I-Lto VIL, šlev. 19. Celje, sobola 21. fehruaija 1925. Postnina plačo.na v ptooini. "'¦v' 1A ^b ^V ^w^B ^1 «H in ^B ¦¦F IBs wR w JVeroniko Desenisko« ]e avtor predelal za oder v toliko, da je Črtal r 1. dejaiiju enajst strani, sknpno pa okoli 500 verzov, in zdmžil prva tri dejanja v en akt. S tern je vsekakor pojari! dramatično moč svojega dela. Župančicev jezik je kakor visoka pe- sem naso jezikovne lepote. Kakor oca- rani posftisamo bogate melodije naše govorice — in ponosni smo nanjo. — f'eljska premijera Župančičeve mojstrske tragedije dne 17. t. m. te dala odersktmu ustvarjanju še pose- Stran 2. »NOVA DOHA« SJev. 1* Drž. uprava bi morafa prodnja- čiti in biti v vzgied v vseh ozirih. Da je v pobiranju in izterjavanju davkov zelo toČDa, to se mora priznati. Ni pa tako jiagla pri plačilu svojih obvez. Dve veliki tovarni za popravilo vago- nov sLe lik pred polomom, ker jim že- Teznica ue poravna že več lot starih računov. Da je prejela Južna železnl- ca od. naše države zapadle obroke, je morala prositi francosko vlado za in- tervcnci.jo. Tožbe in oksekucijc proti erarju radi neizpolnjevanja pogodb in plačil niso redke. Pod takimj razme- faini trpi ugled države na vse stranl. Potem se ni euditi, ako poskusi kak kramarček prikrajšafi svoje upnike z napovedjo poravnalnega postopanja, če vidi, da se posTužujc celo država za svoja placila nepravilnih sredstev, t. j. večletnega in brezobrcsl.nega mora- torija. ki dejansko no obsloji. ~— Dr- zavnih dobav, ki so dajale svojedobno industriji veliko zaposlenosti. in tndi zaslužka, so dariüs i/ navedenega vz- roka vsak izogiblje, kljub temu, da bi jili naša industrija vs'ted pomanjka- nja naročil nujuo potrebovala. Na la način se rodi pri nas l.nja vmesna tr- gov.ina, koje zastopniki sede ves dan v kavarni in ne placujojo nobenih davkov. Pač pa pridejo vsled dobrlti zvez na višjih mestih in z različnimi provizijami prej do denarja. — Do- maca solklna. trgovina in industrija pa orfpušča delavce in — hira! Privrednik. Obcni zbor Gremija trgovcev v Celju. (Konöc.) Bkigajniisko porocilo izkazujo do- hodkov 117.709.90 Dili, izdatkov pa 57.205.11 Din, torej prirastek 57.205 dinarjov 11 par. Stanje prcmožonja koncem leta 1923. je bilo «4.457 Din 22 par; s prirastkoin 57.205.11 Din ima danes gremij prav razvesoljivo premoženjc, 21.002.33 Din. Po poroči- lu. racimskiJi proglednikov so je na- eelstvn glasno izrekol absoiutorij. Predi'ozeni proračnn izkazuje 80.000 dinarjev slroškov. Doklade za kritje tega proraeuna so se znatno znižale in znasa kljub temu pribitek 10.815 dinarjev. Doklade znašajo za člane 150 (doslej 180) Din, za solastuike l.vrdk 150 fdosloj 180) Din, za ravna- ielje, poslovodjft itd. 150 (dosfej 180) dinar jo v, za trgov. nameščence 80 (do- slej 105) Din, za licence 60 (doslej 80) dinarjev. Ypisnine in oprostnine osla- nejo neizpremenjene kot v minulem fctu in sicer 100 Din in 150 Din. In- korporaeije so se povišale, in sicer za kramarije in sojmarstva 1500 (doslej 1000) Din, za trgovine. ki so navezane na dokaz usposobljenosti in trgovine z lesom 2000 (doslej 1500) Din, za tr- lurovin« z niauusakturnim in. modnim blagoin in sploli trgovine z luksuzni- ini pi'edmeti 3000 (doslej 2000) Din. InozemiM mora jo določeni inkorpora- ciji dopfačati še 300%-ni povišek. Pro- rarim se je soglasno sprejel. Pri spremembi pravil se je skleni- lo v § 10. pravil uvrstiti besedilo, da se mora pri sprejemanju vajencev za- blevati zadostna preilizobrazba, in si- oor 2 razreda nieščanske sole ali po- polno 6-razredno osnovno Sofo; va- jenei ne sine jo biti rnlajsi od 14 let in Jic starejši od 1(5 let. Soproge trgovcev, ki se hočejo učiti, so izvzete od ten predpisov. Istolako se zahteva pri oprostitvi vajencev, da morajo poleg tocne izpolnitve učnega roka predložiti (lokazilo o uspesni dovršitvi trgovske nadaJjevalne sole, v nasprotnem slu- čaju se sme učiia doba podaljšati. Pri. volilvah se je sklenilo voliti po vzkliku. Prt'filozene so bile tri kan- didatne liste tor je po kratki debati prodrla prva, in sicer so izvoljeni sle- doči gg.: za predsednika R Stermecki, z.'i podpredsednika Ivan Ravnikar in Fran jo Loskovsek, za odbornike Fra- njo Strupi, .Franjo Lukas, Filip Vrto- vec, Karol I-oibner, Ludovik Petek, Anton Fazarinc. za naraestnike Janko Bozic, Anton J.i.'cnik, Alojzij Mastnak, Miloš Pšeničnik; za preglednika ra- črmov Zdravko Krajnc in Vekoslav Finžgar; v razsodišče Peter Majdič, Robert Diehl, Goricar Karol, Gerlini Drago, Loibner Karos, Strupi Franc, namostniki Božič Janko, Kraniar Jo- sip in Jagodič Fran jo; za delegate za občni zbor Zveze trgovskih gremijev Kramar Josip, Jagodič Josip, Faza- rinc Anton, Leskovšek Karol, Ravni- kar Ivan in Loibner Karol; za namest- nike: Kopušar Franjo, Pšeničnik Mi- los, Strupi Franjo, Lečnik Anton. Pri slucajnostih so bili stavljeni predlogi glede pavšaliranja občinske nakfade na spirituoze, likerje in ko- njake, glede omejitve izttaje osebnih pravic, ker se la ugodnost po točilcih pijač zlorablja, glede vpostavitve di- rektnega prometa med Rogasko Slati- no in Oeljem in glede uvedbe proste konkurence v razpecavanju električ- nih zarnic. Sprejet je bil tudi predtog, da bi gremij vsako leto pred. občnim zljoroni razposlal vseni clan on» račun- ski zaključek in da bi iineli clani 8 dni pred občnim zborom prost vpogled v kn.iigo. Sklonito se je tudi, da ima vsak clan prost dos!op k javnim odborovim sojani. (ilcdo obiska trgovskc nadaljc- valne sole se je zahtevalo, da se učni red spremeni in da bodo vajenci ob vaznih sejrnskili dnevih prosti solske- ga obiska. Jzvrsitev posameznili skle- pov se bo še primerno objavila. II koncu se skTene, da z ozirom na zni- zanje doklad odpadc obvezna naročni- na »Trgovskegtf lista« (ki se je na lanskem lelnem obcnem zboru na prodlog R. y^abkarja sklenila obvezno za vsakega, china) im je naročnina v dokladi vracuuati. Občni zbor se je ob 22. zaključiT. Polifi&ne vesti. POLITIČNI POLOŽAJ JE RAZ- J'ASN/IEN. Seja kronskega sveta z sredo 17. t. m. je pokazala pofiticne intrige in špekulacije opozicije v pra- vi luči. Povscm jasno je postalo, da vlada v vladinih vrstah popolno so- glasjo in iskrena volja za nadaljnje odl'ocno skupno delo. Ministrske pred- sednik Pašič namerava sedaj podati tudi. še službeno izjavo, v kateri bo jasno označ.il stališče radikame stran- ke, ki je trdno odlocena tndi. nadatje izvajati močno imitaristično politiko brez vsakega popuščanja v tej ali oni smeri. DELO V VLADI. Vsa ministrstva so zaposlena z izdelovanjem novih za- konskih nacrtov, ki pridejo na raz- pravo v Narodni skupščini. Rekon- strukcija vJade se bo na.jbrž izvršila so prd otvoritvijo parlamentarnega zasedanja. »NASA STRAŽA«. V sredo 1.8. t. ni. je izsla v Mariboru prva steviuta >Naše Straže«, iiaslednjica ustavfjene »Straže«. List je samo spremenil fir- mo in odgovornega urednika, ki se ne skriva več za poslansko imimiteto. — Upati je, da bo s tern tudi znatno ome- jena količina gnojnice, ki jo je pokoj- na »Straža« na brezvesten način izli1- vala med naš narod in ga dusevno zastrnpljevala. Za. »Novo Stražo« je v ceti'tek tudi zopet izšla prva številka ust avl je n ega todn i ka »Slovenskoga GospodarJM«. Dnevne vesti. NOV VOZNI RED. Prometno ministrstvo izdeluje nov vozni red, ki stopi s 1. junijem t. 1. na vseh železni- cali naše države v veljavo. ŽIVALSKE KUŽNE ROLEZNl V CEUSKEM SREZU. Stanje dne 14. februarja. Svinjska kuga: Žalec: I zakužen dvorec. II. KNJIŽEVNA TOMBOLA JU- GOSLOVENSKE MATICE. Opozarja- mo ponovno, da so bile do 14. t. m. iz- žrebane sledeče številke: 45., 90., 4., 63., 06., 9., 88., 65., 48., 25. in 38. Kdo je s terni številkami zadel kvaterno (štiri številke v eni vrsti), naj pošlje svojo tomb, karto Pokrajinskemu od- born. Jngoslovenske Matice v Ljublja- ni, in sicer najkasneje do 21. t. m. Dne 22. t. m. bodo objavrjene številke za činkvine. TEDENSKI IZKAZ o stanju bol- nikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji. Stanje dne 24. januarja. Število oskrbovancev III. razreda. Splosna bolnica v Ljubljani (z otro- ško bolnico) 525. Bolnica za ženske boTezni v Ljubljani 81. Bolnica za du- ševne bolezni v Ljubljani 25(). Blazni- ca-hiralnica v Ljubljani 201. Bolnica za dušpvne bolezni na Studencu 321. Splosna bolnica v Mariboru 203. Jav- ria holnica v Celju 200. Javna bolnica YI Brožicah 63. Javna bolnica v Slo- vonjfrradcu 80. Javna. bchuca a1 Mur- ski Soboti 117. Javna bolnica v Ptuju. 60. Hiralnica v Ptuju 110. Hiralnica .-" Vojniku 159. Žen.ska javna bolnica v Novein mestu 34. Bolnica. usmiljenih bratov v Kandiji 69. Javna obča bot- niea v KrSkem 38. Skupaj 2583. > RADIO-BALSAMIC A« in odlo- ki angleškc vlade o tern zdravilu proti protinu. Na osnovi mišljenja pristoj- TiHi oblnsti o torn zdravilu je izdan patent v iinenu angioskoga kralja Ju- i'ija V. s pozdravom iznajditelju dr. Ivanu Rablcjevu. V tern patentu je t* zdravilo pohvaljeno kot posebno ko- ristno, za zdravljenje revmatizma in je zato dovoljena prodaja po vsem An- gleskem. Pri tej priliki so se dale iz- najditelju dr. Rahl'ejevu vse zakonske zaščite ter je bilo v doticneni odloku i7.recno oznaceno, da se bo vsak slučaj ponarejanja ali podra/enja tega zdra- vila strogo kazuoval. Posebno važno je to radi tega, ker to zdravilo iznaj- ditelj dr. Rahlejev vedno sam izdehije in sicer v svojem labor at oriju, ki je popolnoma moderno urejeii in se vsled tega more dobiti to zdravilo narav- nost v laboratoriju, ki se nahaja r Beogradu, Kosovska ulica St. 63. La- boratorij tudi sprejema in izvršuje hitro in tocno vsa naročila tega zdra- vila ter jib odpravrja na dotične na- ¦slove. Zdravljenje s tern zdravilom je do sedaj imelo zelo velik uspeh, kajU mnogi bolniki v naši državi, ki so bo- lebali na protinu, so po uporabi dveht do trek steklenic tega zdravilk ozdravili. Razen tega to zdravilo ni patentirano samo v naši državi, am- pak je patentirano še v 29 tujih dr- žavah, kjor se istotako prodaja. PROTI ODEBELELOSTI deluje s kolosalnim vispehom samo »VILFA- NOV C:,\J . DoMvn so v vseh lekarmtfa.' in drogerijah. Proizvuja: Laboratory Mr. D. Vilian, Zagreb, Prilaz 71. ODOL« najboije za usta. Dobi se povsod. Velika. stoklenica 35 Din. ma- la 22 Din. 3 Usakoupsfne nasloue dobitepri »POSREDOVALCU«, informativni in posrcdovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Celjske novice. DRAGINJA V CELJU. Že dalje •asa zasledujem tržne cene po naših mestih in opažam, da prednjači do- sledno baš naše Gel je v najvišjih ce- nah. Meso je tu dražje kot v Ljubljani in Mariboru. Tudi drob moraš tu pla- čati kot bofjše kose mesa. Boljši kosi govejega mesa stanejo celo do 35, te- lečjega do 40 Din, torej trikrat, štiri- krat toliko in še več,kakor znaša na- kupna cena. Pa ni treba misliti, da je meso res prvovrstno. Po mojem skromnern mnenju je tako postopanje res oderuško. Da, kdor lahko placa, kdor lahko prevali na druge, molci. Ali Cefje je po velikem dehi uradnifike mesto. Uradnik vsüno trpi vsled neza- dostne place, ki zadostuje le kvečjemu za pol meseca, pa se mora dati še iz~ sesavati na tako nečuven način. Gene živini so znatno padle. cene mesu s© pa niso znižale skoro nič. Mislim, da bi tudi merodajna oblast morala po- seči vmes z resno besedo; saj so še včdfto izredni časi, in izredni časi zg- htevajo izrednih mer. Sicer slišini v svoje veliko zadoščenjc, da so se urad- niški krogi začeli pečati z mislijo, ka- ben car: saj se godi dejanje v času, ko jc zaslovelo ime opevanega našega Celja tudi preko ožjib meja, pTavza- prav neposredno-lokalno na naših tu- kajsnjih tleh! Geljski igralci so pravihio pojmo- vali idejno globino in zgodovinsko- nacijoualno obeležje ŽupanČičevega dela. Niso se straßili truda in žrtev, da nam podajo »Veroniko« v čim popol- nejši obfiki. Priznati moram, da jo bila to.težka ualoga, ki pa so jo igral- ci casino in nadvso- dostojno resili. Režija.g. Fedorja Gradišfiika je poka- zala globoko občutenje velike traged.i- ie in. dovrstne zamisleke posameznih oseb — reprezentantov zgodovinskih in avtorjevih idej. G. F. Gradisniku gre v tern o/iru nedeljeno in popolno priznanje. Najmaikentnejša osebnos|[ cele igre je staii celjski glavar in silak Herman II. G. P. Gradišnik ga je ?gral % elementarno dramatiko. Vla- «Jarski niirJ) starega Hermana je pri- šel do izraza v vsej veličini. Vsaka be- seda, vsaka ge.sta, slednja rnimicna. poteza je bila doživetje; tudi maska je bila mojstrska. Herman II. je oil go- tovo najnoodoljivejša figura celoga večera. Naslovno vlogo je kreirala ga. Gradimllova / izrazitoi čustvenostjo ter s krepkiiri, naravnim pointira- njwn nolranjih doživetij in efektov. Fo vsej pravici jo lahko prištevamo med naše najbofjše in najnadarjenej- so igralske moči. Ga. dr. Kolanova je obdala svojo Jelisavo s kneževskim dostojanstvom, prožeto s fino občutenostjo in dobrim nijansiranjem. Je to ena njenih naj- boljših vlog. G. Pfeifet* je podal mladega sila- ka Hermana II. krepko, imponujoee dramatično. Popolne viške je dosegel zlagti v scenah z očetom, ki so bile J sploh najboljše ter odigrane z dina- rničnim izražanjem težkih konfliktov med oberna glavanskima znacajama. Bonaventura g. Perm je bil rafi- nirano zamišljen židovski tip, nedo- segljiv v maski ter učinkovit v kret- njah in tonu. G. Velušček je v vfogi Jošta So- tenkega, price Friderikove prejšnje razvratne in strastipolne dobe, dobro naznačil intrigantsko Joštovo naravo in lnaierijalno stran njegovega zna- čaja. G. Bile kot Friderikov pisar je bil fina oderska šarža, srečno pojmo- van in igran. Prav dobre tipe so tudi ustvarili g. Novak (stari modrijan Nerad), g. Gerlanc (Pravdač, simbol ciste slovenske duse), g. Ros (deseni- ški gospod) in g. Öuden kot Hermanov kancelar. Tudi g. Šribar kot vitez Ivan Ho bil povsem na mestu. Odlična je biia gdč. Jnrmanova kot teta Sida, dvornici Brigita in Geta (gdč. T. Mir- nikova in Danejeva) prav ljubkü — Ansamblov nastop koncem II. dejanja je povsem ustrezal; petje in godba za sceno dostojna in učinkovita. Izgovorjava je bila pravilna. Vsi igralci so bili pomo kos svojim vio- giUM. Omeniti bi bilo samo, da sta bili grofica Jelisava in Veronika mestoma malo pretihi, vsled cesar so se poraz- gubila nekatera lepa mesta. Po mö- jem mnenju leži bistvo oderske izgo- vorjave v pianu v tern, da se forsira vokaTizacija in konzonanti takorekoČ samo r.aznačujejo. Maske in obleke so bile izbran» in zelo okusne. Scenerija nova iff vred'na vsega priznanja; istotako tudf lnčrii efekti. Odmori po tretji, četrti iA poti pliki so bili malo predolgi. Publika ni bila povsem discipK- rirana. Dijaško stojišče in galerija: s\a se deloma zabavala na svoj račun. 7.a danes konstatiramo samo to. V splošnem pa je napravila igra globok' vtis in izzvala viharne aplavze. CeTjska igralska družina bcleži r, avojih analih enega svojih najlepäif in umetriisJko najbogatejših večerof. Naj ji bo to v zadoščenje in vzpodbüd» za nadaljnje vztrajno in plodonoan* delo na našem odrul Cf. biev. 19. »NOVA DOBIt Staan 3. ^0.?* Pi'iöli na prikladen način do ce- nejšega mesa. Pri dobri volji se bo da- la fetvar gotovo izvesli. Nadalje pfaču- jerno v Celju mleko, ozirorna vodo z ralekom liter po 3.50 Din in še vec, niedtem ko ga trgovci v Št. Jurju ob 3- žel. plačujejo po 1.75 Din; pa še kaksno inloko in tudi na dom postav- ljeno! In St. Jurij vendar ni tako strasno oddafjcn od Gelja. Precej po- tlobno je tudi z jajci. V Št. Jurju jih Plačujejo do 90 para. A v Gelju? Tudi tu bi se dali najti. samopomoč. Sezi- mo že enkrat po nji! AH še nismo do- volj udarjcni? — TJradnik. CILUER ZEITUNG* je bila v sredo. due 18. t. m. zopet zaplenjena, ker je pisala v tonu, ki izziva mržnjo do države ter ogroža javni mir in red. PREDAVANJE V SOKOLU. V sredo, dive 18. t. m. je nadaljevalo so- kolsko društvo v Gelju ciklus preda- vanj. Predaval je br. dr. Štempihar o -zgodovini razvoja čcskega Sokol- stva«. Tmoljito obdefano snov je prc- davatelj v lepi besedi predočil poslu- salcem in jste seznanil z velikanskim naprpdkom Sokolstva med bratskim ¦•^skim naioriom. Prihodnje predava- nje se vrši v sredo, dne 4. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v mal"i dvorani Nar. dom'a v Gelju. Vabimo Sokolstvu na- klonjeno občinstvo, da se teh preda- vanj udeležuje. CELJE POD RIMSKIM IMPE- RIJEM. Vabimo narodno oböinstvo, da poseti sokolsko maskerado, ki se vrši na pustno nedeljo zvečer v Na- rodnem domu. Pestre skupine mask, ki so prijavljenc, bodo zadivile tudi najbolj razvajeno oko. Maske se mo- rajo pri vstopu legitimirati. N!ema- skirani pa dobe kot kazen, da zaniču- .iejo god Pusta, pri vstopu na glavo f'epico, brez katere ne smejo v slav- nostne prostore. Vstopnina znaša za člane sokolskih društev 10 Din, za ne- člane 15 Din. VABILA ZA PRVO VEL1K0 rMA- SKERAJJO celjskcga. Olepsevklnega drustva se to dni razposiljajo društve- nim clanom in tudi drugim osebam ter korporacijam. Ta vabila veljajo tu- di kot logitimacije za vstop k maškc- radi, ki .se vrši na Tetošnji pustni torek v Geljskom domu. Za najboljše razpo- ložonje i)osGtnikov le krasnr» prireditve Jo v polni nieri skrbljeno. Dvoranc okinčane, Kodba izvrstTia, postrcžfoa loena, cene nixke, zabava prisrcna, vsi prostoii dobro zakurjcni in vstopnina samp 10 Din. Kdo si želi še več? Men- rfn ni moiroco ... OPOZORIW. Za maskerado dne 2i. i'ebruavja 1925 v »Celjskem domu« so vabila že razposlana. Kogar se je pomotoma prezrlo, naj oprosti in se vseono vesolice udeleži, ker se bodo vabila po potrebi izdajala tudi še pri blagajni. — Odbor Olepševalnega in lirisko-prometnega drustva v Gelju. PLANINSKI SEJM. Pliminci, ki hocejo sodelovati pri plan, sejmu dne 7. marca t. 1. naj pridejo sigurno v pondeljek 23. februarja ob 8. uri /vecer v Geljski dom. TRG0V8K0 DRÜSTVO V CETJU. Obictkovalci knjigovodskega tečaja se opozarjajo, ako se žele podvreči izpi- hi, da to javijo g. ČerncKu. Glani, ki .še nLso poravmili Solnino za drugo polovico tecaja, se vabijo, da to v sre- do dne, 24. t. m. v soli nadoknadijo KLUB ESPERANTIST. V GELJU opozarja one člano, ki še niso porav- nali cfenarine in solnine, da to store v pondeljek, dne 23. t. m. v klubori sdbi (mala soba hotela Evrope v pri-