<«umiiiiiHiniini!nm!C3iiiiimiiHC]«3>
i Izhaja dvakrat na teden.
The best
m e
d i
i u m
to reach th
best customer
Velja za celo leto $3.00
Published semy weekly.
Subscription $3.00
yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
SaiHUHHnmmmiHmaHHtuiimr«:« ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879
I Chicago, 111. I
J	i
g ZA RESNICO
1 IN PRAVICO. 1 =	s
$ uiHiimiiuEimiumniDfiiwiumi*
jTEV. (No.) 18.
CHICAGO, ILL., PETEK, 4. MARCA, 1921.
LETO (VOL.) VII.
Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General.
VOJNA NEVARNOST V EVROPI.
Washington še sedaj ne more prav verjeti, da je mogoča nova evropska vojska.—Ganljivi prizori za kulisami londonske konference.— Anglija, "kraljica na morju", pripravljena za novo pomorsko vojsko proti premaganemu sovražniku, ki se ne more braniti.—Francija vozi iz svojih kolonij zopet zamorce, da jih bo imela za "kano-nenfuter".
Washington, 4. marca.—Prizor, ki se pravkar igra za kulisami v Londonu, je gotovo zelo ganljiv. Da bo ohranila zaprto fronto nasproti sovražniku, bo Anglija, ponosna pomorska kraljica, podpirala Francijo v demaršeju proti Nemčiji s tem, da bo vprizorila demonstracijo z brodovjem. To je vrhunec britanske požrtvovalnosti.
Tudi Francija išče potov, kako bi za njena podvzetja drugi plačevali. Črne čete je okrepila. Pariška poročila? naznanjajo, da so prišle v Marseille cele trume Senegalcev, Maro-Čanov in Alžircev. Z njimi bodo Francozi okrepili svoje čete ob Renu. Če mora kdo krvaveti, naj krvavijo črnci!
Potem pa lahko izbruhne vojska. Anglija bo imela svoje brodovje pripravljeno, Francozi bodo imeli tudi dovolj črnih čet pri roki, — česa je še treba? Washington pa si še vedno ne more predstavljati, da bila res mogoča nova vojska, kakor tudi 1. T914 ni prej verjel, da bo vojska, dokler ni res izbruhnila.
JAPONSKO VPRAŠANJE.
Pristojni washingtonski krogi so v izrednih skrbeh radi Japonske.— Tajna debata v senatu je napravila vtis velike nevarnosti.—Slabi vpliv nove evropske vojske, ki bo najbrž zopet izbruhnila.
Washington, 4. marca.—V Wash-ingtonu so v silnih skrbeh zaradi sedanjega razmerja z Japonsko. Na odločilnih mestih se skrbno varujejo, da ne bi izdali kaj v javnost, kar bi lahko poostrilo sovražnosti z Mi-kadovim cesarstvom; toliko pa je popolnoma jasno, da je državni department kakor tudi kongres v velikem strahu. Posebno pa velja to za senat, kjer je tajna debata zapustila vtis, da nam preti velika nevarnost.
Ravno vsled note, ki se tiče otoka Yap in ki je vrhovni svet hi hotel sam rešiti, temveč je poslal naše pritožbe angleški, francoski, italijanski in japonski vladi, se je prav iasno pokazalo, da smo popolnoma
brez pomoči.
t REV. ANTON PRINČIČ. ?©©©®®©©0©®<S^^
Pogreb Rev. Antona Pričič se je
r
vršil v torek dne marca popoldan. Njegove telesne ostanke so položili k počitku po dolgi mukepolni bolezni, katero je preminul minuli petek dne 25. febr. ob 6 uri zjutraj. Svoje trudne oči je zatisil v Charity Hospital v Clevelandu. Ravno tam je pred tremi tedni preminula njegova mati Mrs. Ana Prinčič.
Father Prinčič je bil kakor znano že izza svojih mladih let bolj rahlega zdravja. Pred kratkim časom se je po nasvetih zdravnikov podal na za-
Izredna prilika za zaslužek!
KRASNE NAGRADE!
Brez truda, takorekoč mimogrede si lahko zaslužite kolikor hočete.
Rojak, rojakinja, ali Te kaj stane, ako greš zvečer k sosedu, znancu ali prijatelju in ga pridobiš, da naroči naš list? Nič Te ne stane, obenem si pa lahko zaslužiš lepo nagrado.
Ameriške Slovenke! Gotovo imate veliko svojih prijateljic in znank. Ali so že vse naročene na 4'Edinost" ?
Gotovo same rade čitate dobre slovenske knjige in časopise; morda imate tudi otroke, ki bi radi slovenskih knjig. Tukaj Vam damo na hod v državo Arizono, da še tam po- razpolago knjig kolikor hočete in ni Vam treba drugega, kakor poseči izkusi pod bolj ugodnim podnebjem pridobiti si nazaj preljubo zdravje. Toda dnevi njegovega življenja so bili šteti in Vsegamogočni stvarnik ga je poklical k sebi domov nad zvezde. » Ko se je nahajal pred par tedni že v Arizoni, so se mu bali
po njih.
Deklica, deček, ki nimata prilike, da bi si mogla kaj zaslužiti l Pridobivajte nam naročnike, pa si bosta zaslužila prav lepo nagrado!
ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA DOBITE $0.50. — ČE JIH NABERETE VEČ KAKOR 5, DOBITE RAZEN TEGA ŠE POSEBNO NAGRADO, TEM VEČJO, ČIM VEČ JIH NABERETE. Kdor pridobi 5 novih naročnikov dobi $2.50 ali pa mu pošiljamo eno naznaniti kritično stanje njegove j leto brezplačno Edinost".
matere iz vzroka, da bi znala ta no- j Za 10 novih naročnikov dobite $5.00, obenem pa si lahko izberete vica imeti slab vpliv na njegovo.'iz našega cenika knjig za $1.00.
■fstveno stanje. Radi tega mu Za 15 novih naročnikov dobite $7.50, razen tega še za $2.00 knjig.
INAUGURACIJA NOVEGA PREDSEDNIKA HARDINGA
se vrši danes v Washingtonu.—Pre-zident Harding se je pripeljal včeraj popoldan s posebnim vlakom iz Mariona v Washington. Posvetoval se je z senatorjem Knoxom iz Pennsylvanije, ki je predsednik aran-gementskega komiteja, o podrobnostih današnje slavnosti.
-o—-
ZAVEZNIKI SO DALI NEMČIJI ULTIMAT.
London, 3. marca.—Nemčija se mora do prihodnega pondeljka odločiti, ali sprejme pogoje, ki so ji jih dali zavezniki, ali ne. Ako jih ne bo sprejela, bodo zavezniki pod-vzeli druge korake. Najprej bodo zasedli Duisburg, Duesseldorf in Ruh-rort. — Vsaka izmed zavezniških vlad bo naložila davek na blago, ki pride iz Nemčije. — Ob Renu bodo postavili carinsko mejo pod nadzorstvom zaveznikov. — Nemčija mora plačati celo vojno odškodnino, ki ji je bila prvotno naložena.
Položaj postaja vsled tega še resnejši, ker se zopet začenjajo sovražnosti med Francijo in Nemčijo. Si-^er vemo, da zaradi nove evropske vojske mi Amerikanci ne bomo nič ^rizadeti, vendar se naši vladni kro-•^i boje, da se ne bi vsled nje naše razmerje z japonsko vlado še bolj poostrilo.
NIKITA — MRTEV.
Nekdanji črnogorski kralj je umrl na Francoskem.
Antibres, Francija, 2. marca.—Tukaj je umrl nekdanji črnogorski kralj Nikita. O njegovi smrti so obvestili njegovo hčer, italijansko kraljico Heleno.	v
Črnogorski kralj Nikita I. je bil rojen 1. 1841 in je prišel 1. i860 na črnogorski knežji prestol kot naslednik svojega strica Danila. Ko je obhajal zlati jubilej svojega vladanja, si je v soglasju s svojo skupščino nadel kraljevski naslov.
Ko je izbruhnila svetovna vojska, se je postavil Nikita s svojo deželo na stran zaveznikov. Ko je bilo sklenjeno premirje, ga je narod odstavil, ker ga je bil Nikita v času nevarnosti sramotno zapustil. Črno-gora se je priklopila Jugoslaviji.
Nikita je živel s svojo družino na Francoskem in je še vedno upal, da mu bodo zavezniki zopet pomagali na Črnogorski prestol. Umrli kralj je zapustil 10 otrok, med njimi prestolonaslednika Danila, ki je poročen s princesinjo iz hiše Meklen-burg-Strelitz.
Pokojni Nikita je svoj čas zelo ljubil svoj narod in kar so Črnogorci napredovali v katerem koli oziru, 1 se morajo njemu zahvaliti.
8®®®®®®®0®®®0®®0®®®0®®®0®®®®®®®®@
H KONCU GRE
NAŠA ZALOGA MOHORJEVIH KNJIG
ZA L. 1921.
Med njimi je tudi novo delo:
"KAKO SI OHRANIMO ZDRAYJE."
Notri je obilo koristnih nasvetov ZA ŽENE IN DEKLETA.
1
Ne zamudite prilike in pohitite z naročilom ! Pozneje knjig ne bomo imeli več.
zdravstveno stanje. Kadi tega niso niti pisem pokazali v katerih so naznanjali materino stanje. Vendar po naključju je Father Prinčič prejel v roke neko pismo, kjer je našel, da se njegova mati nahaja v kritičnih trenutkih in da bo sirota najbrže podlegla JBWketrpnim bolečinam, ki ji je zadala jih nevarna operacija. Ko je to izvedel se je podal takoj na pot, da še enkrat vidi tu na zemlji svojo ljubo mater, katero je on neizrecno ljubil. Zdravniki in vsi so mu branili na pot radi slabotnega stanja, v katerem se je nahajal. Toda, njegova trdna odločna volja, da mora viditi še enkrat svojo mater, ga je spravila na pot proti domu in res privedla k bolniški postelji njegove matere, katera je zatem po par dnevih preminula. To-da, njegovo stanje se je zatem po-slabilo in moral je revež tudi sam ostati v bolnišnici, kjer je zatem preminul minuli petek.
Od petka pa do ponedeljka so imeli truplo, rajnega na domu njegovih starišev. V ponedeljek po so pokojnikovo truplo prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je ležal do pogreba. K predpogrebnim duhovnim opravilom je dospelo večje število njegovih sobratov duhovnikov. Zaduš-nico peto črno mašo z leviti je daroval za pokojnega sedajni začasni škofijski administrator Rt. Rev. Scoolan.
Po sv. maši pa je imel ob rakvi pokojnega Fathra Prinčiča prelep in nadvse ganljiv govor Rev. J. J. O man, slovenski župnik iz New-burgh-a. Cerkev je bila napoljena do zadnjega kotička in ne eno oko ni bilo suho med preganljivim govorom Fathra Omana, v katerem je častiti govornik slikal pogumno vedenje pokojnika v njegovi dolgi mukotrpni dobi njegove bolezni.
Popoldan zatem so truplo pokojnega odpeljali na pokopališče "Calvary-". in tam položili njegove telesne ostanke k večnemu počitku.
Tako je Father Prinčič zapustil ta svet in odšel nad zvezde domov k svojemu ljubemu Očetu Stvarniku, caterega je bil zvesti služabnik. — Na> mu sveti večna luč!
ki si jih sami izberete in eno leto ' 'Glasnik Presv. S. J." brezplačno.
Za 20 novih naročnikov dobite $10.00, za $3.00 knjig, ki si jih sami izberete in eno leto "Ave Maria" s koledarjem vred brezplačno.
Za 25 novih naročnikov dobite $12.50, razen tega knjig za $4.00 in eno leto vse tri naše liste brezplačno.
Za 50 naročnikov $25.00, knjig za $10.00 in vse tri naše liste.
Z ji 100 naročnikov pa dobite $50.00, knjig za $25.00 in vse tri naše časopise brezplačno za 2 leti.
ZA "EDINOST" NI TEŽKO PRIDOBITI NOVIH NAROČNIKOV. — ZAKAJ?
1.	"Edinost" izhaja sedaj redno DVAKRAT na teden, bo v najkrajšem času izhajala TRIKRAT na teden in bo kmalu postala DNEVNIK:
2.	''Edinost" je V RESNICI KATOLIŠKI LIST, ki se še nikdar ni dal zavesti od svojega cilja, če tudi se je bilo treba boriti na levo in desno.
3.	"Edinost" zastopa vedno in povsod RESNIČNE DELAVSKE KORISTI. Mi ne varamo delavstva s praznimi besedami kakor delajo to večkrat razni drugi "delavski" listi. Kdor je sledil nam, se še nikoli ni kesel.
4.	"Edinost" prinaša NAJNOVEJŠA POROČILA, NAJZANIMIVEJŠE NOVICE, JASEN POLITIČNI PREGLED S POSEBNIM OZIROM NA JUGOSLAVIJO, NAJBOLJŠE NOVICE IZ STARE DOMOVINE, IZVIRNE DOPISE IZ SLOVENSKIH NASELBIN PO AMERIKI TER V SVOJIH UVODNIKIH JASNO OZNAČUJE NAŠE KULTURNO, GOSPODARSKO, POLITIČNO IN SOCIALNO STALIŠČE.
Pa tudi ZABAVE Vam nudi "Edinost" več kakor katerikoli drugi slovenski list v Ameriki. Spomnite se samo na PAVLA ZGAGO, spomnite se na razne HUMORESKE, ki ste jih že čitali v "Edinosti"!
Ni zaveden Slovenec, kdor ne razširja dobrega slovenskega časopisja !	^ *
Ni vreden, da bi se imenoval katoličan, kdor v sedanjih časih, ko ima tisk na javnost tolik vpliv, ne razširja resnično pravega katoliškega tiska!
Mesec marec je mesec dela za razširjanje dobrega tiska!
Poglejte nasprotnike, kako oni agitirajo zase! Ali se jim bomo dali osramotiti? Nikdar!
>®@®@®@®®®®®@®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®€

ČRNOGORCI NISO RES NAPOVEDALI SRBOM SVETE VOSJKE.
Washington, 3. marca.—Dr. S. Y. Gruič, jugoslovanski poslanik, je izjavil, da je vest iz Londona, ki pravi, da so Črnogorci napovedali Sr-
+ + + * * * + + + * + + * * * *
NAJLEPŠE PIRUHE
boste dali svojim v stari domovini, ako jim Došljete nekaj denarja.
NAJVEČ DENARJA
bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem se boste prepričali.	...	..._____ . -
NOBENIH SITNOSTI
za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom.
NAJHITREJE EV NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI
Obrnite se osebno ali pismeno na:
EDINOST,
1849
* * * * * * *
4» +
* *

"EDINOST"
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
. *
Iz jaha dvakrat na teden. ' „
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press.
^849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.	Chicago, UL
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St., CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
V Evropi bo zopet zavrelo.
<Piše Osvald F. Schuette, znameniti dopisnik "The Chicago Daily News", ki je bil zadnja štiri leta v Evropi, odkoder je pošiljal poročila za svoj list.)
ležni Grki hoteli imeti svojega lastnega kralja, brez ozira na visoke gospode v Londonu in Parizu, bodo sedaj kaznovani s tean, da bodo izključeni, ko si bosta oni delili novi plen. Zato naj Italija, če ima še kaj korajže za vojsko, začne s krščanskim delom: podjarmljenjeua Turkov. Toda Italija je postala v tem času že nekoliko preveč prijazna Nemcem. Grof Sforza je izrecno povdarjal, da Italija ne bo poslala vojakov v novo n emško-f rancosko vojno.
• Tako stojimo zopet tam, kjer smo bili v začetku. Če bo Francija res poslala svoje čete v porensko ozemlje, da si zagotovi vojno odškodnino, bo zopet nastala vojska. Koliko se bo Anglija vdeležila teh pustolovščin, tega~še sam Lloyd George ne ve, ker ima polne roke dela na Irskem, v Egiptu in v Indiji. Na drugi strani pa naj nikar preveč goreče ne pridi-guje pomirjenja, ker bi mu Briand prav lahko odgovoril tako, da bi priznal irsko republiko — potem pa bi stal svet tam, kjer je stal pred 140 eti, ko je Francija zadala sovražni Angliji smrtni sunfek ker je pomagala tovi republiki Združenih držav severnoameriških k zmagi proti zasovra-;eni Angliji.
11 SLOVENSKIH NASELBIN.,"T"1" avrta lanskega'eta kot
delegata na konvencijo v Chicago in mi plačala potne stroške za tja in
EVROPSKI MIR VISI NA TENKI NITKI.
Vsaki dan se množe znamenja, da se bliža Evropa novi vojski. V koliko brezvestni državniki sami stremijo za tem in v koliko nehote izvršujejo tako bankerotno državniško obrt — to bo zopet stari problem, ki se je že L 1914 toliko o njem razpravljalo: "Kdo je kriv vojske?"
Samo eno je gotovo — ako bodo državniki, ki so zdaj na krmilu še nadalje tako vozili, kakor so vozili dosedaj, je vojska neizogibna, seveda, ako se ne zgodi poseben čudež.
Evropski mir visi na tenki nitki. Državniki vseh držav se kar tepejo, da bi to nit utrgali. Evropa še ni zadosti krvavfla, vojska še ni trpela zadosti dolgo, opustošenje in siromaštvo še ni dovolj veliko, da bi izgovorilo eno samo pomirjevalno besedo na konferencah v Londonu in Parizu, v Spa in v Bruselju.
GOSPODARSKI PROPAD POSAMEZNIH DRŽAV NE BO PRE
PREČIL NOVE VOJSKE.
Lahko je prerokovati vojsko, težko pa je to verjeti, kaj ne? Toda treba nam je iti samo nazaj v mirni mesec julij 1914. Amerika je šele zadnji teden julija verjela, da je vojska res mogoča. Seveda svet tedaj še ni bil okužen od vojne mrzlice. Tedaj so hoteli nekateri odgovorni voditelji še vojsko preprečiti. Pa je kljub temu prišla. Sedaj pa je drugače. Sedaj svet ni podoben zdravemu možu, ki se ga hoče prijeti bole^ zen, temveč staremu izgubljenemu pijancu, ki se noče in ne more več poboljšati. In zdravniki, ki bi ga morali rešiti, kar tekmujejo med sabo, b° Pfe^ sPravil na smrtno posteljo. Samo nekaj nas še nekoliko tolaži in to je misel, da se Evropa ne more več bojevati, ker je sita vojske in gospodarsko uničena. Videli bomo, koliko se lahko zanašamo na •to tolažilo.	*
NENASITNI POLJSKI IMPERIJALIZEM.
Ali ni bilo do zdaj vedno tako? Ali se ni ravno bankerotnih, sestradanih in izropanih narodov najprej polastila vojna besnost? Ozrimo se na uboge Poljake. V celi vojski ni menda noben narod toliko trpel, kakor ravno Poljaki. Na poljskih tleh so se bili najljuteljši boji med nem-, Škimi in ruskimi četami. Najmanj šestkrat je divjala vojna nevihta čez poljska mesta in polja. Morda ni bilo v ceh Evropi bolj opustošene dežele kakor je bila Poljska. Ža dokaz naj navedem samo to, da je postala polovica poljskih otrok žrtev jetike. Ali naj ne bo taka dežela sita vojske, sita do grla?	*
In komaj so dobili poljski otroci od usmiljenih src ameriških prvo kapljico mleka, in prvo oblačilce, — dežela je bila še samo pogorišče in razvalina, — so že spet zagrmeli topovi in poljski legijonarji so se podali Sz svoje požgane domovine v novo ofenzivo, da bi svojo bolno deželo povečali z razvalinami Rusije.'
RUSIJA.
_ Na vseh koncih Evrope tU žerjavica pod pepelom. Zato ne moremo reči, da se bojimo nove vojske samo zaradi nasprotstev med Nemčijo in Francijo. Novi mir med Rusijo in Poljsko je napisan samo na papirju. (Zadnjič smo priobčili odlomke iz Trotzkyjevega govora, ki nam jasno kaže, kaj Rusija še vse namerava. — Urednik.) Samo cenzuri se mo-< ramo zahvaliti, da ne slutimo, kako je v resnici velika nevarnost, ki se kaže v večnem kavsanju Poljske in Rumunske na eni strani in sovjetske Rusije na drugi strani. Litavska in Poljska se še vetino gledata kakor pes in mačka in ni nas treba še posebej opozarjati na to, kako Francija neprestano hujska Rusijo, naj se pripravlja za novo vojsko.
DRŽAVE, KI SO NASTALE IZ NEKDANJE AVSTRO-OGERSKE.
Ob Donavi je še slabše. Razdelitev bivše Avstro-ogerske nosi v sebi kali za novo vojsko v vseh posameznih delih. Bolezen umirajoče Avstrije se je prijela njenih otrok. Čeho-slovakov ne veže črtica, temveč edinole češko vojaštvo. Jugoslavija pa še celo na papirju ni enotna država. Se celo tukaj v Washingtonu, kjer so tako hitro priznali nq v o kraljestvo Srbov, Hrvatov "n Slovencev, imajo na vseh listinah Črno Goro zaznamovane kot posebno kraljevino, dasiravno so jo priznali kot del beograjske monarhije.
Tu je zopet cenzura za nas edina tolažba. Amerikanec, ki bere svoje časopise, se mora samo njej zahvaliti, da ve tako malo o nevarnostih na Balkanu. Bošnjaki so že decembra meseca pokazali svoje sovraštvo do Beograda pri volitvah v parlament. Hrvatje istotako ne marajo več beograjske dinastije. (Čudno je, da Schuette nič no omenja "simpatij", ki jih goje Jugoslovani, to se pravi Slovenci in Hrvati do Italijanov. Ali sploh ne ve, da se nam je zgodila vnebovpijoča krivica z rapallsko pogodbo,, kar je še najbolj verjetno, ali pa se mu ne zdi vredno, da bi nas omenil. — Urednik.)	_
GRŠKA IN TURČIJA. — FRANCIJA IN ANGLIJA.
Položaj Grške je tesno zvezan z usodo Turčije. Sevreško pogodbo bodo zdaj temeljito revidirali in Anglija se tepe s Francijo za plen. Enkrat sta ze poskusili požreti Turčijo, pa se ni dala prebaviti. Sedaj hočeta iznova poskušati. Za dokaz kako visoko cenita versaillsko pogodbo, sta zaceli tudi izpreminjati mandate. Francija je že izročila Angliji del svojegajnandata nad Sirijo. Tu nihče ne vpraša lige narodov. Tudi Sircev ne. Sedaj pa se je Kemal paša priglasil za besedo in ker so nehva- i
Joliet, 111. — Cenjeno uredništvo: Pri nas v Jolietu nam gre še vedno bolj slabo; vsak teden je manj dela. — Bogve, kaj bo neki prinesel 4<suhi" marec, ali bo kaj namočil, ali bo ostal res suh. Suhe zime smo že veseli, nismo pa veseli suše v žepih. Radovedni smo, kako se bodo zasukale delavske razmere, ko nastopi vlado Harding* in njegov kabinet.
Dasiravno so časi kritični, vendar sino se v naši župniji sv. Štefana pomaknili za velik korak naprej. Pretekli teden je bila podpisana pogodba za Sternovo dvorano. Žid je prodal katoličanom lepo zidano dvorano nasproti slovenske cerkve na N. Chicago Str. Dvorana je namenjena za društvene potrebe, dramatične igre in sploh za vse, za ifar jo rabi slovenska mladina. Spodnje prostore bodo dali v najem trgovcem in tako dobivali lepe obresti. Bog blagoslovi to podjetje! — Upamo, da se bodo nemirni elementi tudi sčasoma pomirili.	M. B.
nazaj. Zdaj mi očita, da sem si pri-držal tudi denar za nazaj, če tudi sem ostal v Chicagi. K temu pripomnim sledeče: Takrat sem šel v Chicago kot jednotin delegat in nisem imel niti najmanjše gotovosti, da bom ostal v Chicagi, temveč bi bil moral priti nazaj domov. Zato doma nisem zabil pohištva in sploh ničesar uredil, kar je treba urediti za tako selitev. Nameraval sem priti nazaj in vse urediti, seveda v slučaju, da se bomo res selili. Pozneje sem se odločil za Chicago in namesto, da bi sam hodil domov, se mi je zdelo boljše, če žena drugega najame, da ji vse to uredi, kar bi lah-j ko jaz sam napravil, in namesto da bi potrošil denar za železnico, raje tistega plačamo. Storila je tako in }e morala plačati 100 dolarjev. Mislim, da je to jasno dovolj in da se noben pameten človek ne bo izpod-tikal, da sem si v tem slučaju zara
ali je to goljufija ali ni!
Ves čas kar sem bil pri tej "katoliški'* jednoti, sem redno plačeval dolžne prispevke. Bolan nisem bil v tem času nobenkrat, torej ni imela jednota zame nikakih stroškov. Ali Tes, mislite, da bom sedaj, ko sem spoznal pravo barvo te jed-note nosil svoj denar organizaciji, kjer se smeši moje versko prepričanje? Taki organizaciji ne pustim niti počenega ficka!
Ko sem videl, česa me je Ivan Varoga vse obdolžil v Glasu Naroda, mi je takoj prišlo na misel: Ravno tako delajo, kakor tisti ropar, ki 'je potem ko je izvršil vlom, sam začel vpiti: "Roparji, roparji!" da bi s tem odvrnil pozornost od sebe in da bi ga nihče ne sumil. Ali ni z Vami podobno? Ivan Varoga, zakaj ne poveste, kako se je po nepotrebnem zavlačevalo delo na konvenciji^ in kako se je brez potrebe zapravljal čas, kar gotovo ni bilo v korist jednoti? Zakaj niste popisali, kako so deževale nagrade raznim Pod-gorelcem etc., ko ni šlo samo 56 dolarjev? — Naj zadostuje za danes, če pa želite, bom povedal še kaj drugega. M. Čagran. -o-
ZAUPNI POGOVORI.
Mr. Konda, včasih bi bilo pa le dobro, da bi tudi vi kake pobožne caj-tenge v roke vzeli, Nevarnosti, da bi se spreobrnili itak pri vas ni, pač pa bi si kako blamažo prihranili. Zadnjič ste poročali, da je mladi bančni tat William Dalton, ki je izmaknil za $772,000 Liberty bondov, član znane,Y. M. C. A. in kot tak
CLEVELANDSKE NOVICE.
Nahajamo se v "suščevih" dnevih.
Zadnji teden je snežilo dan za dnem, tako da sv. Matija letos ni 14ledu razbijal", temveč ga je še delal.
Matija Povše in Matija Šuštar sta
se podala te dni v Pennsylvanijo po svojih opravkih. Mr. Povše je dobro znan po Ameriki. On meri obleke in pobira naročila zanje. V svojem poslu je strokovnjak, odtod izvira tudi to, da je tako priljubljen sirom Amerike.
Na obisk je prišel Mr. Tollar iz Imperial, Pa. Mudi se pri svojih znancih. Kakor pripoveduje, tudi v Pennsylvaniji ni z delom bogvek^i. Po premogorovih delajo le po tri dni na teden. Je pač povsod enako.
Zopet nesreča. — Rojak Anton Završek, ki je živel na St. Clair ave.,
J sad pobožne vzgoje. Če bi bili vi
čunal tudi pot za nazaj. Jednoti ni- zadnie mesece pogledali v kake po-sem storil s tem nobene krivice, sam' božne cajtenge, magari v prvo stepa tudi nisem imel zaradi tega niti najmanjšega dobička. Sicer pa ni bil nikjer določen čas, kdaj morajo oditi delegati v Chicago in kdaj se morajo vrniti domov. Od njih- se je Če hočejo 4'narodni" res enkrat zahtevalo samo, da morajo biti na-: prito do svojega "narodnega doma", vzoči pri konvenciji. In ne lažeml imam jaz zanje en pameten svet. Na se, če trdim, da faktično še danes^ Kristana naj se obrnejo — ali s proš-
vilko letošnje Ave Marije, bi bili lahko vedeli, da je papež imenovano društvo obsodil. Torej si tacuisses. * * 0 *
ne vem, ali bomo ostali tukaj, ali se povrnemo v New York.
Sedaj mi očitajo, da sem zato odstopil od jednote, ker se bojim, da bi mi prišli na sled. — Nikar ne za-vijajate! S tem se ne boste oprali, temveč s tem postopanjem me samo silite, da javno povem o vas resnico, ki sem jo žal sam tako pozno spoznal.
Ko sem pristopil k Jugoslovanski Katoliški Jednoti, sem mislil, kakor jih še danes veliko misli, da sem se vpisal v resnično katoliško organizacijo. Pomislite si moje razočaranje, ko na konvenciji glavni bla-
.	. ------j~> "—	^Ytut.ji g'<*viii Ulil-
je zadnjo soboto padel po stopni- Ujnik izjavi> da se smešimo> ako
cah in se ubil. Pokopali so ga v torek ob 10. uri dopoldne. —- Žalujoči rodbini naše sožalje!
Če ima kdo srečo z zajčjo rejo, jo ima gotovo naša marljiva zastopnica Mrs. Ivana Gaspari« Nedolžne živalice je veselje gledati. Mladički so vseh barv, črni, beli, sivi in pisani. Pozna se, da so pridno oskrbovani. Zabavno jih je gledati, kako skačejo in se prekucujejo eden čez drugega.
Gospa štorklja je vasovala pred nekaj dnevi v Collinwoodu in je pri družini Mr. Žužka pustila krepkega sinčka za spomin. Mr. Žužku in njegovi soprogi naše iskrene čestitke !
"Novičar".
trdimo, da je katoliška, kar še da-1 leč ni. Ko je pred 'otvoritvijo konvencije eden izmed delegatov omenil
molitev, so se mu drugi smejali, _
ko je šlo za jednotino glasilo, so predlagali Glas Svobode, Proletarca P ros ve to.
in
Ime "katoliška" je torej samo nekaka limanica, ki na njo vabijo no Ivan Varoga, povejte mi.
ve člane.
r
ODGOVOR NA NAPADE V GLASU NARODA.
Ivan Varoga iz Pittsburgha me v glasilu S. S. K. J. napada in dolži, da sem jednoto na zvijačen način izkoristil in ogoljufal za 56 dolarjev, in to sporazumno z Rev. Zakrajškom.
Kar se tiče "Rev. Zakr^jška naj povem, da on sploh vedel ni za to, da sem poslan kot delegat na kcnvenci-. jo S. S. K. J., dokler nisem priše! v Chicago. On mi je samo ponudil službo upravnika in cerkovnika ter mi obljubil, da mi bo' povrnil potne stroške.
Glas Naroda mi očita, da sem pre-varil iednoto. Naj cenjeni čitatelji «§* sami presodijo, če je to res ali ne!
Imenovana jednota me je poslala
Mi pošiljamo gdenar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J. F. ŠTEPINA.	.	A. J. KRASA,
predsednik;	tajnik
njo ali z zahtevo, to je njihova stvar, pa naj mu reko: Ti, dragi Etbine, čujemo, da tebe sirote preganjajo, kčr so se s tistim fondom pod nosom obrisale. Ako hočeš pomiriti svojo vest, pošlji nam saj polovico tistega fonda, ker večjih sirot kakor smo mi, v žepu in glavi, ne najdeš
na božjem svetu.
* *
Socialisti se ravno tako otepajo Severne Dakote kakor nezakonski o-
če očetovskega dostojanstva. * * *
Te dni so časopisi poročali, da se je en orang utang, ki je po socialističnih nazorih s človekom v najbližji žlahti, iz žalosti, ker mu je samica poginila, do smrti izpostil. Ne vem kako je to, da mi je, ko sem to bral, takoj prišlo na misel, če bi se Francka tudi, ako bi prišla ob starejšo polovico.
* * *
Kdor se zapiše hudiču, je ob dušo, kdor pa se zapiše socialistom, je ob dušo in denar.
********** **x
♦
4-4-4» 4-
4-*
4-4-
4» *
4-4-4-4-4-4» 4-4-4-4-4» 4> 4-4-4-


% .. j
i®', lC " ' "
"fflMNOST
—

Novice iz Jugoslavije.
IZ KATOLIŠKEGA SYETA.
NOVE ŠKOFIJE NA KEM.
SLOVAŠ-
JUGOSLOVANSKI BOLJŠEVIKI V PARIZU.
Pariška policija je razkrila tajno komunistično centralo, v kateri so sodelovali razni Abramoviči, Gleichge-wichti, Goldfubi, Keimi, Gruenblat-ti in tudi trije srbski dijaki: Rado-mir Vujevič, Milan Geradovič in Ve-lizar Kosanovič. Policija je naletela pri hišni preiskavi na dokumente, ki jasno pričajo, da so te rastline prišle iz Rusije in da oficielno zastopajo izvrševalni odbor tretje, moskovske internacionale pri francoskih komunistih. Srbski dijaki, ki študirajo na stroške "kapitalistične" države SHS, imajo svoj komunistični klub, ki sestoji iz 40 članov (hvala Bogu, še znatna manjšina med srbskim dijaštvom v Parizu.) Literatura, ki jo je policija "uhvatila", dokazuje, da si je ta revolucionarni kružok, kojemu je predsedoval bivši boljševiški komisar Abramovič, imenovan "moskovsko oko", že porazdelil vloge, katero bo igral vsak pri komunistični revoluciji v Franciji. Zastopnik ruskih proletarcev je bil seveda nastanjen v sijajnem stano-
družbe. Med mladimi poročenci je bil tudi sorodnik knezoškofa Ant. Mart. Slomšeka, posestnik Jožef Mlaker. Na njegovi gostiji so darovali s vat je za Dijaško kuhinjo v Celju 177 K.
Smrtna nezgoda. — Posestnik Jakob Eržen iz Stare Oselice se je nedavno vozil z dvovprežnim vozom iz Škofje Loke domov. Do Trebij mu je prišel naproti njegov 9 letni sin Lovro. Skupno ž njim sta se peljala čez Fužine na Staro Oselico Na strmi poti iz Fužin na Staro O-selico se je voz prekucnil; oče in sin sta padla pod voz; sin očeta, ki je bil vinjen, ni mogel zopet spraviti na voz in je izpregel konja in šel domov " po pomoč. Ob 9. uri zvečer sta prišla Ivana Eržen in Miklavž Remc, da bi spravila Eržena domov. Eržen je ležal še pri vx>zu, ko sta ga vzdignila, je padel in se trkljal po nekem travniku kakih 50 m navzdol; pri padcu se ni poškodoval, nasprotno je še veliko govoril in pel. Erženova in Remc sta spravila na to
Na Slovaškem bodo osnovali več novih škofij. Slovaška Sporočala vedo poročati, da je izbran znani slovaški monsignor Hlinka za kašav-sko školovsko stolico, da prevzame pozneje nadškofijsko oblast čez celo Slovaki j o. Ta vest se bo udejstvi-la še le tedaj, kadar bo izvedena po celi Čehoslovaški ločitev Cerkve od države.
RAZNO.
starega Eržena v hišo posestnika Ja-vanju!" Nekaj' Tzmed "teh" židovskihneza, Tesarja na Fužini, kjer so mu
rož so poslali že čez mejo, tri srbske dijake in 4 druge aretirance bo-
postljali na klopi pri peči. Drugo jutro, ko je dekla Jera Kokalj ob
do sodili vsled rovarenja proti drža- ?o1 4' vstala-Je "pazila, da je Er
vi. K temu dejstvu bi si dovolili pristaviti, naj država bolj pazi, kadar pošilja svoj ali narodni novac svojim dijakom v tujino.
Sokol Sokola "ugriznil". — Ižanski Sokol je priredil veselico, kjer sta se Sokola M. Meglic F. Škraba, ki je pred nekaj meseci prišel iz A-merike, sprla, načilno je to, da se ta dva sokola nista "kavsala", ampak je M. Meglic ugriznil v brado F. Škraba, ki so ga prepeljali v bolnišnico v Ljubljani.
žen mrtev. Domneva se, da je pokojnega Eržena vsled preobilo za-vžite pijače zadela srčna kap.
Trboveljska stavka je povzročila državi 15 milijonov dinarjev škode. Dobička od te stavke pač ni imela ne država, ne delavstvo, ampak Trboveljska družba.
Višješolski svet v Ljubljani je
Umrl je v Kamniku eden najstarejših meščanov, bivši trgovec in hišni posestnik g. Jernej Grašek.— Pokojni je v dobi narodnega probu-jenja bil med ustanovitelji "Čitalnice". Sil je po celem kamniškem okraju dobro znan in priljubljen kot dober družabnik. Blag mu spomin 1
IZ STATISTIKE KATOLIŠKE CERKVE.
Sv. Oče je izdal almanah katoliške cerkve za leto 1921. iz katerega posnamemo sledeče zanimive podatke: Koncem leta 19920 je štela katoliška cerkev 53 kardinalov, 16 k ardinal-diakonov, 14 očakov ali patriarhov, 24 nadškofov, 917 škofov in 15 apostolskih delegacij rimsko-katoliškega obreda ter 6 očakov, 22 nadškofov in škofov grško-katoliškega obreda. Ta knjiga vsebuje zemljevid celega sveta, na katerem so označena mesta, v katerih se nahaja sedež katoliškega škofa. Diplomatični zbor pri sv. stoliči štele 5 veleposlanikov in 19 poslanikov, nezasedena so trenot-no poslaniška mesta Francije, Ekvadorja, Uruguay, Haiti, Honduras, Paraguay, San Domingo, San Salvador. Nanovo je bilo ustanovljenih devet apostolskih vikarjatov. V preteklem letu se je hierarhija katoliške cerkve pomnožila za 60 novih cerkvenih knezov.
3,125,000 DOLARJEV ZA EVRO-PEJSKE ŽIDE
je sklenil darovati "American Fonds for Jewish War sufrerf" (Ameriški fond za Žide obubožane med vojsko) v Novem Yorku na svojem shodu dne 21. decembra m. 1. Pri kur-su je ter 437,500.000 jugoslovanskih kron, največja vsota, ki jo je še kdaj dobrodelno društvo na eni sami seji sklenilo podariti. Po 1. juliju pride druga denarna pošiljka.— Samo češki židje bodo prejeli 100.000 dolarjev, poljski pa še dosti več, ker je tudi njih število dqsti večje. V Slovencih bo težko najti revnega stradajočega Žida. Če si že niso nakopičili milijonskih zakladov, pa vsaj shujšali niso.
-o-
PRAGA EVROPSKO BRZOJAVNO SREDIŠČE.
Po poročilih čeških listov je dobila Praga neposredno brzojavno zvezo z Varšavo. Doslej ima Praga ne-posrednje brzojavne zveze z Budimpešto, Belgradom, Zagrebom, Tr stom, Dunajem, Lincem, Monako-vim, Parizom, Hamburgom, Lip-skim, Draždanami, Berolinom, Varšavo in Bukareštom. Tudi Brno bo dobilo v bližnji prihodnjosti neposredne brzojavne zveze z inozemstvom. Prva taka zveza med Brnom! in Berolinom je že narejena.
NAJVEČJA BREZŽIČNA POSTAJA.
Iz Pariza poročajo listom: Pred kratkim so položili v Sainte Assise pri Melunu v navzočnosti državnega pod tajnika za pošto in brzojav, Dechampsa, temeljni kamen za ra-dio-brzojavno postajo, ki bo največja na svetu. Da bo poslopje dograjeno in opremljeno, bo treba kar poldrugo leto. Imela bo 16 jambor, visokih po 250 m in bo lahko pošiljala osem brzojavk naenkrat in sprejemala 7 do 14 brzojav. Ta postaja bo mogla v 24 urah sprejeti in odposlati več ko dva milijona besed.
Listnica uredništva: — Mrs. A. B.
v Ch. — Z Vašim dopisom se strinjamo; posamezne misli bomo še o priliki porabili. Podrobnosti Vam bomo razložili v privatnem pismu. Napišite še kaj za "Ameriško Slovenko"! — Pozdrav!
5

Ljutomer. — Poročil se je g. Izidor Rajh, sin velepos. na Moti z gdč. Hedv. Peklarjevo, trž. hči. Nadalje se je poročil tukaj gostilničar in posestnik g. Janez Rakovec iz Pod-gradja z gdč. Franico Babičevo, trž. hči. — V Nunski grabi pri Ljutomeru je umrl ugledni posesnik g. J. Kapun, bivši mnogoletni župan in
razpuščen. Dosedanji predsednik (član krajnega šolskega sveta v sta-profesor Vadnjal je službe razrešen! rosti 69 let. Večni mir dobremu in je na njegovo mesto imenovan možu! gimnazijski ravnatelj dr. Stanko
Bevk. V kratkem bodo sestavili tudi ostali višji šolski svet.
Izvanredna poročna slavnost na Ponikvi ob juž. žel. Dne 31. januarja je bilo na Ponikvi obenem 6 porok in 1 zlata poroka. Zlatoporo-čenca sta bila cerkveni ključar Jo-
Umor častnika v Dol. Lendavi. —
Pred kratkim je šel podporučnik Riedling v spremstvu svojega komandirja kapetana Zajca na lov. Ko sta bila oddaljena kakih 300 korakov eden od drugega, so se oglasili streli iz lovske puške in .na to iz revolverja. Ko je prišel g. kapetan na mesto, kjer se je nahajal podpor.
žef Sibal in^njegova žena Agata.-Posebno ganljivo je bilo, da se je isti j Riedling, ga je našel mrtvega v kr-dan poročil tud injuni sin Antonovi. O storilcu ni sledi. Splošno so-prertsednik mladeniške Marijine dijo, da ga je ustrelil divji lovec.




Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
VERSKI POUK V PRIMORSKIH ŠOLAH.
Kakor hitro so Italijani zasedli naše Primorje, so takoj odpravili verski pouk v vseh šolah. Ker je pa italijanska vlada začela uvideva-ti, da tako ne bo šlo, je izdala nared-bo, s katero določa, da se mora nemudoma uvesti verski nauk v vse primorske šole. Proti tej odredbi se je pa uprlo vse liberalno učiteljstvo, katero je na zborovanju v Pulju izjavilo, da ne mara prisostovati nobenim obredom pri verskem pouku ter da ne mara opravljati predpisanih šolskih molitev pred in po pri-četku šole. Zdi se pa, da se vlada ne bo dala ugnati v kozji rog, kajti upornikom je namignila, da bo vsak, kdor se predpisom ne pokori, enostavno odpuščen iz učiteljske službe. —
POL MILIJONA MARK HONORARJA ZA ŠTIRI VILJE-MOVA PISMA.
Kakor smo že svojčas poročali, ni bilo tvrdki Cotta, založništvu Bi-smarekovih spominov,dovoljeno, objaviti tretji zvezek rečenih spominov, ki jih je bivši cesar Viljem II. poslal svojemu kancelarju. Sedaj je založništvo Cotta ponudilo Viljemu za njegovo dovoljenje v objavo tretjega zvezka Bismarckovih spominov m za njegovo resignacijo na avtorsko pravico njegovih štirih pisem pol milij ona mark v prospeh stradajo-čih nemških otrok. — Bomo videli, kako bo Viljem odgovoril.
NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ TE LIST "EDINOST"!
SLUŽBO DOBI Pošteno dekle,
ki bi opravljalo hišna dela.
Mrs. Kalom, 3612 Doughlas Blvd.

Kdor se hudiču zapiše je, ob dušo, kflor pa socialistom je ob dušo in denar.
Iščem svojega brata
IGNACIJA JALAC
iz Zagreba, Nova ves, 10.
Znan je po imenu Jerebar. Pred osmimi leti je odšel v Ameriko in od tedaj nisem več slišala o njem in ne vem, če je še živ ali je že mrtev. Komur je kaj znano o njem, naj mi sporoči.	•
Milica Polic ud. Jedvaj roj. Jalac.
Fiume, Via Sev. 3., Evropa.

"'**************************x
eme
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534,
ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ?
TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar!
RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi!
NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi!
KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila.
POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!"
Pisma naslavljajte vedno na:
JERIC & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST.,	CHICAGO, ILL.

VERIGA VZROKOV.
Da napredujete v svojem podjetju je potrebno, da ste stalni delavec. Da pa bodete lahko stalno delali, je potrebno dobro zdravje. Dajati pravo pozornost na svoj život, ne pomeni zameta vati svojih sil in moči, ker s tem popravite vse slabotne oziroma napol izčrpane moči in sicer s tem, da vživate dobro toniko. Njena ime je Trinerjeva Angelica grenčica. Mr. Frank Smith nam je pisal iz Lamira, Ohio, Nov. 26. 1920: "Jaz se ne počutim več t^ko utrujenim pri svojem delu, od kar- vživam Trinerjev Angelica grenčico." Ta toniko enako kot tudi Trinerjevo grenko vino so sko-ro najbolj zanesljiva zdravila, ki jih lahko dobite pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili. Za revma-tizem, nevralgijo, lumbago, zvine-nje, oteklosti itd. poskusite Triner's Liniment, za slučaj vnetja v grlu izpirajte grlo s Triner's Antiputri-nom, ki je tudi najboljši čistilec za čiščenje ran, ulčer, itd. — Jos. Tri-ner Company, 1333-45 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
**************
DYA POSESTVA NA PRODAJ
v Zagradcu pri Starem Trgu.
Razen večjih hiš in lepega gospodarskega poslopja polje, obširni gozdovi in vinogradi v Mavrilinu.
Za pojasnilo se obrnite na Mrs. Lucija Kure, 1849 Allport St., Rear, Chicago, 111., ali pa na Ivana Mihel-čič, trgovca v Starem Trgu pri Kočevju.
POZOR!	POZOR!
PRODA SE GROCERIJA
blizu nove Slovenske šole in Narodnega Doma, ki se postavi v kratkem. Lepa prilika za podjetnega Slovenca, posebno za mesarja. Trgovina je prostorna, ter je rent sedaj še zelo nizek. — Pisma naslovite na "Lepa prilika", cf. Edinost, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.

M)®00®®®®®®®®®®0®
POTREBUJEMO
IZUČENE SLAMNIKARICE ZA DELO PRI ŽENSKIH KLOBUKIH. PRIDITE NA DELO TA-KOJ.
ORIGINAL HAT WORK, (1145 Blue Islanr Ave., Chicago, 111.


' . - - '. "-» * -»».«■. jgp • .
-i.'', ' r^-f- '	.
EDINOST'
Mati in hči sta čimdalje bolj cenili Janeza in zlasti Dragici se je zdel, kadar ga je primerjala z drugimi znanimi mladeniči, pravi fant, ' kakor se spodobi, in skoraj tako ljub kakor brat. Kaj to, če je bil nekoliko svojeglaven; pač moški značaj; in če je naglo vzkipel; mlada kri, ki se bo umirila sčasoma in polagoma. Kako pa je bil brhek, kadar so se mu v srdu zabliskale temne oči! V njegovem varstvu bi se pač ne bal človek nobene nevarnosti. Umela je Meto in jo opravičevala sama pri sebi in ji ni kar nič zamerila, če ni mogla prikriti svojih čuv-stev. In ker je bila prepričana Dragica, da je Janezu tudi znana Me-
tina skrivnost, se mu je ob takih
. . I
prilikah sporazumno nasmejala in ga zaupljivo pogledala, tako da se' je zbudila fantu pozornost in nove misli, kaj da bi to pomenilo. In ker ni vedel, kaj da pomeni prijetna za-| upljivost, se je muzal tem prisrčne-1 je in lovil tem željneje prijazne po-' glede. Midva že veva, zakaj se sme-jeva, si je mislil zadovoljen; drugim pa treba ni.
Tako so tekli jesenski dnevi, in čim bolj so se krajšali, tem bolj se je dozdevalo, da se daljša opravilo; zakaj ko se je začenjalo delo, še niso videli .delavci solnca, in zvečer že ne več, ko se je skončavalo.
Nekega meglenega večera se je napotila Meta s svežnjem perila na perišče ob Peščati. Tam je dobila mlado, borno oblečeno perico, ki je tolkla ob perilnik in ovijala in ože-mala hodno prtenino. Poleg velike košare ji je prezebalo kakšnih pet let staro dekletce, ki je stiskalo glavo med suhe rame, skrivalo rdeče, hrapave, do polu lakta gole ročice pod kratki predpasnik in prestopalo z noge na nogo.
Perica se je ozrla, ko je prišla Meta, in kar posivel ji je bledi o-braz.
"Lojza Kocjanova, ti si?" se je zavzela Meta in ji gledala strmo v upadlo lice in ugasle oči.
Ona je pokimala in se obrnila stran, da bi izžela vodo iz kosa perila.
"Kaj pa ta otrok?"
1' Moja hči, Lojzika", je dejala o-na in obrisala hčerko krog oči in nosa.
"Kdaj pa si se omožila?"
Ona je molčala in izpirala perilo.
"Oh, nikar me ne izprašuj, Meta!" je izpregovorila čez dolgo časa in solze so se ji udrle po licih. "Tako sem nesrečna, da ti ne morem povedati. Z Brnotom živim, s kovačem Brnotom. Oh, da bi ga ne bila videla nikoli! Toda kar je,
to je. Za to življenje sem si že nakopala zadosti nesreče".
Obe sta molčali v veliki zadregi. V srce se je smilila Meti sirota v nesreči in sramoti in drhtela je v mislih, da je ona njej vrstnica in prijateljica, nič manj mehkega in slabotnega srca,, v istem okolišju, isti nevarnosti.
"Doma ti je umrla mati", je dejala Meta sočutno. "Pred smrtjo te je še pričakovala; toda ni te bilo".
"O pač", je odgovorila ona. "Prišla sem z Lojziko. Hodila sem cel dan, da bi jo videla še-enkrat. Ko pa sem bila prihitela zvečer v dežju in nevihti do doma, si nisem upala pred njene oči. Videla sem jo skoz okno in ona me ie tudi zagledala in se me prestrašila tako grozno, da je morda izdihnila tudi od strahu. In jaz sem bežala proč, da bi me ne videl nihče, ko me ni smela videti
Meto, zakaj pa da je ona prišla naj Fužini, ko ima doma dosti dela in kruha. Meta, ki ni hotela razodeti pravega povoda, se je izgovarjala, da je bila slišala doma, kako dober zaslužek da se ponuja v tvornici in kako potrebujejo delavcev in da je hotela pokusiti tudi nekoliko tujet ga kruha, da pa se nadeja, da ne ostane tukaj, privadila da se ni še kar nič.
"Tvoj brat Janez je tudi tukaj", je pristavila in se takoj pokesala nepremišljene besede. Čutila je, kako ji prihaja vroče, in se sklonila k Lojziki in ji božala v gorko roko mrzlo drobno lice.
"O vem", je govorila kakor sama zase perica. "Saj se mu že skrivam kakor tatica in se bojim vedno in čakam, kdaj me bcJ zalotil. In če ga ti kaj vidiš, Janeza, ne povej mu nič, ne da sem tukaj, ne da si me videla. In čemu bi mu tudi pripovedo-
Zdaj pa se moram skrivati pred vsakim domačim človekom".
Pripovedovala je, kako je služila v Gradcu in se seznanila z Brnotom in kako jo je zavedlo in prevarilo upanje na možitev.
"Oni teden je dobil Brnot službo na Fužinah in šla sem z njim, nerada in s težkim srcem. Ali kaj hočem sedaj ! On dela v tvornici in jaz perem delavcem. Kadar se nas naveličajo tukaj, pojdemo naprej, po svetu, kakor cigani, brez doma, brez prijatelja".
Meta je omenjala rahlo, po strani, zakaj da je ne vzame v zakon Brnot.
"Oh, koliko sem ga že prosila", je" tarnala ona, "koliko prejokala noči! Grozila sem mu in prepirala sva se. da se mi je smilil otrok, ki ga zvije kakor božjast, kadar začne on divjati. Vse zaman. Venomer propoveduje o prostosti in svobodni ljubezni in svojih načelih in da naj kar poberem svoje reči in naj grem, kamor hočem, če mi ni všeč pri njem. Toda kaj hočem, Meta, kaj hočem! Povej mi, kaj naj storim !" Ihtenje ji je zaprlo besedo in Meta sama se je solzila ganjena in ni vedela nič odgovoriti in nič svetovati. Lojza si je obrisala naposled rdeče oči z razbole-lo, od luga in vročine in mraza raz-jedeno roko in začela izpraševati
mati. Njo bi bila zdravo umorila vala ^ Moški ne umejo naših križev moja sramota. Oh, .da bi nikdar ne!in težav J očitanje pa mi ne pomaga bila šla od doma ali pa da bi se ne|nič in kletve slišim doma dosti. Mo-bila vrnila nikdar v svoji nesreči! rebiti si še li huda name".
"Oh. kaj bi bila huda! Smiliš se mi, Lojza, prav v srce se mi smiliš. Vedno sva se imeli radi in nikdar mi ti nisi storila nič hudega.— Počakaj, jaz ti bom pomagala iz->plahovati in izpirati perilo. Zaupaj v Boga! Morebiti še vse dobro izteče. Potrpljenja ne smeš izgubiti. Z- lepo se pri moških več opravi ko z grdo".
"Oh, to jih ne poznaš. Meta", je ddjala ona žalostna. "Kaj njim mar naša nesreča in naša bridkost! Me živimo zanje; oni samo za sebe".
Meta je zadela Lojzi težko košaro in jo spremila proti domu. Spotoma je kupila Lojziki belega kru-
ni.
SPREJMEMO IZPRAŠANE BOLNIŠKE STREŽNICE.
Plača $50.00 na teden.
• The Mid West Hospital, 1940 Park Ave., Chicago, 111., sprejme v službo reflektantinje, ki imajo že dveletno prakso. Obleka, stanovanje, perilo in izdatki posebej plača-Mid West Hospital, 1940 Park Ave., Chicago, 111.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526, Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 6713 Edna Ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem.
F. M NILLES, 1842 W. 22nd St„ Chicago,
ha in obetala pri odhodu, .da prideN
še pomagat, kadar bo utegnila.
Otožne misli so ji plale po glavi, ko je premišljevala nesrečo svoje vrstnice. Kakor je milovala njo, tako se je hudovala nad brezvestnim Brnotom. Nehote se ji je vsiljevalo primerjanje z Janezom. Seveda se je videl ta ves drugačen, dober in blag; toda ona sama, ali se sme bolj zanesti na sebe in svojo krepost, nego se je zanašala nesrečna vrstnica ? Kakor opomni na nevarnem kraju, kjer se je pripetila nesreča, spomenik popotnika, da mu preti ista nevarnost, tako je stal Meti ves večer pred očmi živi opomin in vidno svarilo, in ko je molila zvečer: "In ne vpelji nas v iz-kušnjavo V* se je razjokala nad nesrečo uboge Lojze in nad vso ljubo človeško ničemurnostjo.
''Zakaj te snoči ni bilo k nam?" jo je vprašala drugega dne Draga. Meta se je opravičevala, da ni utegnila, ker je imela preveč nujnega dela.
"Saj me ni pogrešil nihče", je dejala kakor sama zase in zamišljena pogledala tovarišico.
"Oh, vsi smo te pogrešili, prav vsi", je odgovorila Draga in umolknila, ker je začutila, da je rekla morda preveč in ker je imela prerada Meto, da bi ji hotela narediti z nepremišljeno besedo kratko veselje in dolgo bridkost. In res ji ni naredila veselja, pač pa bridkost in sum-njo, kakršno zbudi nenadoma došle-mu gostu hipni molk in spogled in zadrega živahne druščine.
Zvečer pa je zopet prišla v vas, i
ker ji je bilo neizrečeno mi s svojimi mislimi.
Stari Jemec je pripovedoval upljivo, *kaj da vidi in sliši po tvc niči in po vasi in kaj da sluti, kar da so najeli toliko novih dela) cev, da se širi skrivaj govorica, ima tvornica ogromna naročila, jih mora opraviti v gotovem roku* ako noče zapasti velikanski globi zato da je tudi prišel sam upravni svetnik Klepš v Javorje, da prigj nja in pospešuje dela; zdaj ali nikoli ima delavstvo imenitno priliko pritisniti na kapital in iztisniti boljše plače in olajšanje dela; če prejdc neporabljena ta priložnost, ostanejo delavci še mnogo let na milost in nemilost izročeni izkoriščevalcem.
"Z eno besedo, pripravlja se stavka", je dejal sin Jože.
(Dalje prihodnjič.)
Ali si že odgovoril na šaljiva vprašanja v zadnji številki Edinosti.?
SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO!
Slovencem v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige** za leto 1921, naš zastopnik
Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O On ima tudi ^ zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat- na nje ga. Vsem ga najtoplejše priporo čamo.
Slovenian Franciscan Press,
Chicago, 111.
swK msK. mat. >»: >*►>'	■ ^
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi Kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, O.
DBTTSTVO SV. VIDA ŠTEV. 38 K. 8. K. J.
Ima svojo redno mesečno sejo na •sako orvo nedeljo v mesecu v Knausov-Ivorani, cor- St. Cleir Are. and 62nd Str. N. E.
Uradniki zx leto igao-Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd. W.; Društven zdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St Clair Avenue-
Novi člani st sprejemajo v društvo •>d 16-ga leta do 50-ga leta starosti ir e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-0* ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te ienske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke * Mladinski oddelek od 1 do 16 leta ataro i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16 etu starosti prestopijo k aktivnim čla *">m in se zavarujejo od $250.00 do $1000 Plačevanje društvenih ase s- pri sejah o* 1 ure dop. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti pre-»kani od zdravnika naj lasne je do 15 ine vsacesa meseca.
VINKO A R B A«N A S
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicag-i in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, 117. Phone: Canal 4340.
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam* da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu neka j dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za; čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. Za vse se Vam priporočam J. ADAMS,
NOVE ZVEZE S STARIM KRAJEM.
POŠILJANJE DENARJA.
Glavno vprašanje pri pošiljanju denarja so zveze z onimi kraji, kamor je denar namenjen. Naše nove zveze za pošiljanje denarja v slovenske kraje izborno poslujejo; o tem smo se prepričali. Pošiljat-ve so izplačano v 14 do 24 dneh. Nakazila izvršuje Poštni čekovni urad SHS v Ljubljani. Ta zavod tako izborno posluje, da je nova država nanj lahko ponosna.
Prejemniki dobe poslani denar na svoj dom oziroma na njihovo domačo pošto. To se pravi, da jim ni treba hoditi po denar na to ali ono banko. Denar se jim izplača v polni svoti, to je, brez vsakega odbitka- Vsaka naša pošUjatev je garantirana proti izgubi.
Vse druge naše bančne posle za Jugoslavijo upravlja Jadranska banka v Ljubljani in za Venezio Giulio pa Jadranska banka v Trstu Pripomnjeno naj bo, da je Jadranska banka ena izmed največjih bank v Jugoslaviji. Svoje podružnice ima tudi v Kranju, Celju, Mariboru, Belgradu, Zagrebu, Dubrovniku, Notoru, Metkoviču, Opatiji, Sarajevu, Spljitu, Šibeniku, Zadru in na Dunaju.
Imenovana banka točno izplačuje naše čeke (drafts), katere zaradi varnosti proti izgubi, tatvini in drugim slučajem, zlasti potnikom priporočamo.
Kar se tiče bančnih in drugih denarno-prometnih zvez s slovenskimi kraji smelo trdimo, da nima nobena banka ali firma, pa naj bo še tako velika ali stara, boljših zvez, kakor jih imamo mi.
Naše cene so vedno med najnižjimi. Naročila se izvršujejo na podlagi dnevnih kurznih cen.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Do sedaj še ni bila sprejeta nova naselniška postava. Predlogo, ki jo je sprejela poslanska zbornica, bo senat skoro gotovo popolnoma zavrgel in bo izdelal popolnoma nov zakonski načrt. Zaradi tega bo nedvomno vzelo več mesecev, predno bo vprašanje v Washingtonu rešeno. In tudi potem, ko bo nova postava sprejeta, bo vzelo nekaj mesecev, predno bo prišla ta postava v veljavo. Vse to kaž&, da bodo imeli oni rojaki, ki žele dobiti svoje ljudi iz starega kraja, dovolj časa, da to dosežejo. Za vsa nadaljna pojasnila pišite na naš naslov.
Na stotine rojakov je že prišlo iz starega kraja s posredovanjem naše tvrdke, zato tudi vi sami sebi dobro storite, ako tozadevna posle poverite naši tvrdki.
POTOVANJE V STARI KRAJ.
Veliko rojakov se pripravlja na odhod v stari kraj in sicer eni zaradi slabih delavskih razmer, drugi zaradi nujnih opravkov, tretji na obisk itd. To ni samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodnostmi. Vse kaže, da bodo vsi parniki na poletje zopet prenapolnjeni, vsled česar svetujemo onim, ki so namenjeni potovati, da ne odlašajo svojega odhoda predolgo, temveč da potujejo vsaj pred majem oziroma junijem ter se tako izognejo neprijetnemu drenjanju in drugim neprilikam, ki so V zvezi z navalom. V mesecu marcu in aprilu so na razpolago še vsi parniki. do parniki odhajali v sledečem redu: NEW YORK—TRST
15.	febr. San Giusto (Bismark)
24. febr. Calabria
16.	marca Columbia 19. marca Argentina 26. marca President Wilson
2. aprilu Belvedere
NSW YORK—Cherburg, Francija
26. febr. Aquitania 7. marca Saxonia 10. marca Imperator 15. marca Albania 22. marca Aquitania 7. aprila Mauretania
12.	aprila Aquitania
13.	aprila Saxonia 23- aprila Aquitania
Pri Jugoslovanskem konzulatu je sedaj" odredba v veljavi, da se mora vsak potnik izkazati s kako uradno listino, bodisi krstni list, domovinski list. vojaško aH delavsko knjižico aH kaj sličneg*. Pismo iz starega lrraia ne zadostuje. Kdor nima nobene tako listne, naj pise na svojo občino po domovinski list.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na tvrdko:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
Kakor je sedaj odločeno, bo-
NEW YORK—HAVRE
15.	febr. Chicago
16.	febr. Leopoldina
17.	febr. La France 26. febr. La Savioe
2. marca La Lorraine 8. marca Rochambeau 15- marca La Touraine 17. marca La France 19. marc i Chicago 26. marca La Savoie 2. aprila La Lorra:ne 12. aprila Rochambeau 14. aprila La France 30. aprila La Lorraine
70 — 9th Avenue