in
düha za Ijüdstvo.
» "
„Kmečka moč" in kmečka moč. Bilo je v volilnoj borbi. V nekšo ves pri Müri sta prišla dva mladiva agitatora agitirat. Oba gospodiča pa se na politiko telko razmita, kak zavec na boben. Svojim poslfišalcom sta štela povedati nekaj novoga. Pa sta pravila, da je na sveti „Kmečka moč", štero v roke vzeti pa je smrten greh. Poslušalci so gledali, gledali in jim ne šlo v glavo : kak bi bio to greh kmečka moč. „Aha — pravi eden — tej gospodje se bojijo kmetov in kmečkih pesnic, znajo, da je nas kmetov dosta, da je pri nas moč, če vkup držimo, zato pra-
vijo, da je to greh." Kda sta oba mladiva politika do dobra zošinfala „Kmečko moč", se je drügi kmet v svetih čemerah če-merio : „Na, to je pa že resan preveč ! Tej gospodje se hodijo že k nam domov norca delat z nas kmetov." Vsi so bili edni v tom, da kmečka moč zdrobi takše-le mlečnozobe politike. Kda jim je pa eden gospod pojasno, ka so to novine „Kmečka moč", so pa vsi pravili : „to pa morajo biti resan prave kmečke novine, štere bo dobro kak najprvle naročiti". — Uspeh je bio te, da je v vesi. resan več naročnikov na „Kmečko moč". Vsakši kmet šteri se zaveda svoje kmečke moči, si m ora naročiti „Kmečko moč."
Naš kraljevski par — kakor pišejo novine — se preseli za nekaj časa v Zagreb. To bo prvikrat, da bo naša kraljevska rodbina dalje časa v Zagrebu v prestolici Hrvatske.
Naše šolstvo. Mi smo že v eni prešnji številki našega lista povdarjali, da so pri nas Ijüdje, ki sistematično delajo proti našemu šolstvu. Na merodajnem mestu smo slišali, da se je od gotove strani delovalo proti razširjenju naših ljudskih šol. In čujte, kaj je bil vzrok ? ! Pride baje preveč učiteljstva v Prekmurje ! Tega se torej bojijo, radi tega torej ni treba šol. Mi mislimo, da je to bil v resnici vzrok in še poleg tega ta, da se ti Ijüdje boje proširiteljnosti našega naroda, zato je tudi naša gimnazija postala žrtev njihovih nazadnjaških stremljenj.
V celi Sloveniji je 26.315 državnih uradnikov. Od teh je največ v prosvetnoj (šolskoj) sltižbi in to 4932.
Trahomaš. Na naš zadnji članek v „Kmečkoj moči" pod tem naslovom smo dobili sledeči dodatek : Vse je istina, ka ste pisali, morali pa bi dodati šče to, da je 50% prekmurskih dečkov nesposobnih na štelingi zavolo te grde bolezni. Mi bi trebali v Prekmurji 2 zdravnika specialista za pobijanje trahomaša. — (Op.
ur. : Vüpamo, da oblast zdaj že napravi potrebne korake, saj je dovolj kredita za to.)
Cenjeni naročniki „Kmečke moči" ! Proti konci prihaja prvo četrtletje, kak smo vö dali in kak med Vas prihaja naš list „Kmečka moč". Lepo število naših vrlih naročnikov je že poravnalo, plačalo naročnino, edili za celo leto, edni za polleta, edni pa za četrt leta. Moramo pa tüdi povedati, da je šče preci naročnikov, šteri so šče nikaj ne plačali. Zatogavolo lepo prosimo vse poštene naročnike, to je tiste, šteri so šče nikaj ne plačali, da si do prišestne nedelje pripravijo tistih par dinarov, kelko znaša naročnina do novoga leta, to je samo ubogih 20 dinarov. Tisti pa, šteri so plačali samo na frtao leta, naj blagovolijo vzeti nazna-nje, da njihova naročnina v prvoj polovici meseca oktobra doli preteče. — Tak damo naznanje, da prišestnoj številki priložimo naše položnice vsem tistim naročnikom, ki so šče nikaj ne plačali in onim, ki so samo na frtao leta plačali, s prošnjov, da šče tisti den izpunijo poštne položnice in žnjimi pri najbližjoj pošti plačajo svojo naročnino. Nas ne podpira nišče, mi samo iz naročnine naših dobrih naročnikov plačfljemo drago tiskarno i po-ravnavlamo duge, k listi spadajoče stroške. Zato smo prepričani, da nam ne zamerite, če Vas prosimo, da bi plačali svojo naročnino. Što pa iz kakšišteč vzrokov ne bi šteo poravnati svoje naročnine, bi mi, dasi ne radi, pa itak prisiljeni bili list ustaviti in do-' sedanjo naročnino od njega ster-jati. ., Ponosno povemo, da smo prepričani, da se ne najde človek, ki rad, z veseljom čte naš list, naročnine pa ne bi šteo plačati. Pomagajmo si sami in Bog nam pomore.
Ormož. Ko nekega dne stopim z vlaka na postaji, grem v kolodvorsko restavracijo, kjer opazim novi list „Kmečka moč". Ta list se mi je na prvi moment zelo dopadel, vsled česar
prosim, da mi ga cenj. uredništvo takoj pošlje.	— J. —
Nova cesia.
Gospod urednik! Vaš list ni strankarsko političen, vendar bo dobil po možnosti ta moj dopis malo prostorčka v njem, ako v Vaši naklonjenosti dovolite.
Volitve v Prekmurju so dale v splošnem zanimivo sliko. Nad vse zanimivo pa je volišče Turnišče, kjer polovica volilnih upravičencev ni volilo. Druga zanimivost s tega volišča je o-nih 89 glasov za neko gotovo stranko. Ker se o tej stvari itak javno govori, povemo še nekaj tu o njej. Splošno je znano, od kod so ti glasovi. Seveda voli vsak po svojem prepričanju in v tem ima popolnoma prav. Jaz hočem tu samo pribiti dejstvo, da so ti glasovi bili oddani os-tentativno in v znak protesta proti drugi stranki. Gre se nam-, reč za projektirano novo cesto iz Genterovec v Turnišče. Nisem ' strokovnjak v tem oziru, dam . pa prav Nedeličanom, ki si žele, da pelje cesta skozi Nedelico. Ali je to prav, da gre skozi vas cesta, ki bi jo bilo treba samo popraviti in ta cesta se ne upošteva, ampak se gradi nova, ki gre zunaj vasi?! Kakor nalašč se hoče odriniti celo Nedelico in tudi Poljane in Brezovico. Izgleda, da je vmes sama osebnost. Žalostno pa je, če pri graditvi cest igrajo osebnosti. Za vsakega uvidevnega človeka je jasno, da bi cesta morala iti . skoz okolico in ne zunaj. Stroški bi se znižali v tem slučaju za ce\ih 50%. Kakor pa rečeno, je to samo kaprica gotovih ljudi, iz okolice. Ljudje pravijo, da krščanska ljubezen in pravičnost govori drugače, kakor to delajo ti ljudje. Želeti bi bilo, da se naša merodajna oblast malo bolje pobriga za to zadevo in bo šla preko osebnosti. Nedeli-čanci, ki so dali duška svojemi ogorčenju pri zadnjih volitvah, pa naj vstrajajo pri svoji upra-• vičeni zahtevi.	— T. —-
		— Pogodba z Madjarskov lepo napredüje. Zdaj se ide največ za naš kraj. Zdaj majo priliko naši poslanci, da dajo naprej vse naše potrebe in nam lehko pomagajo, samo če ščejo. Naše ljüdstvo Čaka pomoči ! — Dne 3. okt. bodo vse stranke imele svoje seje v Beogradi. — Parlament bo imeo kot prvo delo, da bo žvolo svojega predsednika, 2 podpredsednika in tajnike. Vsak-ša stranka bi rada svoie ljüdi spravila notri. Zdaj se bodo pa bili za ta masna mesta in se pogajali in se kregali, ljüdstvo pa püstili naj strada naprej . . . Tak-ša je naša politika .. . SVETOVNE. Med Rusijov in Anglijov so odnošaji že duže časa pretrgani. Zdaj obe državi iščeta prilike, kak bi se vse nespora-zumljenje odpravilo in bi se v-postavili nazaj dobri odnošaji. Obe državi imata zdaj samo škodo v političnom in gospodar-skom pogledi.
PO SVETI	POLITIČNE NOVOSTI	
Francosko je obiskalo 16 jezero amerikanskih legionarjev, šteri so se v svetovnoj bojni vojskiivali na francosko—nemško j fronti. Legionarji so bili prisrčno sprejeti v Franciji, le komunisti so demonstrirali. Legionarji so obiskali nekdanjo fronto in pokopališča, kde ležijo njüvi tovariši, ki so žrtvovali življenje za domovino. 16. septembra je v Chica-gi bilo vročine 43. stopinje. Od solnčarice je vmrlo 25 oseb. Matteottiji so postavili v Bruslji (v Belgiji) spomenik. Matteotti je bio talijanski poslanec socialist, šteri je delao proti fa-šizmi, zato so ga fašisti naskri-voma bujli. Delavstvo ga pa zdaj časti kak mantrnika. V Rusiji bodo letos novembra praznovali desetletnico boljševizma. 7. novembra letos bo deset let, kak je v Rusiji vövda-rila revolucija. Kak pišejo novine so velikanske priprave za proslavo toga zgodovinskoga dneva.	DOMAČE. Vlada se je spopunila v telko, da so prišli notri 4 demokratski ministri Davidovičeve in eden od Slov. ljüdske stranke. Podtajnik v min. prosvete je g. Smodej od SLS. — Parlament se bo sestao 5. oktobra, nanovo zvoljeni poslanci pa bodo šli vsi že prve dni oktobra v Beograd. — Zdaj dela samo ministerski svet in je rešo že več važnih pitanj ; nas posebno interesirajo njegovi( sklepi o gimnazijah, o novom°mosti pri Veržeju in o pomoči krajom, šteri so trpeli zavolo siišave, toče ali povodnji, končno sklep, da se bo pomagalo kmetom, ki so preveč zadu-ženi. — Po nesrečah zadetomi ljiidstvi se bo tak pomagalo, da dobijo delo pri graditvi železnic, cest in mostov, kde si lahko zaslužijo, da se bodo znižali davki in carine. Tüdi se bo dalo fai posojilo in penezi za zboljšanje zemlje. — Videli bomo kelko bo dobilo od toga naše ljüdstvo !	
Izvrsten tovaj. Laci pa je med tem časom o-dišeo v ves, kde je najšeo ednoga zginjenoga jünca, šteromi je rep v kraj vrezao. Z repom je odbežao proti logi. Da je že mimo pastera bio, je rep globoko v zemlo zakopao samo telko je piisto vöni, da je mo-geo držati. Zdaj pa je začno za rep cukati. Kda se njemi je že približao paster, je na ves glas začno kričati in zvati na pomoč : Ljiidje! Sem» Pomagati Jiinec se mi je v zemlo pogrozo ! Joj, joj ! Pomagajte mi ' Paster je piisto ovce in ves zasoplem pribežao na pomoč in pitao, kak se je to moglo zgoditi. Laci je povedao žalosten, kaj se je zgodilo in proso pastera, naj bo tak dober in naj prime in vleče za rep bar te-	čas, da bo on bežao v ves po več ljüdi, da jünca vöpotegnejo, ar nje-va dva sama ne bi mogla. Paster z vsov močjov prime za rep, ga začne vlečti, cukati sem in ta, da se že malo nej bujo od velkoga mantranja. Laci pa na mesto, da bi Šo v ves po kakšo pomoč, je po skrivnoj poti odišeo, se cigansko približao k ov-cam; dve zraven bujo, djao na ramo j in otineseo v log, kde ga je že stari tovaj z lepim ognjom čakao. Tü sta ovci friško gor razparala, je lepo spekla, potem pa se tak najela, da sta njima bleka malo ne gor spokala. No, moj dragi oča, — pravi Laci. — Jaz sem se hvala Bogi tak dobro najo, da bom dva tjedna sit. Zdaj pa v imeni božem lehko idem po staro casarico v pekeo. Idi, moj sinek, idi. Srečno, lepo pot ti Bog daj, kde nede blata, — njemi je pravo stari tovaj.	Sin pa oča sta si podala roke, se ločila eden od driigoga in odišla vsaki svojo pot. Stari tovaj se je o-brno proti domi, Laci pa se je odpravo v pekeo. Kak potiije po gostom logi, opazi pri ednom grmi"dva zav-ca, ki se mantrata, da bi radiva vuj-šla. Mladi tovaj je nikaj nej razmiš-lao, nego je pristopo k grmi'in oba zavca zgrabo, stisno pod pazjo in šo naprej. Prišeo je. v edno ves. Tü je kiipo dva stariva konja, edna kola, pri kovači pa si dao napraviti železen bat. Pri ednoj staroj mamici je kiipo dve velkivi vreči, s šterima je šo od hiše do hiše in nabirao stare črepnje. Kda sta že obe vreči punivi bile, je spravo na kola. Zdaj je meo vsega zadosta. Konje je nakrmo in napojo, si vseo na kola, vzeo ciigle ia bič v roke in hajd naprej proti pekli. Ali njegovi konji so eden
POUČNO
Domača vzgoja.
4. Igre in igraie.
V deteči dobi so čustva jako živahna in hitro spreminljiva. Takse je tiidi otroško udejstvova-nje in igre. Z velkin ropotom se igra in vsigdar nove igre začenja. Igre deteta so : vedno kre-tanje in gibanje (vsigdar plazi po stubah, po stolci gor pa dol). Kesnej, v 3-5 leti začne posnemati igre starejše dece (n. pr. okoli stola beži za starejšim bratom, sestrico) ; te igre so «v njemi predvsem posnemanje. V malo starejši dobi pa ima dete prestavljalne igre. (Iz stolcov si napravi železnico ali kola in z bičom žene stolec mesto konja). V dobi 9—12. leta pa iz prikupljivosti druge dece se dete rado igra v drližbi. Gonilna sila teh iger je tekmovanje. (Što bo prvi v bežanji; što bo bole priličen v igri „miš in mačka"?).
Igre so važne, ar razvijajo deteči diih in telesno moč. V prvoj detečoj dobi ne da samo
dovolimo igranje deteti, nego se moramo tudi mi igrati z njim, če vidimo, da se sam ne ^na igrati. (Dalje pride.)
SNESNICE
PRI NAVUKI.
Kda je prišla mlada sneha k navuki, so jo pitali g. župnik : „Na Micika, povej mi, kelkö je Bogov" ?
Sneha odgovori ; „Eden" !
Župnik: „Dobrot Kelko pa je peršon ? "
Sneha : „Z muzikaši vred treseti.
SAM JE POVEDAÓ.
Ednok se je židov neseo na ednem osli skoz po vesi. Kda pa je vido, da ga vesnička deca jako po-glejiijejo, je pravo : „Ka me gledate? Ali šče neste vidli osla ? "
SMEŠNO.
Vučeni in nestrankarski gospod pita svojega prijatelja : „Ka je smešno ? "
Prijateo : „Smešno je tüdi to, če što predpoldnevom predga od ljubezni do bližnjega, odvečara pa ravno sam ogrizavle, šinfa in jemle poštenje svojemi bližnjemi.
Pisma „Kmečki moči".
Gospod urednik ! Mogoče poznate vi ta dva tička : „domačin" in „prišlek" ? Vem, da ste vsaj slišali o tem, kakor tudi vsi bralci „Kmečke moči", zato bi se bilo dobro malce pomeniti o teh dveh tičkih.
V Afriki se tistim ljudem, ki so rojeni v svoji topli domovini in se ločijo od ostalih Adamovih otrok po svoji lepi svetli črni barvi, pravi : domačini. Belim, ki se tja priselijo, pa se po pravici pravi : prišleki. Tako nekako hočejo gotove brihtne glavice v v Prekmurju napraviti domačine in prišleke. Vidi se pa na prvi pogled, da je ta umetnost skovana samo za to, da bi se delala med ljudmi zgaga in bi vsak nosil svoj pečat. Hoče se zanetiti na ta prefrigan način sovraštvo med Slovenci v Prekmurju. To je edini cilj s „prišleki" in „domačini".
Nedavno mi je nek „prišlek" rekel, da ne zaupa „Kmečki moči" češ, da so pri njej samo „domačini". „Prišleki" se bojijo, da se „domačini" s „Kmečko
čas šli naprej, pa nazaj. Laci je malo mirno gledao konjsko komedijo, potem pa je že gratao čemeren, da je od čemerov gor skočo. Konje je privezao za drevo, on pa je bežao v najbližanjo ves po kovača, šteroga je proso, naj zraven žnjim ide, da njemi konje podkove. Kovač si je zraven vzeo potrebno šker in se odpravo z mladim Lacijom na pot. Kda sta prišla do konjov, se njemi je začno tožiti kočiš, da ga konji nikaj ne bogajo in da v nikšo formo neščejo bežati, kakšteč se njemi mü-di, zato si je zdaj tak zmislo, da z žarečimi podkovami da podkovati te konje, ar bodo te bolje bežali. Zraven sta napravila veliki ogenj, na šterom sta žarila podkovi. Kda so že podkovi tak bile obžarjene, ka so od velke hice traki stali, te sta friško potegnola z ognja in kak ' blisk nabila konjom gor. Tovaj je komaj meo
telko časa, da je kovača plačao, ar konji več neso šteli stati. Zdaj si je vseo nazaj na kola. Ali zdaj neje tr-belo prjeti niti cüglov, niti biča, ar so konji brez toga vsega leteli kak blisk, prek bregov, prek dolov in prek zelenih travnikov, da so v pr-vom mraki že prišli do peklenskoga trnaca. Tü je Laci stavo svoje konje, šo dol s kol, konje odpregeo, omode zdevao na peklenski trnac, konje privezao k ednomi velkomi in staromi drevi, na šterom so hujdiči meli gnez-de, v gnezdah pa puno malih hujdič-kov. Trüdniva konja sta si zraven dol vlegla, da bi si tak leži odpoči-nola, Laci pa je šo h kolam prijao za vreče in djao na ramo in neseo pred peklenska vrata.
Tam je vreče odvezao, črepnje sipao vö in odišeo po drügo vreče, s šterim je ravno tak napravo, kak s prvim. Včasi je zgrabo za oni velki
železen bat, ka si ga je dao napraviti pri tistom kovači, ki je njemi konje na žareče podkovao, potem pa je začno tak mlatiti po črepinjah, da so vse perinje" puščale. Vse je dün-jalo, tak je močno zabijao, da so hujdiči od velkoga ropota in strahu malone vsi odnoreli. Ar ruženje nikak neje štelo nenjati, so se vrageci telko okoražili, da so prišli k peklenskim vratom in z velkim strahom gledali, ka denok što dela tam, da je tak velki potres. Videvši, kaj se godi pri vratataj, so pitali Lacija ;
Ka bi radi stric?
Jaz, jaz bom pred vaša vrata zidao kapelo, naj tüdi v vašem or-sagi kraljüje svetloba!
Joj, joj nam ! Ne delajte toga ! Vse, ves mejte, samo kapele ne po-stavlajte pred naša vrata. Če opustite svoj načrt, vatn damo za eden voz zlata.
močjo" obrnejo proti njim. Nek „domačinskih" general pa je rekel, da so „domačini« s „Kmečko močjo" izdali svoje „doma-činstvo" in služijo „prišelstvu". Tako se zdaj zagriženi „prišleki" m „domačini" pričkajo, kako je s „Kmečko močjo" in z njenimi voditelji.
Tem-le možakarjem pa bi jaz priporočal, naj prečitajo še enkrat skrbno vse šlevilke „Kmečke moči". Mogoče bodo pa vendar kaj najšli o cilju tega lista. Rad bi'jim pa olajšal trud. Evo torej izjave enega od voditeljev „Kmečke moči" : „Mi ne poznamo ne „domačinov", ne „prišlekov", nego samo Slovence. Mi hočemo ravno s „Kmečko močjo" rušiti umetne granice med domačini in prišleki ter pozivamo vse, k ar čuti slovansko in člove-lansko, da se združi z nami v skupnem delu".
Taka je povest o teh dveh tičkih, ki hočeta peti po svoje. To je ravno tisto prokletstvo na nas Slovanih, da silimo vedno narazen in se separiramo ter cepimo v vsaki malenkosti !
Pozdravljam vse prišleke in domačine in jih pozivam k delu pri „Kmečki moči", ki bo nas vse lepo bratsko družila !
DOPISI
Pod tem naslovom bomo prinašali zanimivejše pisma, ki jih dobivamo od naših naročnikov, naj vidijo naši čitatelji s kakimi mislimi se čita „Kmečka moč" ter s kakim čustvi in vtisi ona navdaja čitatelje. Marsikaj v teh dopisih je subjektivno mišljenje dopiščevo, s katerim se menda popolnoma ne strinjamo, vendar drage volje damo prostore v „Kmečki moči" vsakemu dopisu, ki ni diametralno proti-ven našemu cilju in ne vsebuje osebnih žalitev^
Mi ščemo revolucijo ! Mi ščemo revolucijo!... Aline tak-šo revolucijo, v šteroj kole člo-
vek človeka, da bi dosegeo to, ka šče. Mi ščemo revolucijo človeškoga düha, v šteroj se bori Človek sam s svojimi slabimi strastmi in v šteroj revoluciji dela človek za dobroto svojega bližnjega — torej tüdi za svoje dobro. — Naše orožje je pro-sveta ! —• Ka je slaboga o tom boji ? ! Če malo pomislimo, s-poznamo. da ljüdje tvorijo edno celoto in če napravimo kaj slaboga svojemi bližnjemi, napravimo tüdi sebi. Ravno tak je tüdi z dobrim. Nešterni ljüdje pravijo, da trbej ljüdi držati v tmici, da ostanejo dobri. Štera je boljša in bolje iskrena pot ? Štera pot nas vodi k miri, blagostanji Ijtidi in Ijtibezni na zemlji ? Pomislite ! Po toj poti vas vodi „Kmečka moč" !	Sotrudnik.
PITNIM in 006Q1I0RI.
V „Kmečkoj moči" bomo objavljali na vsakovrstna pitanja, štera se stavijo na naše uredništvo. Vsakšemi damo tanač in pouk, če se obrne na nas. Želimo samo, da je tisti naš naročnik.
Kiizdoblanje. V „Kmečkoj moči" sam šteo, da davlete tana-če. Prosim Vas za tanač, kak bi prišeo moj brat v vojno muzičko šolo, štero ste omenili Vi že v „Kmečkoj moči". Josip Zrim.
ODGOVOR. Za vojaške zadeve imamo mi strokovnjaka re-zervnoga oficira, šteri bo na vojaška pitanja davao odgovore v „Kmečkoj moči". Evo odgovor na zgornje pitanje. Vojna muzič-ka škola je v Vršci (Banat). V to šolo se sprejemajo dečki : 1) šteri so stari prek 12 let, a ne prek 16 let. 2) Morajo biti državljani kraltevine SHS. 3) Morajo zvršiti štiri razredne osnovne šole. Prošnje se morajo vložitj vsakše leto do 20. oktobra. Šola se začne v s 1. novembrom vsakše leto. Šola traja 2 leti. Gojenec se mora zavezati, da ostane po zvršenoj šoli šest let v državnoj službi. — Za prošnje se je javiti v uredništvi.
GOSPODARSTVO
Pospravljanje krumplov.
Krumple je najboljše imeti v sühoj podanoj (iz desk) Heti. Če pa nemarno v kleti poda, posiplimo najprle preci debelo plast pepela, vogleni prah ali pa prah žganoga vapna. To pa zato, ar te reči vlečejo vlago na sebe. Paziti pa je, da ne primešamo gnjiloga krumpla vmes. — V toploj kleti krumpeo hitro rad klije. Klice njemi pa vzemejo tečnost, zato je pobirajmo. Ar so pa strupene, je nesmemo polagati živini, nego je vržimo na gnoj.
Gnjiloga krumpla ne ne pflščati na njivi, ar potli drügo leto več krumplov gnjili. Rade pa se na njivi zaredijo miši in črvi. Najboljše je gnjili krumpeo globoko zakopati.
Nešterni gospodarji krumple tüdi zakaplejo, posebno tisti, šteri ga majo dosta in v kleti nega prostora. Krumple imeti v jami zakopane, je boljše kak pa imeti v vlažnoj, zadiišenoj k leti. Tü pa moramo paziti na sledeče stvari : jama ne sme biti preveč globoka (do 25—30 cm), spodaj damo slamo, na küp namečemo zemljo in to za to-ploga vremena tnalo, v zimi pa bolj na debelo (do pol metra); če je pa hüda zima, pa lehko pokrijemo z listjom ali gnojom. Na sprotoletje pa malo žemle vzememo dol, da je ne preveč vroče v jami. Tak si najboljše obvarjemo krumpeo dober. Sploh bi lehko pravili, da krum-pli škodi ; mraz, prevelka toplota in vlaga. Od teh treh sovražnikov ga moramo čuvati.
Kak preženemo miši in podgani ? NajhüjSi v sovražnik teh živali je mačka. Če vam pa mačka ne vala in ima te dosta miši in podgani, delajte etak : zmešajte za prgiščo zmenjenoga cu-kra, telko mele (pšenične) in dvakrat telko prahü iz negašene-
ga vapna. S toga napravite testo. To testo denite v tanjer in postavite, kde je največ miši ali podgan. Živali to rade jejo in so potli žedne. Zato jim postavimo poleg v posodi vodo. Živali se napijejo vode, negašeno vapno pa je začne žgati in tak spocrkajo. — Ravnotak dobro je zmlete orehe zmešati s kvasom in jim to dati jesti.
Priprava zemlje setev !
za
Bliža se čas setve žita in pšenice, pohitimo s plügom na polje, čim spravimo doli kruin-piče in kukorico, ar čim prie je setev opravljena, tem bolje je. Praksa in teorija nas uči, da bodi oranje globoko, če ščemo dobre letine. Dober in obilen pridelek je odvisen od dobro pripravljene zemlje ravno tak, kak od pravoga semenja. Težko je dopovedati nešternim kmeto-valcom, kak velkoga pomena je globoko oranje. Nešterni pravijo naopak, da je plitva brazda za silje boljša od globoke. Drügi se opet izgovarjajo radi spodnje zemelske plasti, takzvane mrtvice, češ, kaj bi z onov spodnjov zemljov, ki je ne rodovitna. Tüdi razlaga, da korenje žita ne rabi globoko izorane zemlje, ar ne sega nižje, je ne pravilna. Če je zemlja globoko zrahljana, ne bodo ostale koreninice na peden pod vrhom, nego šle bi t(\di meter nizko in to bi še-le odgovarjalo dobromi razvoji rastlin. Čim globokejše je zemlja prerahlana, tem večje in močnejše postanejo koreninice in več hrane lahko posrkajo v zemlji. Tak bi tüdi dosegli uspeh proti süSavi. Na plitvo preorani zemlji nastopi včasi stišava, v globoko preorani pa se zadržflje dosta vlage od spodaj in tam črpajo koreninice potrebno vlago.
Potrebno je globoko oranje tüdi za pridobivanie zraka v zemljo. V zemlji je življenje 1 Miljon živalic potrebüje zraka, da
se razmnoži in razkraja snovi v prid rastlinstvi. — Ne mislim na ednok jako globoko, počasi, vsakše leto nekaj nižje in skoro bodo naše njive pravilno preorane. Kda smo zemljo globoko preorali, jo püstimo bar tjeden dni na miri, da se vleže pred sejanjom. Pred sejanjom dobro povlačimo ; če pa je sflšno, šče dobro je povalati, nato opet povleči z branov in komaj zdaj sejati. Setev pa bodi izvršena po možnosti z mašinom, ar si na te način prihranimo zrnje. V vrstah sejano silje se lepše razraste, ar lažje prihaja do njega svetloba in zrak, dalje je lažje pleti in tüdi okapanje se lahko izvrši brez poškodbe, rastlin. Po setvi opet povlačimo z branov in če je süho, tüdi najpreje povalekaino z težjim valekom, nato pa šče edi^ok nalahko povlačimo in delo je gotovo. — Od tak obdelane njive smemo pričakovati dobroga pridelka. Kakšno bodi seme in kako ga je pripraviti za setev, povemo prihodnjič.
Pojasnilo. — Na članek „Poljske miši" z dne 18. septembra 1927. dovolite, da Vam pojasnim siedeče :
V prvem je dolžnost vsakega kmetovalca, da zatira poljske miši, ker bi sicer naposled mislili, da mora država nabaviti tudi sredstev za pokončanje pe-ronospore ali n. pr. krvave uši na jablanih. Prošnja za podporo od strani države še ni rešena, in naj tedaj čakajo kmetovalci, ne da bi sami skupno naročili prepotrebni strup in pričeli s po-končevanjem mišje zalege ? Krivdo, katero označujete v Vašem listu, nosijo predvsem oni sami, ki se ne pobrigajo za pokonče-y^nje miši. Gonilo se je dovolj z uradne strani, ljudi se je poučilo osebno in potom časopisja, prošnje za podporo so bile odposlane na pristojno mesto, kaj naj se še ukrene? Ali se želi mogoče, da bi poedine osebe — državni nameščenci — prispevali
svojo skromno plačo za nabavo mišjega strupa? Toliko v pojasnilo.	F. P.
Opomba uredništva : Hvala za pojasnilo ! — Prošnje so torej odposlane. Kje pa tičijo tako dolgo ? — Oblastni in državni poslanci, na Vas, na Vaši intervenciji je ležeče, da se prošnje prajkomogočc ugodno rešijo. Izpolnite svoje obljube ! Storite svojo dolžnost napram ljudstvu, ki Vas je za to izvolilo !
Gospodinitvo
Plesnivi krtih je jako škodljiv. Ljüdje ga nikak ne smejo jesti. Živalim pa ga lahko damo samo skühanoga, da vročina glive buje.
Cilindri na lampaši radi pokajo, zato si moremo pomagati, da nam preveč penez ne jemljejo. Vsikdar prie, kak prižgete svetlo, huknite (dihnite) v cilinder.
CENE
„ 13-50 „ 220 „ 1093 „ ' 3-08 n 9-90
Penezi :
1 dolar	Din. 56-15
1 av. šiling	„ 8*—
1 čehosl. krona	„ 1*67
1 nemška marka 1 francuski frank 1 švicarski frank 1 italjanska lira 1 madž. pengö
Državno 1% investicijsko posojilo Din 84-50 Državna renta za ratno šteto Din 346 —
Blago :
Pšenica nova Din	290— —
Oves novi	„	180— —
Kuruza stala	„	230— —
Pšeno	„	6—
Jaboke	kg „	2—
r>_XT r^r^j \	t v oglasne« oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom
1 r Nr ( )( TI ASC IV • 1-50 Din'm „poslano" 2 Din za vsaki cm*. Popusta se da v^j-^i	w v^i^i	v . pri 3_5 kratnem oglaševanju 15%, nad 5--krat pa 25%.
——:---Cene malim oglasom 10 Din.
Senta :
4.	oktobra je senje v Tišini.
5.	„ „ „ na Hodoši. 8. „ „ „ v Rakičani.
Glasi uredništva:
Prosimo one gg. cenjene naročnike, šterim smo že poslali in šteri imajo naše poštne položnice, naj bodo tak dobri in naj blagovolijo plačati naročnino do novega leta, da šče ne bomo enkrat pošiljali položnice tistim, ki so že itak dobili i ki je imajo. Vpoštevajte, da smo na novo začeli, da nas mnogo stane, povrh
pa smo sirmacje, da nimamo fonda. Oprostite! — Gg. poverjenike pa prosimo, da na vsak način do nedele poberejo naročnino in nam z blokom vred pošlejo notri. Šteri g. poverjenik nema časa ali ne bi rad pobirao, naj nam vrne blok. Delo za narod je častno. — Zato pa, če bi što rad svojemi narodi pomagao in vršo med narodom" častno in Bogi dopadljivo delo, naj se zglasi, kda do uradne vöre na našem uredništvi. Što pa ne bi rad duže bio naš poverjenik, naj nam naznani, da ga ne bomo imeli v evidenci. — Cenj. naročniki, šteri ne dobijo lista do rok do nedele, niti v nedelo, naj nam to zraven sporočijo, da se bomo v bodoče znali ravnati.
¥ zalogi
v Tiskarni Panoniji |
I LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON | za Prekmurje in Medjimurje ^J
nevezan 22 Din vezan 30 Din
NOVI IMENIK OBČIN V PREKMURJU
sestavil srezki poglavar Lipovšek Cena 12 Din ^ Krstni, poročni, domovinski listi, za-sn dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d.
^PREPRODAJALCEM POPUST!
S
Važno z^ bolnike!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se pri meni izdelujejo vsakovrstni lahko prebavljivi keksi, kakor dvopeki za bolnike, kateri trpijo na želodci vsled sladkorne bolezni. Priporočam tudi za otroke, ker imam za mladino dober in za zdravje mladine komisijsko odobren dvopek. Zelo se priporočam, da skrbite za zdravje in rabite samo lahko prebavljivo hrano, katera vsebuje močne in lahke hranilne snovi. Moji keksi, dvopeki, biskviti vsebujejo samo
domače sirovine brez vsakih kemičnih pridatkov.
Nudi Vam na veliko in malo na vse kraje Jugoslavije po pošti ali železnici po
NIZKI CENI
KRALJ VEKOSLAV
Tvornica keksa, dvopeka in biskvita
MURSKAISOBOTA, ŠOLSKA ULICA ŠTEV. 240-244
I. odlikovan v Mariboru 1923. 11. odlikovan v Rimu z veliko zlato kolajno s palmo in diplomo 1927.
X TISKARNA III Murska Sobota	s! iVi/	PANONIJA JL Šolska ul.št. 241 lil
IH izvršuje vsa tiskarska 1 dela solidno in točno		izdelujejo se vsa knji- ||| goveška dela najlepše