Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA tat,- prilog. J U G O S LAV I J A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 51. kos. LJUBLJANA, dne 1. septembra 1931. Letnik II* V S E B 326. Zakon o glavnem prosvetnem svetu. 327. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi Državne hipotekarne banke. 328. Pravilnik o kovanju zlatnikov in dajanju v promet. 329. Pravilnik o zaposlovanju oseb, zaščitenih z invalidskim zakonom. Zakoni in kraljevske uredbe. 326. Mi Aleksander L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za prosveto in po zaslišanju predsednika 'Našega nr strskega sveta zakon o glavnem prosvetnem svetu.* Pristojnost. § 1. Pri ministrstvu za prosveto je glavni prosvetni svet kot posvetovalen organ ministra za prosveto v načelnih in važnejših vprašanjih, ki se nanašajo na šolo, pouk, narodno prosveto in povzdigo narodne kulture vobče. § 2. Minister za prosveto zasliši o vsaki šolski in prosvetni reformi mnenje glavnega prosvetnega sveta. Glavni prosvetni svet sme tudi po lastni pobudi proučevati poedina večja šolska in prosvetna vprašanja in izdelati o njih svoje strokovno mnenje, če dobi od ministra za prosveto soglasnost, da sme te stvari postaviti na svoj dnevni red. § a, Razen stvari, ki smejo biti predmet sklepanja glavnega prosvetnega sveta po tem zakonu, jemlje glavni prosvetni svet v pretres tudi vsa druga vprašanja, ki se mu postavljajo s posebnimi zakoni v dolžnost. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne julija 1931., št, 1&1/L/32S, I N A : 330. Popravek k odredbi o osrednji šoli za policijske izvršilne uslužbence. 331. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev ’ 332. Razne objave iz »Službenih novin«. § 4. Minister za prosveto sme zaslišati mnenje glavnega prosvetnega sveta o vprašanjih iz § 1. ali vobče, ali za poedine banovine. Sestava. § -r>. Glavni prosvetni svet ima predsednika, podpredsednika in trideset pet članov. Postavljajo se s kraljevskim ukazom na predlog ministra za prosveto za tri leta. . § 6- Za člane glavnega prosvetnega sveta morejo biti postavljene osebe, ki se odlikujejo s poznavanjem prosvetnih naprav in z delom o prosvetnih vprašanjih, zlasti je treba, da so zastopani profesorji vseučilišč, direktorji in profesorji srednjih šol, upravitelji in učitelji meščanskih in narodnih šol. Pomočnik ministra za prosveto in načelniki oddelkov pri ministrstvu za prosveto se postavljajo za člane glavnega prosvetnega sveta po svojem položaju. Razen tega se postavljata po svojem položaju po en načelnik ministrstva za poljedelstvo in ministrstva za trgovino in industrijo kot referenta za oni strokovni pouk, ki spada v pristojnost teh ministrstev. Način poslovanja. § 7- Minister za prosveto ima, kadarkoli prisostvuje sejam glavnega prosvetnega sveta, predsedniške pravice, sme pa poveriti rednemu predsedniku vršitev te funkcije. §8. Predsednik glavnega prosvetnega sveta razporeja vse posle sveta ter ureja in vodi upravni del poslov sveta. Sklicuje seje, odreja dnevni red, predseduje sejam in predstavlja povsod glavni prosvetni svet na zunaj. § 9. Podpredsednik glavnega prosvetnega sveta nadomešča predsednika v vseh njegovih dolžnostih, če je ta odsoten ali zadržan. Če je tudi podpredsednik odsoten ali zadržan, prevzame dolžnosti predsednika po činu najstarejši član glavnega prosvetnega sveta. § 10. Za opravljanje upravnih poslov ima glavni prosvetni svet svojega tajnika, ki ga izključno za ta posel odreja minister za prosveto izmed uradnikov ministrstva za § 11- Vsi posli, ki spadajo v področje glavnega prosvetnega sveta in v katerih mora svet po tem ali kakem drugem zakonu izdajati odločbe, se rešujejo v plenarnem ali pa v stalnem svetu glavnega prosvetnega sveta. § 12. Plenarni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in vsi člani glavnega prosvetnega sveta. § 13. Plenarni svet jemlje v razpravo in rešuje vprašanja prosvetnih reform širšega značaja, ki mu jih pošilja minister za prosveto ali stalni svet, kakor tudi ona, ki jih vzame v delo po odstavku 2. § 2. po lastni pobudi. §14. Plenarni svet se sestaja najmanj dvakrat na leto. Če se pokaže potreba, se smejo sklicati po sklepu stalnega sveta in sporazumno z ministrom za prosveto tudi izredne seje plenarnega sveta. Minister za prosveto sme tudi po svoji izprevidnosti zahtevati, da se skliči plenarni svet. § 15. Stalni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in petnajst članov. Člane stalnega sveta odreja minister za prosveto izmed članov plenarnega sveta, upoštevajoč pri tem, da so zastopane v stalnem svetu vse vrste šol in prosvetnih naprav, omenjenih v § 6. Predsednik in podpredsednik morata stalno bivati V Beogradu. § IG. Stalni svet jemlje v razpravo in rešuje vprašanja: 1. ki mu jih pošlje minister za prosveto; 2. ki se pokrenejo v svetu; 3. o koterih se zahteva po predpisih poedinih zakonov odločba ali mnenje glavnega prosvetnega sveta. Stalni svet sme tudi odločiti, da se skliči plenarni svet, o čemer po § 14. takoj obvesti ministra za prosveto. § 17. Stalni svet se skliče redno vsaj enkrat na mesec, sme se pa po predhodnem sporazumu predsednika glas- nega prosvetnega sveta z ministrom za prosveto sklicati tudi večkrat, če to zahteva potreba. 18. Plenarni in stalni svet sklepa s polno veljavnostjo, če prisostvuje na seji več kakor polovica skupnega števila članov dotičnega sveta, sklepa pa se z večino glasov prisotnih članov. Če se glasovi enako razdele, odloča predsednikov glas. V obeh svetih je tajnik glavnega prosvetnega sveta zapisnikar. § 19. Glavni prosvetni svet (stalni svet in plenarni svet) se sme deliti na odseke, da se posli lažje opravljajo. § 20. Odseki rešujejo samo ona vprašanja, o katerih je načeloma bilo odločeno v svetu ali za katere veljajo jasni zakonski predpisi; toda tudi tedaj veljajo vse njih rešitve le, Če jih potrdi svet. §21. Če razpravlja glavni prosvetni svet o vprašanjih, ki se nanašajo samo na poedine banovine, prisostvuje njegovim sejam po predlogu glavnega prosvetnega sveta in odločbi ministra za prosveto kot poročevalec po en predstavnik dotične banske uprave, ki ga za to odredi ban. Glavni prosvetni svet sme pošiljati banskim upravam po dokazani potrebi ali po nalogu ministra za prosveto poedina vprašanja zaradi mnenja in v proučevanje. § 22. Glavni prosvetni svet sme zahtevati na podstavi sklepov tako stalnega kakor plenarnega sveta pismeno mnenje o poedinih važnejših šolskih, poučnih in kulturnih problemih tudi od strokovnjakov zunaj sveta. Nagrade. § 23. Vsi člani glavnega prosvetnega sveta dobe nagrado od sej v svetu in odsekih, ki se jih udeležujejo. Člani zunaj Beograda imajo pravico tudi do povračila dnevnic in potnih stroškov. Prehodne odredbe. §24. Minister za prosveto se pooblašča, da predpiše na podstavi tega zakona in po soglasnosti predsednika ministrskega sveta uredbo o ureditvi in poslovanju glavnega prosvetnega sveta. S to uredbo se določi način, kakd je sklicevati seje, predpiše se poslovni red za glavni prosvetni svet, izdajo se podrobnejši predpisi o odsekih, tajništvu, velikosti in izplačevanju nagrad članom glavnega prosvetnega sveta, kakor tudi o vsem ostalem, kar se podaja iz tega zakona. § 25. Najkesneje v dveh mesecih, ko stopi ta zakon v moč, se postavijo člani glavnega prosvetnega sveta po pred- piših tega zakona; dotlej pa posluje glavni prosvetni svet, postavljen leta 1928. §26. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tega dne prestanejo veljati zakon o ureditvi glavnega prosvetnega sveta kraljevine Srbije z dne 1. novembra 1886., poslovnik glavnega prosvetnega sveta z dne 15. januarja 1887., kakor tudi vsi predpisi, ki temu zakonu nasprotujejo. Priporočamo Našemu ministru za prosveto, da ta zakon razglasi, vsem Našim ministrom, da skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 2. julija 1931. Aleksander s. r. Minister ža prosveto: Predsednik ministrskega Bož. Ž. Maksimovič s. r. sveta in minister za Videl notranje posle, in pritisnil državni pečat častni adjutant čuvar državnega pečata, Nj. Vel. kralja, minister pravde: armijski general: Dimitrij V. Ljotič s. r. P. R. Živkovič s. r. 327. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije.* Obče odredbe. § 1. V zakonu o ureditvi Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije, prej Uprave fondov z dne 8. julija 1898. z izpremembami in dopolnitvami z dne 21. februarja 1906., 14. junija 1910., 30. marca 1922.** in 14. marca 1924.*** se izpreminja in dopolnjuje to-le: 1. Clen 63. se izpreminja in se glasi: »Upravni odbor Državne hipotekarne banke sestavljajo upravnik Državne hipotekarne banke in 10 članov, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. junija 1931., št. 139/XLVI/309. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinah« z dne 1. julija 1931., št. 146/XLVIII/321. ** »Uradni list« st. 392/119 iz 1. 1922. •♦* »Uradni list« št. 118/37 iz 1. 1924. ki se postavljajo s kraljevskim ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.« 2. člen 64. se izpreminja in se glasi: »Upravnik Državne hipotekarne banke je predsednik upravnega odbora, upravni odbor pa voli izmed sebe podpredsednika.« 3. Člen 65. se izpreminja in se glasi: »Člani upravnega odbora se postavljajo za štiri leta. Po dveh letih, ko stopi ta zakon v moč, odstopi pet članov, ki se izžrebajo, po štirih letih pa tudi ostalih pet članov. Po tem času odstopi po vsakem drugem letu po pet članov, ki so prebili kot člani upravnega odbora Državne hipotekarne banke štiri leta. Njih mesta se popolnijo tako, kakor je predpisano v členu 63. Odstopivši člani smejo biti zopet postavljeni.« 4. Člen 66. se črta. 5. V členu 67., odstavku 1., je postaviti namesto besed: »se izvoli nov član tako, kakor je bil izvoljen odstopivši član«, — besede: »se postavi nov član, tako kakor je predpisano v členu 63.« V istem členu, odstavku 2., je postaviti namesto besede: »izvoli« besedo: »postavi«; namesto besed: »kateri je umrl ali odstopil drugače« besede: »kateri je umrl, odstopil drugače ali je trajno zadržan, opravljati dolžnost,«; namesto besed: »umrli ali odstopivši član« besede: »umrli, odstopivši član ali član, ki je trajno zadržan, opravljati dolžnost«. V istem členu je dodati po odstavku 2. nov odstavek 3., ki se glasi: »Popolnitev po členu 65. in po tem členu se vrši naj-kesneje v dveh mesecih od dne, ko je član odstopil ali prenehal opravljati dolžnost.« 6. Člen 68. se izpreminja in se glasi: »Za člana upravnega odbora sme biti predložen in potrjen samo oni, ki je državljan kraljevine Jugoslavije. Najmanj pet članov poleg predsednika in podpredsednika mora imeti svoje stalno bivališče v Beogradu.« 7. Odstavek 2. člena 72. se izpreminja in se glasi: »Za udeležbo pri sejah in za dežurstvo v banki sme odrediti minister za trgovino in industrijo po predlogu upravnika Državne hipotekarne banke članom upravnega odbora posebne nagrade.« 8. V členu 88. se dodajajo po besedah: ministra za trgovino in industrijo,« besede: »v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.« 9. V členu 89. se dodajajo za besedama: »samo oni« besede: »državljan kraljevine Jugoslavije.«- 10. Člen 90. se izpreminja in se glasi: »Člani kontrolnega odbora se postavljajo za štiri le!a. Po drugem letu, ko stopi ta zakon v moč, odstopita dva člana, ki se izžrebata, po štirih letih pa tudi ostali trije člani. Po tem času odstopita vsako drugo leto po vrsti ona dva, odnosno odstopijo oni trije člani, ki so prebili kot člani kontrolnega odbora Državne hipotekarne banke štiri leta. Odstopivši člani se smejo zopet postaviti. če se izprazni mesto člana zbog smrti, ostavke ali s tem, da je član trajno zadržan, opravljati dolžnost, popolni minister za trgovino in industrijo to mesto. Član, ki se postavi na mesto člana, ki je umrl, odstopil drugače ali ki je bil trajno zadržan, opravljati dolžnost, ostane član samo oni čas, ki bi ga praviloma moral odslužiti član, ki je umrl, odstopil ali bil trajno zadržan, opravljati dolžnost. Popolnitev se izvrši najkesneje v dveh mesecih od dne, ko je član odstopil ali se je izpraznilo mesto tako, kakor je določeno v členu 88.« 11. Člen 95. se izipreminja in se glasi: >Za udeležbo pri sejah v banki sme odrediti minister za trgovino in industrijo po predlogu upravnika Državne hipotekarne banke članom kontrolnega odbora posebne nagrade.« 12. V. členu 101. se izpreminja odstavek 1. z oddelki pod a), b) in c) in se glasi: »Od čistega dobička banke se uporabljajo: a) 2% kot nagrada — tantiema — in sicer: upravniku in članom upravnega odbora 1’65%, članom kontrolnega odbora 0-35%; b) 4% kot nagrada — tantiema — uradnikom in ostalemu službenemu osebju banke«; Oddelek pod č) postane oddelek po c). Predzadnji odstavek člena 101. se izpreminja in se glasi: »Tantiema pod a) se porazdeljuje tako, da pripade upravniku in vsakemu članu upravnega odbora po 0'15%, vsakemu članu kontrolnega odbora pa po 0-07%«. V poslednjem odstavku člena 101. se dodajajo po besedah: »za uradnike« besede: »in ostalo uslužbensko osebje«. Po tem odstavku se dodajata kot poslednja dva nova odstavka, ki se glasita: »Člani upravnega in kontrolnega odbora, ki so bili odsotni pri več kakor polovici sej, imajo pravico samo do polovice te nagrade, druga polovica pa zapade v korist preostanka čistega dobička. Porazdelitev tantieme med članom, ki je med poslovnim letom odstopil, in članom, ki je prišel na njegovo mesto, se vrši po številu dni, prebitih v banki.« Prehodne odredbe. § 2. V dveh mesecih, ko stopi ta zakon v moč, se pred-lože in postavijo vsi člani upravnega in kontrolnega odbora po predpisih tega zakona; dotlej izvršujejo stari člani še naprej svojo dolžnost. § 3. Odredbe § 1., točke 12., tega zakona se uporabljajo za celo poslovno leto 1931. § 4. Ta zakon stopi v moč, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novtnah«, in odtlej prestanejo veljati vse zakonske odredbe, ki se mu protivijo. V Zagrebu, dne 7. junija 1931.; I. št. 20.208/0. Aleksander s. r. Minister za trgovino in Predsednik industrijo: ministrskega sveta, Juraj Demetrovie s .r. minister Videl za notranje posle, in pritisnil državni pečal častni adjutant čuvar državnega pečata. Nj. Vel. kralja, minister pravde armijski general Dimitrije V. Ljotič s. r. P. R. živkovič s. r. Uredbe osrednje vlade. 328. Na podstavi soglasne odločbe gospoda predsednika ministrskega sveta št. 1641 z dne 13. julija 1930., izdane po rešitvi št. II.-70.225 z dne 21 maja 1930., predpisujem ta-lo Pravilnik o kovanju zlatnikov s podobo Njih Veličanstev kralja Aleksandra I. in kraljice Marije in o dajanju teh zlatnikov v promet.* Člen 1. Kovanje zlatnikov s podobo Njih Veličanstev kralja Aleksandra I. in kraljice Marije po obrazcu, ugotovljenem po ministrstvu za finance sporazumno s pisarno Nj. Vel. kralja, se dovoljuje napravam delniške oblike, katerih vplačana glavnica znaša najmanj 3,000.000 dinarjev. Člen 2. Naprave, ki se žele baviti s kovanjem zlatnikov, morajo dobiti za to posebno dovolitev ministra za finance. Člen 3. Naprave, ki se jim dovoli kovanje zlatnikov, morajo kovati zlatnike v lastnih kovnicah v državi, urejenih po vseh tehničnih predpisih glede izdelovanja in kontrole. Člen 4. Nanovo kovani zlatniki morajo biti iste oblike, teži-ne in čistine kakor stari zlatniki. Zlatniki niso denar, ampak — blago. Člen 5. Oblika novih zlatnikov je ta-le: Veliki zlatnik ima z ene strani (lice) podobo z doprsjem Nj. V^el. kralja in kraljice, okrog pa nadpis: »Kralj Aleksander I., Kraljica Marija«. Z druge strani (naličje) je državni grb — dvoglavi orel. Okrog grba je ta-le nadpis: »Kraljevina Jugoslavija 1931.« (v lat.), pod grbom pa »Dukata (v lat.) 4 Dukata (v cir.)«. Mali zlatnik ima z ene strani podobo Nj. Vel. kralja in okoli te nadpis: »Aleksander I. kralj Jugoslavije« (v cir.). Z druge strani je državni grb — dvoglavi orel. Okrog grba je ta-le nadpis: »Kraljevina Jugoslavija 1931.« (v lat.), pod grbom pa: »Dukat (v lat.), 1 Dukat (v cir.)«. Veliki in mali zlatniki imajo nazobčan rob. Člen 6. Nanovo kovani zlatniki imajo kakor stari zlatniki čistino 986Vi>. * »Službene novine« z dne 23. junija 1931., štev, 139/XLV1/311. Veliki zlatnik je težak 13-9636 gramov in meri v premeru 39-5 mm. Mali zlatnik je težak 3-4909 gramov in meri v premeru 19-75 mm. Od te mere v vsebini in težini se sine ob kovanju zlatnikov odstopiti, in sicer: v vsebini največ do 0-003 nad ali pod normalo, v težini pa do 0-00125 nad ali pod normalo, odrejeno zgoraj. Člen 7. Nanovo kovani zlatniki se smejo dati v promet šele, ko jih žigosa državna kontrola mer in dragih kovin in jih pregledajo tehnični organi ministrstva za finance glede pravilne izdelave. Člen 8. Trgovci z’ zlatniki morajo na zahtevo državnih nadzorstvenih organov zaradi pregleda dati na razpolago knjige, po katerih se vodi nakup in prodaja zlatnikov, kakor tudi zlatnike same, ki so neprodani v poslovalnici. Člen 9. Prepoveduje se prodaja zlatnikov na obroke, če se -Jatniki ne vročijo takoj njih kupcu. Člen 10. Nanovo kovani zlatniki se smejo prodajati tudi za stare zlatnike po vrednosti zlata, ki je v starih zlatnikih. Člen 11. Stari zlatniki, vzeti iz obteka z zameno za nove (člen 10.), se ne smejo več dati v promet, ampak se morajo odstopiti pooblaščenim kovnicam ali zlatarjem za izdelavo novih zlatnikov ali drugega nakita ali predmetov. Člen 12. Vsak odstopek od teh predpisov glede kovanja zlatnikov, kakor tudi glede trgovanja z zlatniki se kaznuje s pismenim opominom, v težjih primerih in ob ponovitvi pa tudi z odvzemom dovolitve, kovati zlatnike, ali s prepovedjo, trgovati z zlatniki. Odločbe po teh predmetih izdaja minister za finance na podstavi ugotovljenih kaznivih dejanj po referatih oddelka za državno računovodstvo in proračun. Zoper tako odločbo je dopustna pritožba na državni svet v roku, določenem z zakonom. Člen 13. Ta pravilnik stopi v moč izza dne razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 17. junija 1931.; št. II.-70.060. Minister za finance dr. Stanko Sverljuga s. r. 329. Na podstavi §§ 24. do 28. invalidskega zakona predpisujem v soglasnosti z ministrom za notranje posle, ministrom za finance, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za poljedelstvo Pravilnik o zaposlovanju oseb, zaščitenih z invalidskim zakonom.* Člen 1. Pravico do posredovanja dela po odredbah tega pravilnika imajo samo vojni invalidi, ki so za take priznani z izvršno rešitvijo invalidskega sodišča po invalidskem zakonu iz leta 1929.** Vojni invalidi, ki še niso prejeli izvršne rešitve po § 107. invalidskega zakona iz 1. 1929., imajo pravico do posredovanja dela na podstavi potrdila, izdanega jim po § 105. istega zakona, da izpolnjujejo pogoje za prejem invalidskih prejemkov tudi po 1. oktobru 1929. Člen 2. Državni uradi in naprave morajo postavljati na izpraznjena mesta vseh zvanj Ob enakih kvalifikacijah z ostalimi prosilci prvenstveno vojne invalide, če ti izpolnjujejo vse pogoje, določene za tako namestitev. Zmanjšana telesna sposobnost ne sme biti razlog, da se ne bi postavili vojni invalidi na službena mesta, na katerih bf mogli opravljati — po ostalih svojih sposobnostih — redne posle brez nevarnosti za sebe in ostale državljane. Prvenstveno je postavljati one osebe, ki so že bile na takih mestih, pa so bile odpuščene bre*z lastne krivde in iz razlogov, ki niso disciplinskega značaja. Z istimi utesnitvami ne sme zmanjšana telesna sposobnost vojnih invalidov biti razlog za njili odpust ali upokojitev, razen če se mora izvršiti odpust ali upokojitev po sili zakona samega. Člen 3. Predpisi člena 2. tega pravilnika veljajo tudi za popolnitev izpraznjenih mest pri samoupravnih telesih in njih napravah, kakor tudi za odpust ali upokojitev voj' nili invalidov v samoupravni službi. Člen 4. Državne in samoupravne naprave za posredovanje dela (javne borze dela) morajo najti vojnim invalidom zaposlitev brezplačno in prvenstveno. V tem jih morajo podpirati vsa državna oblastva, zlasti pa organi in naprave ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Predvsem je zaposliti vojne invalide s 30 do 50%, potem vojne invalide s 60 in 70% in končno vojne invalide z 80 do 100% onesposobljenosti za pridobitno delo. Ob enaki stopnji onesposobljenosti za pridobitno delo imajo prvenstvo vojni invalidi z večjim številom nepre- * »Službene novine« z dne 23. junija 1931., št. 139/ « XLVI/310. ** »Uradni list« št. 326/81 iz 1. 1929; izpremembe in dopolnitve št. 30/9 iz 1. 1929./1930. 2. overovljen prepis poslednjega potrdila komisije za pregled invalidov, iz katerega je povzeti odstotek nesposobnosti za pridobitno delo; 3. potrdilo pristojnega oblastva o vedenju, imovin-skem in rodbinskem stanju; 4. potrdilo pristojnega oblastva o dotedanjem poklicu; 5. overovljene prepise listin o izobrazbi in prejšnjem službovanju. Te prošnje s prilogami vred, kakor tudi overovitev teh prilog so oproščene vseh državnih in samoupravnih taks po § 72. invalidskega zakona. skrbljenih rodbinskih članov. Ob enakih pogojih je upoštevati večje siromaštvo. Javne borze dela morajo skrbeti za to, da se zaposlijo vojni invalidi po možnosti v isti ali podobni stroki, v kateri so prej bili zaposleni. To velja zlasti za vojne invalide poljedelce in obrtnike. Člen 5. Občine z več ko 3.000 prebivalci morajo sprejeti v službo na izpraznjena mesta toliko vojnih invalidov, pripadnikov svoje občine, kolikor jih je po njih sposobnosti za poedino službo odredilo po zaslišanju predstavnikov občine krajevno pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. Ostala samoupravna telesa morajo sprejeti, Če imajo najmanj 10 nameščencev, na izpraznjena mesta v službo toliko število vojnih invalidov — svojih pripadnikov — kolikor jih odredi po njih sposobnosti za poedino službo po zaslišanju predstavnikov teh teles krajevno pristojno upravno oblastvo prve stopnje. Pri teh postavitvah vojnih invalidov je upoštevati njih sposobnost za opravljanje poedine službe, če jo morejo vršiti brez nevarnosti za sebe in ostale državljane neglede na boljšo kvalifikacijo ostalih prosilcev-neinva-lidov. Odrejeno število mest ne sme biti večje nego 10% službenih mest v dotični občini, odnosno v samoupravnem telesu. V to število se vštevajo tudi vojni invalidi, zaposleni po pravici prvenstva po čl. 3.'tega pravilnika. Člen 6. Lastniki podjetij z več kakor 50 delavci in lastniki poljedelskih posestev z več kakor 100 hektari morajo zaposliti na izpraznjenih mestih toliko vojnih invalidov VI. do vštete IX. skupine, kolikor jih odredi — sorazmerno z njih gospodarsko močjo in s številom stalno zaposlenih delavcev — po predhodnem zaslišanju lastnikov krajevno pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. Odrejeno število vojnih invalidov, ki se morajo zaposliti, ne sme biti večje od 5% skupnega števila delavcev, stalno zaposlenih v dotičnem podjetju, odnosno na dotičnem poljedelskem posestvu. Glede postopanja in pritožbe veljajo obči predpisi. Seznamek podjetij in poljedelskih posestev in število odrejenih mest je vročati javnim borzam dela, ki pošiljajo vojne invalide v službo sporazumno z lastniki teh podjetij in poljedelskih posestev, upoštevajoč število izpraznjenih mest. Člen 7. Vojni invalidi, ki žele biti zaposleni po členih 2., 3. ali 5. tega pravilnika, morajo vložiti pri dotičnem uradu ali napravi prošnjo, v kateri je označiti mesto, za katero prosijo. Oni vojni invalidi, ki prosijo za namestitev v privatni službi po členih 4. ali 6. tega pravilnika, se morajo obrniti bodisi po pismeni ali ustni poti do javne borze dela. Prošnji je priložiti razen listin, ki se zahtevajo v konkretnem primeru za sprejem v službo, tudi še te-le listine: 1. overovljen prepis sodne rešitve o prisojeni invalidnini.; P Člen 8. Če se odredbe členov 2. in 3. tega pravilnika ne izvršujejo, so pristojni organi za to disciplinsko odgovorni. Mestni načelniki, ki jim pristoje pravice občega upravnega oblastva prve stopnje, odgovarjajo disciplinskb tudi, če ne izvršujejo predpisov členov 5. in 6. tega pravilnika. Za opustitev izvrševanja predpisov členov 5. in 6. tega pravilnika se kaznujejo predsedniki občin, predstavniki samoupravnih teles, podjetij in poljedelskih posestev z denarno kaznijo do 5.000 Din. Rešitve o kaznovanju predsednikov občine in predstavnikov ostalih samoupravnih teles izdaja njih neposredno nadzorstveno oblastvo, rešitve o kaznovanju podjetij in poljedelskih posestev pa obče upravno oblastvo, pristojno za dotično področje v prvi stopnji. Glede postopanja in pravice pritožbe zopesia2beu4 JLi&fcc % \p-m Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembru 1930. so napredovali: w 1. skupino II. kategorije: Berdon Dragu ti n, lflftl.. št vnuk ufijtoli v PnuamMMui u ra*r ji, lo t i I d a2 uči- teljica meščanske šole v Ljubljani, Gumilar Franc, učitelj v Lipovcu, M i h 1 e r Ivan, učitelj na Vrhniki, Herman Amalija, učiteljica v Ljubljani, Šker-janc-Zurc Mara, učiteljica v Gomilicah, H r ž i č Marija, učiteljica v Radovljici, Del Cot Olga, učiteljica v Žalni, Klabs-Flander Marija, učiteljica v Velikem Gabru, Plaveč Vojeslav, učitelj v Mariboru, Kleč Karla, učiteljica v Mostah pri Ljubljani, Rant Marija, učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano, S i -košek Terezija, učiteljica v Brežicah, Kromar Ka r o 1 i n a, učiteljica v Št. Rupertu) Tepli-Baran Marija, učiteljica v Mariboru, Černjač Karol, učitelj v Čatežu, Lovše Anton, učitelj v Notranjih goricah, Kleinstein Ana, učiteljica v Polhovem gradcu, Vrečko Martin, učitelj v Šoštanju, Tom Josip, učitelj v Trbovljah, Šubert Štefanija, učiteljica v Ihanu, Puhar Karol, učitelj v šoli za gluhoneme v Ljubljani, Cerut Silvester, učitelj v Zalogu, Kos L e o p o 1 d i n a, učiteljica v Šmartnem pod Šmarno goro, Trohic Josip, učitelj v Št. Jurju, srez Ljubljana, Zupanec Stanislava, učiteljica v Ribnici, srez Kočevje, J o c i f Pfeifer, učitelj v Preddvoru, Levstik Frančiška, nastavnica meščanske šole v Celju, Završnik Alfonz, učitelj v Ribnici, srez Kočevje, Kunaver Pavel, upravitelj meščanske šole v Zgornji šiški pri Ljubljani, P 1 e š k o Marija, učiteljica na Vrhniki, Andrejčič Ivan, učitelj v Studencih pri Mariboru, Golež Franc, učitelj pri Sv. Trojici, srez Maribor, Ferjan Gustav, učitelj v Grosupljem; v 2. skupino II. kategorije: Tavčar Anica, učiteljica v Križu, Čuček Julija, učiteljica v Šmarju pri Jelšah, Berce-Plevnik Katarina, učiteljica v Špitaliču, Ramovš Antonija, učiteljica v Trbovljah, Seči Olga, učiteljica v Dolnji Lendavi, Lapajne Ema, učiteljica v Vojniku pri Celju, Vidmar Marija, učiteljica na Jesenicah, Kramar Minka, učiteljica na Vranskem, Ahačič Albina, učiteljica v Birčni vasi, Bratina Lj d-m i 1 a, učiteljica v Ptuju, Perko Marija, nastavnica meščanske šole na Jesenicah, Kosin Zora, učiteljica v Dolnji vasi — Laverci, Horvat-Blaznik Vida, učiteljica v Škofji Loki, Fabjan-Mia k ar Marija, učiteljica pri Sv. Petru, srez Ljubljana, Č r n o-1 o g Angela, učiteljica v Trniču, M e d i č e k M a -r i j a, nastavnica meščanske šole v Ljubljani, Pirc Janka, nastavnica meščanske šole v Mariboru, Benkovič Ladislav, nastavnik meščanske šole v Murski Soboti, Grom- Hladnik Gabrijela, učiteljica v Babinem polju, Premrou E 1 i z a, učiteljica gospodinjske šole v Mariboru, Z i d a r i č e k Marija, učiteljica v Ptuju. Številka 104 z dne 11. maja 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. aprila 1931., štev. 11.201, je bil na podstavi pravnomočne razsodbe Državnega sveta razveljavljen ukaz z dne 24. januarja 19277 štev. 2766, s katerim je bil reaktiviran iz po- koja šumarski nadzornik I. kategorije, 6. skupine, pri sre-skem načelstvu v Čabru, Benel Viktor, šumarski svetnik iste kategorije in skupine pri istem načelstvu. S tem je razveljavljen tudi ukaz z dne 21. marca 1927., štev. 9704, s katerim je imenovani upokojen kot uradnik I. kategorije. Številka 104 A z dne 11. maja 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. aprila 1931., štev. 60.643, je postavljen za člana namestnika pri Državnem sodišču za zaščito države Keršič P e l e r, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani. Številka 105 z dne 12. maja 1931. Z ukazom z dne 12. januarja 1931. so napredovali: v 1. skupino II. kategorije: Švajger Marija, učiteljica v Šmartnem, srez Litija, Jeraj Roža, učiteljica v Devici Mariji v Polju, Bizjak Marija, učiteljica v Brežicah, Dolinšek Ivanka, učiteljica v Senožetih, T r a m t e Marija, učiteljica v Vačah, Peterlin Zofija, učiteljica v Ljubljani, Dugar Marica, učiteljica v Studencih pri Mariboru, H e r e k i.l a-r i j a, učiteljica v Ljubljani, Flere V i k t o r i n a, učiteljica v Ljubljani, Pečnik Ida, učiteljica v Mariboru, Debelak Zofija, nastavnica meščanske šole v Celju, Horvat Štefan, veroučitelj v Murski Soboti, Brglez Franc, učitelj v Cadramu, Sušnik M.iro-s 1 a v, učitelj v Trbovljah, Še men Janez, učitelj v Gornjem Lakošu, Kokot Ljudevit, učitelj v Dobovi, Draksler Ivan, učitelj v Dobravi, Štravs Marija, učiteljica meščanske šole v Mariboru, Ivanuša Robert, učitelj v Zdolah, Ramšak Franc, učitelj v Mariboru, Vavda Mirko, učitelj v Šmarjeti, srez Maribor, Jakac Andrej, učitelj v Mariboru; v 2. skupino II. kategorije: T u m a - P i 11 b a c h Ana, učiteljica v Sori, Miklavčič Frančiška, učiteljica v Zirih, Martelanc Dora, učiteljica v Sv. Vidu, srez Šmarje pri Jelšah, Jeglič Leopoldina, učiteljica v Breznici, M e 1 i v a Ana, učiteljica na Uncu, Zakrajšek Josip, učitelj v Blatni Brezovici, L i n t-ner Alfonz, nastavnik meščanske šole v Ljutomeru, Hauptman Marija, učiteljica v Celju. Številka 106 z dne 13. maja 1931. Z odlokom ministra za poljedelstvo z dne 27. aprila 1931., je postavljen po službeni potrebi za veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Litiji s sedežem v Višnji gori v VIII. položajni skupini Drolc Jože, veterinarski pristav pri sreskem načelstvu v Caribrodu v isti položajni skupini. Številka 1*07 z dne 14. maja 1931. Z ukazom fjegovega Veličanstva kralja z dne 21. januarja 1931. je premeščen po službeni potrebi na deško meščansko šolo v Ljubljani za učitelja s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije z 10% zvišanimi prejemki Vagner Rudolf, učitelj v Beogradu, v službi pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprnve v Ljubljani. Jzdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert s Ljubljani, Tiska jn zalaga: Tiskarna >Merkur< g Ljubljani; njen predstavnik; fitmat Mihdlek s Ljubljani,