(
fe
ospodars
obertnijske
narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v saboto 20. decembra 1850.
Je
potrebno., da kmetovavec bukve
( j prebira ?
(Dalje.)
rocamo jih pa
k
pa
bistrih oči
v gospodarstvu
ki
?
ter k
jasne
berej
in se podučujejo radi. Upa
pak, da učeni ljudomili možje med nami ne bodo nehali de
lati
pa
pisovati v prid nar
kemu , ro nemilosti
Kmetovavec ne potřebuje veliko bukev; treba mu je casov zanemarjenemu
pa vendar nekaj dobrih
knig,
ktere utegne prasati za
toletij; uparno, da bod
kaj bi ) verli
ekel
toliko
t ali
možje duševne moči svoje
svčt in iz kterih more pozvedovati,
kaj
in kako bi v
£0
in svoj
vednosti
ploh
bi
na p
in blagostanj
spodarstvu kaj popravil, prenaredil, pomnožil in poboljšal svojih rojak
tolikanj nauka potrebnih prostih selanov;
sploh. u mij e 3 ,	"N? H	1 ®s	i u
Lepo število koristnih gospodarskih bukev in časopisov imajo posebno že nemški, francozki in angležki kmetovavci ; tudi berej o sploh ondotni priprosti gospodarji več kot na-
upamo, da bodo posted nj i m še marsikaj koristnih stvari na
pisa s t v
Kakor smo
kar jim manjka dozdaj, postavimo: rastlinoznan-(botaniko), prirodopis (naravopisje) in še več drugih
, zanemarjeni tako dolgo narod potřebu je
ekl
sinci
JÉ2
ja, kot riba vode; naj mu ga delijo, ki utegnej
in
Slovenski , kmet je
bil dolgo
časa skorej brez vseh bu- znajo! Kar pa
h in
jnovejših koristnih iznajdb
kev v svojem materinskem govoru pisanih, iz kterih bi bil v kmetijstvu na dan prihaja, naznanjajo ukaželj mogel učiti se, ali jemati nauke v kmetijstvo segajoče,
ali
tovavcu od tedna
, ti emu kme do tedna „Novice gospodarskih in obert
sploh poboljšati si svoj revni stan. Hvala Bogu! ta žalostna nijskih stva
?
naj le bere marlj
pa posnema djansko
doba je minula; prikazala se je tudi slovenskem u kme- umni kmetovavec, kar v unih bukvah in totem časopisu mu tiču rumena zarja prijetnejih dní,— tudi njemu se odpirajo svetujejo dovedeni možje; naj po teh pomogljejih popravlja studenci koristnih naukov. ako Ie iz njih zajemati in boljša svoje gospodarstvo, in posijala mu bo gotovo ve-
1
hoče! Odkar so namreč jele „Novice" (1843. leta) iz-hajati na svetio, je mnogo mnogo koristnih reči za vesvoljno kmetijstvo razširilo se med slovenski narod; učeni domoljubi so jeli spisovati bukve, ktere prostega kmeta učijo boljšati in popravljati gospodarstvo njegovo. Tako je bilo v malo letih sostavljenih in tiskanih nekoliko prav dobrih
bukev v lahko razumljivem slovenskem govoru.
Spre
jelo jih je ljudstvo veselo, pokupilo jih mnogo, ter se raduje
tega poprej neznanega
zaklada.
Kot podlaga in temelj kmetijskega napredovanja slovenskim kmetova vcom naj pa bodo posebno následuje bu-
kve :
»
k m etijska kemija
u
naj perva in najpotrebniša
potem „umno kmetovanje
1 V)
zve
kniga poljodelcu,
den i kmet", „ž i v i n o z d r a v s t v o44 s svojimi razdelki,
so j) ^HH^^HH^H^H^^^H reja44,
živinoreja", „pomoč ob p o pod iha itd.,
55
v e r t n a r
a
55
vino
55
čbelarček", „nauk mur be in
svilne červe rediti in svilo (žido) p r i de I o v a t i".
Te bukve zadostujejo gospodarjem za zdaj; naj jih le marljivo berejo in prebira jo, kadar jim je drago ; največ pripo-
ejša příhodnost. (K
Gospodarske skušnje.
Vinorejci, prec z belíno!
Tako beremo v 3. listu štajarskega gospodars. časnika Vagali so v več goricah na Štajarskem letošnji mošt, pa povsod so našli, dá mošt iz be líne je imel najmanj vinskega cveta, največ pa kisline v sebi. Bělina (bela)
je tista terta,
1 •
ktere grojzuje
med všemi najpozneje do
zorí, in ker ima največ kislobe v sebi, je lahko zapopasti, da iz tega plemena se zamorejo le n i z k e (slabe) vina napraviti. Za belíno najslabeje pa se obnaša š i p o n (Mosler), ako ne raste na ugodnem
kraji ; zato
pravi omenjeni list: „Dokler
na Štajarskem ne bomo izruvali be líne popolnoma in
zbircnega si po na ne bomo djali na pravi kraj in ga ne bomo mešali s š panj o lom, ne bojo štajarske vina nikoli višje veljave po svetu dosegle! Tedaj preč z belíno, s šipo-nom pa na pravi kraj in v drušino s španjolom!u#
Na Angležkem (pripoveduje gosp. dr. Hlubek v svojem po-topisu) nahaja se skorej v vsaki hiši, tudi na kmetih, nekoliko bukev: sveto pismo, kak podučen časopis in panekajdru
Električna luč
nova svečava ribčem.
Ker so unidan govorile „Novice" od tište luči, ktera
gih koristnih knig. Bolj přemožní kmetovavci pa se vé da je zlo enaka nebeškemu ognju (blisku) in jo učeni mozje imajo več gospodarskih bukev, in lepo je viditi v sobi umnega brez loja in olja prižigajo , naj povejo svojim radovednim
najmitelja omari co polno bukev in časopisov. Pa ne stoje le na pogled v omari bukve, ampak upotrebujejo jih pridno domaćini. Na večer, po dokončanih opravilih , pozimi ali ob ne-prijetnem vremenu prebira to ali uno knigo gospodar ali gospodinja . ali berejo na glas dorašeni otroci, posluša pa vsa pervikrat razglašena 1. rožnika 1. 1., se je tako dobro spo
družina. Ob nedeljah in praznikih se ne klatijo gospodarji po kerčmah, ampak sveti dan je posvećen svetim opra-
bravcem tudi novico *), da je slavni Francoz S. Dumou-
s to lučjo
parizke, skusil
lin, družbenik národně akademije
posvetiti ribčem, ko so na morji ribe lovili. Skušnja ta
j
vilom, premisljevanju in branju svetega pisma ali kakih drugih koristnih bukev. Iz teh uče se mladi pa stari ljudje, kaj bi bilo
nesla, da so jih hipoma nalovili na cente.
Naj beró častiti bravci sami, kakošna je ta naprava, in kako je popisana v omenjenein časniku:
ugodno v poboljšanje njih gospodarstva; potem posnemajo in po-	Znano je
skušajo djansko to in uno, kar so brali, pa se jim pripravno dezelah ribči,
beremo ondi
da ze zdavnej in v vec
kadar grejo
ponoći na morje, jezero ali ve
dozdeva za njihove potrebe. Nasledki takega umnega početja so pa tudi očitni. Šaj so naši bravci že večkrat slisali. da pohištva, zemljištva, in gospodarstvo angležkih kmetovavcov sploh so take, da popotnik, ki v tište kraje zahaja, se čudi jako, ker vidi koj na pervi pogled, da ondi bivajo pridni,
*) Častiti predsednik naše kmetijske družbe gosp. Terpinc so nam prijazno podali popis te čisto nove znajdbe , ktere še nikjer drugod nismo brali, iz francozkega lista „Journal men suel des trav. de Y acad. nation, agric. ,
r>
manuf.
umni pa premožni ljudjé.
Pis.
Sept, et Octob. 1856.
et comerc
Vred.
408
liko reko ribe lovit, ne poslu/,ujejo kakega ognja ali luči, ki jo vtaknejo na provo (prednji konec) čolna. Kadar luč po vodi posveti, pri vabi berž neštevilno množico rib verh morja , ktere se ujamejo potem v mreže , ki so jih vergli
ribči v vodo.	^
Gospod Dumoulin si je izmislil električno luč
rabiti v ta namen in ž njo posvetiti celó v globočino morja,
jezera ali rek in tako tudi iz dna morja ali jezera privabiti
ribe na verh.
Kako pa je to naredil?
V	omenjenem časniku je tak ribji lov v podobi razjašnjen. Skusili bomo, ga svojim bravcem tudi brez podobe
jasno pred oči postaviti.	' ^
V	coin je prinesel tružico s tisto skladovnico železnih
in cinkastih plosic (elektrische Batterie), iz kterih po posebni napravi se izbuja električni ogenj, kakor smo
unidan povedali.
Al tii izbujeni ogenj, kako pride v vodo in kako
gori ondi?
Dumoulin je to takole osnoval: V7 popisani mašini izbujeni ogenj ali elektrika gré po dra tu, ki je od njeue desne in leve strani iz čolna v vodo izpeljau in več ali manj sežnjev dolg, v ste kle no (glažovnato) kuglo, ki je votla, in v kteri se stikujeta desni in levi drat, ki imata vsak na svojem koncu podolgat in okrogel kos ter-dega ogla nataknjen, kteri, vnet po električnem ognji, gori kot naj svitlejša luč notri v kugli. Ker pa drat na vodi in v vodi leží, bi zmočen ne bil za rabo, zato je skoz in ekoz převlečen s kožo nepremočljive gutaperče, ktera
je bravcem „Novic" že zdavnej znana.
To je priprava in naprava. Kako pa grejo ribči sedaj
s to lučjo na ribji lov?
Vsak se podá s svojo ladijo ali čolnom iu z mrežami
oskerbljen na morje ali jezero, kjer ima lov biti. Tù je mesto določeno, kjer bojo lovili. Zdaj se ustavijo vsi v podobi sčrpa ali polo k roga precej na široko okoli čolna, ki jim bo luč vergel v vodo. Utegne jih biti 10 ali še več.
Zdaj veléva svetivec, naj verže vsak svoje mreže v morje, in potem naj vse omolkne. Kadar je vse krog iu krog pripravljeno , tiho in mirno , spusti svetivec nekoliko obteženo stekleno kuglo, kolikor misli, da bo prav, v vodo in pod vodo, in sedaj napravi mašino v čolnu, da se električni ogenj vname in po njem začneta goreti ogla v kugli. V tem hipu se zasveti kugla , da je kaj, in razsvetluje morje
ali jezero tudi globoko doli.
Ko bi jim zapiskal, privrejo sedaj luč viditi ribe od
desne in leve, iz globočine in od vseh krajev. Kadar ribči mislijo, da jih imajo dosti, sname svetivec en drat z mašine in v tem trenutku ugasne luč. Ribe vse prepadene po veliki temoti, ki mahoma nastopi, ostanejo v mrežah in so bogat plen veselim ribčem.
Že se pripravlja več ladjarjev na Francozkem in tudi
drugod po ti novi poti tudi polénovke (Stockfische) loviti, in gosp. Dumoulin je svetoval, naj bi to luč tudi na jam-borih in na prelukah napravili, ker bolj kakor vsaka druga luč presveti električna tudi gosto meglo.
Krajopisje.
Terst. (Dalje).
Mesto se, bi rekel, dan na dan na vse strani razteguje, ker povsod se vidi, kako marljivo se nove hiše — prave palače — postavljajo. Ker število stanovnikov vedno raste in ker živa kupčija obilo ptujcov od zahoda in izhoda, naj več po morji privabljuje, je tedaj tudi potreba mesto širiti. Al zraven tega pa tudi tirjajo hišni posestniki tako visok činž za staniša, da nikjer drugod ne tolikega na vsem Av-strijanskem. Pač treba bi bilo, da bi se takemu prenapetemu početju meje postavile, ker, kar je preveč, je odertija. Zidaj hišo, in v petih letih se ti bodo stroški zidanja poplaćali. Tožbe o tej napaki so splošne. Za zidanje si pa člo-
věk ne more lepšega gradiva misliti, kakor je tukaj, in toraj hiše čuda hitro od tal rastejo. Komaj je dober teden, kar se je postavil temelj, in že je palača do verha dospěla.
Iz mesta pelje, razun par kratkih, pet dolgih pomolkov (molo) v morje, ki se po versti od vzhoda proti zahodu takole imenujejo: molo Ključ, molo di sale, molo S.
Carlo, molo G i u s e p p i n o, m o 1 o S a r t o r i o. Med všemi
zavolj naj pripravniše lege naj imenituiši, na kterem je gotovo vsak tujec, ki se je le en dan v Terstu mudil, barke v luki in veličastno morje ogledoval, iz kterega se pogled na vse straní odpira , je brez dvombe tisti pomolek , kí se zove molo S. Carlo. Lahko, da bo kdo, ki ni še nikdar morja vidil, nikdar ogledoval, kako barke po njem semtertje ferčé, une z razpetimi jadri, te z močninri kolesi, iz kterih silnega dimuika se čern gost dim valí in oblakom podoben nad morjem visi, radoveden popraševal, kaj da so ti pomolki v morje iu zakaj so? So od človeških rok z mnogim trudom narejeni široki kamniti nasipi, po kterih se zamore pes ali z vozom-po suhem od bregov morja do globokejega morja priti. Ob krajih takih pomolkov se naj raji ustav-Ijajo barke, da se zamore blago ondi nakladati in razkla-dati; in tudi za popotne je pripravno, ker se jim ni potreba še le iz bolj globokega morja iz bark do bregov in od bregov ua barke po čolnih prepeljavati, ker zamorejo po mostu, ki se iz bark do pomolka naredi, na barke in iz njih hoditi. Da tedaj ti pomolki niso le za kupčijo potrebni, temuč tudi od popotuih cenjeui, iu sploh prebivavcom primorskih mest, ker jim služijo tudi za sprehajališča , ljubljeni kraji, o tem ni dvombe.
Med pomolkom solnim iu sv. Dragotina pelje visoko v mesto veliki vodotoč (canal grande), ki stoj; še od
časov Marije Terezije. Širok in globok je tako, da se zamorejo naj večje barke v dvé versti va-nj voziti. V sredi pelje čez-nj most, rude či most (ponte rosso) imenovan, ki se, ko barka skoz plava, odpré, in potem spet zaklene, da zamorejo ijudje in vozovi čez. Kakor pomolki v morje, zlajšuje tudi ta vodotoč nakladanje in izkladanje , in barke so razun tega v njem tudi morskih viharjev zavarovane.
Tergov je v mestu mnogo, najimenitniši so: Veliki terg, ki stojí pred hišo mestnega poglavarstva in na morja meji. Na tem tergu stojí iz marmeljna izsekana podoba nemškega cesarja, Dragotina velikega, in vodnjak zavolj marineljnovih kipotvorov naj lepši v čelem mestu. Na tem tergu, kjer se čuje veduo upitje prodajavk in prodajavcov, ki ponujajo svoje blago memogredočim, se vidi največ sadja, domaćega in ptujega, drugih zemeljskih pridelkov, ptičev in cvetic. Ko na Krasu pozimi nar huja burja razsaja in hude zamete delà, se vidijo tir prelepe hčerke pomladne: vijolice, vertnice in druge njim sorodne sestrice v rešetih visokoravnih. Tù memo pojdi in ozri se na to mesto, in vidil boš, kako berž bo priskakalo prijazno dekle s kitko v roki, ponujaje jo tebi. Mladi gospodje se pa tudi radi ba-hajo s cveticami; so nekteri, ki jih dan na dan kupujejo in na svoje suknje pripenjajo. — Les ni t e r g (piazza di legno) ni manjši od tega. Tù prodajajo večidel Istrijanke kruh, kterega v Terst na oslih vsako jutro prinašajo : nazaj gredé kupijo za skupljeni dnar pšenice, ktero domů pridši na žer-nikih meljejo in tako drugo jutro sopet s kruhom v Terst primahajo. To gré skoz celo leto dan na dan enako; pa je opravilo to tudi edini zaslužek nekterih vasi, ki niso ravno blizo Tersta. Marljive Istrijanke že ob dveh zjutraj svoje osle otovorijo, da dospejo v Terst, ko je dan, ko se mesto prebudí iz spanja, ko se jame šum, rožlanje in kupčija. — Za tem naj imenituiši je terg God o la, zvezan s poprejš-nim po najdalji ravni mestni ulici, ki se nova ulica (con-trada nuova) imenuje. Tù je posebno živa kupčija, ker je na najpripravnišem kraji mesta. — Razun teh treh imenit-niših tergov je med drugimi še spomina vredeu ribji terg (piazza di pesche), kjer je veden křič in se sekajo ribe, kakor v mesnicah volovske pleča. Po teh tergih in ulicah se razlega krik prodajavcov in prodajavk. Lrna ponuja smo-
09
kev, ta pomoranč , dateljnov, jabelk , hrušk, civeb itd. itd.
je o mraku z rešetom vodo zajemala in si v rešetu
Na unem voglu tam pece Furlan marun (laski kostanj), domů vodo nosila
njemu nasproti vidiš sopet pečene jabelka in hruške.
9
drugi, da
ima svibovo vejico, iz ktere
Sem
vse zve,
spet drugi, da ima skritega cernega malega
po ulici privpije fantalin in meri trakove in robce na vatle, konjica, na kterem o polnoči po veliki dobravi jaše in me
spet od une strani se čuje tanki glas cloveka, ki nosi vsake sorte mazila za lišp in zdravje. Tam doli maha jud z obleko
na roki, ponuja po visoki ceni in prodaja po nizki.
Nati
sečno roso z dreves pobira, in vec takosnega.
Ravno o polnoči pride Stefan do Tatine koče. „ ber večer Tata! Lepo prošnjo imam do Vas". Bable hitro
Do
homa stopi pred ptujca fantalin, mu kaže lep pozlacen per
odpre.
stan, ga uveruje , da je zlat, in ako mu steče, da ga za „Huda
55
O kaj prinese Medžimurca k meni'?" krohoče starka.
Prosil sem za roko Jelino, pa mi jo
sreća, majko!
par grosicev ogoljufa, jo potegne hitrih nog spřed ocí. Zmed tega šuma in šundra se pa močno razlega glas
je odrekla. Napravite mi bajane o, da me bode vzela. Dam Vam zlat cekin in vedno nar boljšega Medžimurca". krepkega Krašovca, dolgolasatega ogljarja, ki s svojim Starka reče: „Daj mi perstan". Hitro ga Štefan z rok carbone" (oglje) prevpije vse druge prodajavce. Pozná zmakne, in ga starki dá. Tata vzame perstan, verže ga
v
se mu po obleki veliko ubožtvo, kar je vzrok njegove pičle v ogenj in meče nekoliko travic v ogenj. Potem perstan
njem, da sila
izobraženosti in omike. Vidi se na
treb pozná. Vesel je, ako svoje oglje, ktero prinese na da ji ga na roko spraviš
malo po- spet vzame iz ognja in ga Stefanu podá rekoč:
55
Glej

9
slabem , velikemu teletu podobném , začernelem konjicu
9
v
par grošičev za silne potrebe. Po
mestu speca, da potegne
černjeni obraz in dolgi kodrasti lasi mu dajo zraven lastne oprave posebno podobo ; skoraj je enak piskrovezom Slovakom. Tata Štefanu
Potem zakolje petelinceka in njegovo kri stoci v kozarček. V ta kozarček spet sok
in
nekih travic scedí, in potem v ti mokroti moko omesi koláček speče. „Glej, da bode ta koláček pojela"
5
rece
(Dalje sledí.)
gorelo
u
„in veruj mi, serce bode poslej za
te
Včs vesel běží Stefan domů. Po nekem judu je
Za poduk in kratek čas
IVesrecen následek vraže.
spravil perstan na Jelin
perst, in
po dekli iz Jelinega hrama
Med slovenskim ljudstvom še je marsikaj vraž. Nekdaj Jelo ravno umirati. „Bog kaznuje moje djanje
koláček v Jelini žeiodec. Cez teden dní gré Štefan spet
z županom k Jeli v snoboke. Al, kak se prestraši, ko vidi
za-
se jih je več bilo, kakor sedaj. Posebno naši rojaki unkraj upije Štefan na vès glas, in běží iz Jelinega dvora. Mure mislijo, da nektere žene znajo ba jati, to je, coprati.	Prej , kakor so Jelo pokopali, je zdravnik preiskal
Ko sem bil dijak latinskih šol, sem se v jeseni, kadar šol truplo in spoznal , da je strupa dobila. Tata je v strupu
ni bilo, pogostoma zderžaval pri svojem ujcu v Medži-	koláček omesila. Hudo je pekla Štefana njegova vest.
mur ji. Medžimurje se velí lepa planjava med Muro in	On še tisto noč zgine. Iskala ga je roka pravice, pa ni
Dravo. Nekdaj je spadala pod ogersko vladařstvo; leta	ga našla. Odbežal je na Turško, in tam postal frančiškan.
1848 so to rodovitno pokrajino Horvati nazaj dobili. Zemlja	Malo let je sicer v samostanu živel, vendar živ izgled je
je polna lepih kónj in klenega žita. Tudi lanú raste dosti,	bil pokore.
in Štajerke si pozimi s prejo v Medžimurji dosti zaslužijo.
Tudi Tata je naglo umerla. Pravijo, da se je, ker.jo
sama ostrupila. Pravili so tudi sosedi, da je one noci strasno
možek jahal černega
Veselo je nekdaj tam bilo življenje. Sosedni Štajarci so	je sodba hotla prijeti in kazniti zavoljo njenega bajanja, radi hodili v Medžimurje na go li be. Go libe so lesene J ' "	^ •
koče, v kterih se je vino točilo in meso kuhalo. Sr e bij i-	šumělo po dobravi, in da je žarjav
vec vina v meri našemu policu za stiri kuprene krajcarje,	petelina po zraku. v
kaj si hočeš več. Porcijon prolnika za dva kuprena groša,	-
ali je to predrago? Sadaj je vse drugače. Stara prislo-
V. Dragan.
vica:
ita
«
„Extra Hungarian! non est vita ; si est vita
9
non est

nic vec ne velja.
i
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Kailiilja 12. dec. J. V. — Kakor je mnogim znano V lepi vesi, ktera je štela okoli 80 hramov, so živeli * da nas (Ipavce) je letos suša zlo pritiskovala, ravno tako naj
moj ujec. Bili so pošten ja pica (oče); za mojo gostijo	bode znano, da je naša bolna mamka — ljuba vinska tertica
so mi vola poklonili, s kterim so se na njo pripeljali. Kadar	— se sopet ozdravila in nas z lepim grojzdjem jako raz-
sem pri njih bil , smo vsako nedeljo šli v gorice. Tam je	veselila. Zato upamo , da nas taka huda osoda, kakor je
bila lesena klet. Tla so bile blatnéne in zato smo si na	Italijo, ne bo zadela. Ker je vino veliko bolje od lanskega
in vendar se po nižji ceni prodaja , ga na vse straní kar
klo
njih vsigdar zakurili. Ujna so přinesli slanine, mesa, ____	^	v____,	...........
bas itd., in vse te reči smo si še v kleti skuhali ali spekli, hitro iz dežele vozijo. Vsak pameten človek vé, da le iz
zrelega grojzdja žlahna kaplja přiteče; tedaj je naše komisije predstojnik gosp. Borgi očitne hvale vreden zato
Ostali smo do mlade zore večkrat v kleti in popevali :
Tak so naši starci delali,
LJ	7
Pa so vsega dosti imali, Ej brate ! pij m o ga Čak do rana beloga!
Neko nedeljo, ne vém ravno ktero, smo pričakovali mladenča iz naše rodbine. Bilo mu je ime Štefan. Šel
9
da se ni dal od nekterih necimernih vinorejeov omajati, ampak da je sklep dotičnih županij zastran časa bendime (tergatve) možko branil. Skoraj vsem je res težko djalo viditi, da je treba bilo nekterim svojoglavcem pred časom
je z županom v snoboke fsnubit). Proti večeru še le oba potergano grojzdje po žandarjih jemati; zarobljeni so go
v klet prideta. Ze od deleč smo čuli Štefana prav jezno govoriti: „Ako me Jela ne bode vzela, ter grem k Tati.
dernjali rekoč: „to ni prav, da kmet ne smé svojega pri délka pobrati, kadar bi hotel", al pametnim se je še težje
Dal bom ji zolt cekin,
da ji
zabaja. Nikdar mi se ne
bode
z
drugim
omožila".
Ujna moja so Stefana tolažili,
al ni se mu moglo ra/zaljeno serce utažiti. Naglo izpije tri srebljivce in odide k Tati, kakor je sam rekel.
Proti Lend a vi v gosti dobravi je bila kočica, v kteri je stara baba stanovala. Rekli so jej ljudi Tata, Vida, Bajan ca. Vse te imena poznamlajo žensko, ktera
zdelo, da še zdaj v dôbi vecje omike se ne manjka beda-kov, ki ne spoznajo, da le dobro zrelo grojzdje jim častí in dnarja donaša. Oj ! da bi se pač „Novice" pridniše
c kmetij-
brale, in da bi Vertovcova „Vinoreja"
stvo dobro pokvasile
55
in „Kemija
bi ne bilo tako! Toda tolažimo se
s tem, da akoravno naše ljudstvo še dovolj razumno ni, je
ve
prerokovati, vraciti in ljudem zabajati. Marsikaj so govorili od nje. Nekteri so pravili, da so jo vidili, ko
vendar saj na poti omike. Dobro znamenje je že to
je
9
da
*) Po slovenski: „Zunaj Ogerskega ni življenja; ako je življenje, ni takošno kot na Ogerskem".
že slehernega mladenča in mladenko sram, ako brati ne ume ; toraj mnogi, ki so zavolj kakoršnega koli uzroka v pervi mladosti šolo zamudili, zdaj po hvalevredni prizadetvi gosp. duhovnikov in učiteljev ob nedeljah skerbno v sole
bité, da bi se
saj nekaj naučili. V soseskah pa
9
ki
se ni
46í>
Tîiajo BUI, OC, IVO! JV IU1UU.UV , VV.VM	----- ~ ~ ' ■
V našem kraji so o tem nar lepse hvale vredni g o r j a ni na
soi
se
kar je mladine , eden od drugega brati
V f I
UCI.
vlada pripravlj
na
ojsko proti Š
Drugi
V
ki
čedalje bolj zamotuje, je pa
klo p e
gležko-perzijansk
V
Otelci (kjer je pokojni gosp. Vidric blizo 40 let mar- vojska v Azii ; poslanec angležki lord Stratford Redclifl'e je
_	-	.	t « •	m /v	ft	m	«	• V « •	«	» a	m m	m	m
ljivo pastiroval, in zdaj vredni naslednik gosp. Makuc za
Carigrada perzižki vladi poslal pismo

v kterem terj
blagor
njemu izročenih močno skerbi). S tem pa kratko naj njena armada berz zapusti Herat, ki si ga je unidan
nikar ne ponižujem potrebe sol, temoc le v radost do- polastila. Ako je res
»
da j
ka vlada dobra per
moljubov omenim, da v našem kraji tudi, kjer se redne sole zijanski, bo tezko kaj iz te terjatve. Da pa nasi bravci za ni, si marsiktera glavica lepe bukve prebiraje um bistri, popadejo to novo homatijo, jim jo hoćemo ob kratkem raz
Saj tudi tukaj (v Kamnjah) je mnogo večje mladine brati jasniti: Angle
V •
se boj
da bi Rusi preveć mogočni ne postali
umelo, preden je se šola vredjena bila, in ravno taki (raz- v Azii; med izhodno Indijo in Kaspi-morjem ležite P umniši) so šole nar bolj želeli, in se o spolnjeni želji moćno in Afghan is t
radovali. Menda tudi omike nar bolj želijo.
drugod
tako je
i
da
u m niši
ljudje
te dezeli locite rusovske in angležke
Rusija
posestva v Azii; na Perzijo teži po naravni
legi
s kavkaško armado in
Iz Lutinerka na Staj. Tergatev se v naših gorieah ni tako obnesla , kakor smo se nadjali; Ie tretji del več
A f g h a n i s t
ijami na imenovanem morji
i
pa je bliže A
zatega voljo noće;
da bi se Perzijani razširili v Afghánistánu; tudi je nek
kot lani je vina, ki je po dobroti enako onemi
že dolgo ni bilo toliko kupca za-nj kot letos
Pa že
gemu je podajal vrata
?
ed
854
dru-

odba
da Perzij
ne
mejo posesti Herat
Herat
je pa Anglezem posebno vazen, ker skoz to mesto pelje stara
celó
0 g e r s k
so prišli leto
kralj
cesta iz Irana v Hindostan, in tedaj blizo do njih de
kup
ki so sicer le bele vrane v
V «
h gorieah. Ce
iz
perva je omahovala med 70 do 80 gold. , pa kmali se je podražila na 90 do 100 gold., marsikter-štei prodal tudi po 110
zele. Od tod sedaj vojska, ktera bi utegnila zlo pomenlj
22. dan p. m.
se j
pa
biti, Rus
ako se tudi Rusi pridruzijo vmes z veliko silo posedli S uh u m
so
K
na
zhodnem
gold.
Wochenbl. d. st. LWG
bregu černega morja in drugi dan so vzeli eno turško veliko
Iz
18 manjših ladj
Al
Tersta 16. dec. Po ukazu Cesarjevem od 28. vojska na černem morji. Suhum-Kale j
hće naj ne misli, da je to nova
nov. se ima, kar se je ze davnej namerjalo, tisti del ladijo- ktero so ob zadnji
vojsk
posedli turski
begdni
k o mesto, in nekteri
etaje, ki je med poslopjem deželnega poglavarstva
in med
poslopjem pomorske osrednje oblastnije, in se
55
Mandrachio"
imenuje, nemudoma na deržavne stroske zasuti, da
se
kavkaski gorjanci. Ce jih je sedaj rusovska armada spodila je vzela le v posest kar je Rusovskega. — Od začetka pa
Onega hu
kega zbora se ne vé še nič gotove
pridobi nove suhe zemlje in veliko prostora za poslopja na dodelnika vojaka
ki je
stre g
nji, brez ozira na to, kaj se bo na tem mestu pozneje zi
idan kralju Na polit
kem
po
življ
dalo. Razun tega veléva Cesarjev ukaz, da tudi tište delà, let star, iz Kalabrije d
so že berz tisti dan obešli; bil je 26
s kterimi se imajo
b r e g o v i
morja od konca
St. Karlovega
po im o I ka noter do pomolka Porporelskega poravnati in ktere se vežejo z zgorej omenjenim zasipom , se imajo na deržavne stroske doveršiti.
brez kesa je umerl, reksi bilo
naroceno
«
»
Age*
da j
le
Milano po imenu apolnil, kar mu je
y
kupavat v Sirij
Avstrijanska ekspedicija, ki je šla kónj
anon u že veliko lepe živine
w
J
na Lib
Iz Građea se o povzdigi
umnega
kmetovanja piše
t. m. 67 let star in že dolgo bolehen v Kventonu na
55
Oest. Volksf." med drugim, „da se v šolah za poduk kmečke mladine v kmetijstvu premalo skerbi. O tem oziru je bilo za kmečke fante nekdaj bolje, ko jim ni bilo treba še v šolo hoditi in so se domá od očeta kmečkih del vadili. Sedaj sedí prebrisani fant 6 let v šoli in se učí lepega
dobila je 8. Irskem umerl morji potujo
Znani ustanovitelj družbe ti
oče M a t
Zoper tište znane t
Ijud
ki sučejo po
je
ajdel dr. Landerer na poti iz
Zej
v Atinje dobro skusen pomoeek : 10 do
12
k 1 o r o f o r m
ki se
bí v
kapl
žij
poteki, se vlije v 2 ali 3
vodi in popije. Malokdaj je treba
krat ponoviti
frakturpisanja" in prav in Bo^ vé kaj še vsega ;
55
zvitih
55
Gesellschaft-Rechnung"
to pivo ; tako gotovo uek
pomaga.
kako pa naj se drevó cepi ali
terta sadi, pa Ie malokje sliši. Upati je, da íudi o tern
bode kmali bolje, ker slišimo, da so se male, prav po	:	...	v
domaće pisane bukvice podale c. k. ministerstvu, ktere po Varaždinski okolici in po bližnjem Stajerskern
učé poglavitne nauke v kmetijstvu, s kterimi se bo dal tudi djansk nauk , mladini primeren, združiti. Potem še le bo napredovalo kmetijstvo, ko se bo čepilo že v mlade glavice".
Slovenske narodne pesme
Nabral M. Kračmanov.
Novičar iz raznih krajev,
Upna naprava (kreditnica) za kupčijstvo in obertnijstvo je sprožila potrebo ves voljne deželne asekuracije. Več svetov: kako naj bi se ustanovila taka potrebna naprava, po kteri bi posestnikom mogoče bilo proti majhni tarifi zavarovati svoje pohištvo, polje, gojzde, živino itd1
8. Zaručena s kim ji volja ne
Stal se jesem v jutru rano Malo pred zorjum, Setal sem se med štacuni Kaj se razhladim,
i
se
je ze oglasilo. Ako se udelezijo vsi posestniki te asekuracije, bo letno odrajtvilo čisto majčkino, upna naprava pa bi pomagala obcnemu kreditu zlo na noge. Da bi le pri samem sprožku ne ostalo! — Dvé politične stvari ste stopile te dní v pervo versto. Ena je homatija švajcarska, druga je angležko-perziška vojska v Azii. Zastran
17. dan t. m. vladni francozki časnik
une se je
oglasil
Zapazil sem devojcicu Z verta šetajuc.
V	jedni ruki nosi cvetje,
V	drugi ružmarin. „Podaj, duša, meni cvetje Kaj si podesim". „Ja bi ti ga rada dala, Al ti ga ne smem Snocka sem se zaručila S kim mi volja ne On mi ima srebra , zlata Kaj mu broja ne Kaj mi hasni srebro, zlato Da mi volja ne?

y
>
?
55
Moniteur", kteri z oštro besedo graja neubogljivost švaj-carske vlade, da se noće udati dobrovoljnemu svetu francozke vlade in oprostiti vjetih Neuenburčanov, in ji žuga z zgubo dosedanje prijaznosti. Ali bo tako pismo Svajcarje kaj omečilo, se ne vé. Govori se pa že tudi, da se pruska
Rajsi hocem siromaka. S kim mi volja je !"
Današnjemu listu je pridjana 5. póla ,,Občne po vest nice".
Odgovorni vrednik : Dr. Janex Bleiweis
Natískar in založnik : Jožef Blaznik