Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na lelo. (Za NcmCiJo 8 K (tO Tin., ca
Amerika in drugo tuje driave 5 K). — Posamezno fitovilko ee prodajajo
S prilogami:
po 10 vinarjev.
M kmečki dom, DruStvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi se pofiiljajoi UredniStvn »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnina, reklamacije in in-serati pat UpravniStvu „Domoljuba"f — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Štev. 49.
V Ljubljani, dne 8. decembra 1910
Leto XXIII.
Resnica o portugalskih dogodkih.
Papež je sprejel pred nekaj dnevi v avdijenci portugalskega provincialne-ga predstojnika jezuitov, p. Cabrala. Tu pred Kristusovim namestnikom je slovesno protestiral provincialni predstojnik proti dejstvu, da se v stoletju svobode ljudi, ki se bahajo z liberalnim mišljenjem, v imenu enakosti hipoma izžene iz portugalskih pokrajin nad 300 Portugalcev, ki so bili porazdeljeni v 20 redovnih hišah na kontinentu in po prekmorskih kolonijah v Afriki, Aziji in Avstraliji, ne da bi zakrivili najmanjši pregrešek, ne da bi se jim dovo lila besedica v lastno obrambo, ne da bi se jim dalo časa, da vzamejo s seboj svoje stvari, svoje knjige in spise — sadove večletnega resnega dela. »V imenu svobode,« je dejal Cabral pred papežem, »so nam vse vzeli: znanstvene zbirke prve vrste, muzeje, fizikalne kabinete, laboratorije, semenišča v Campolidi in San Fielu, kjer se je zbralo v teku 50 let vsled radodarnosti naših prijateljev in nesebičnega dela patrov študijskega materijala, ki je bil absolutna last jezuitov.« Dalje je pripovedoval, kako so jih ko zločince vlačili oboroženi vojaki in meščani v ječe in vojašnice, kako so preganjali 0]ie, ki so hoteli ubegniti, koliko so jih ustrelili, kako jih je psovala ter pretepala nahujskana in podivjana množica. Provincialni predstojnik je tožil Papežu, da so mu framazoni odvzeli vse lla njegovo ime vpisano premično in ^premično imetje, razun obleke, ki jo ima na sebi. Ko je sedel v ječi 1. topni-Carskega polka, mu niso nekoč dovolili žlice rabiti, da bi zaužil borno jed. drugih ječah so jezuiti trpeli še več. liJiko se jih je zbasalo v en prostor 23,
kjer je bilo komaj za tri osebe zadosti prostora, in v taki luknji so morali spati pet dni, ne da bi jim dovolili le za trenotek iti iz ječe. Še je nekoliko dobrih ljudi na Portugalskem. Ko so morali zapustiti jezuiti svojo domovino, niso imeli nobenih denarnih sredstev za pot. Tedaj so se našla usmiljena srca, ki so zbrala med seboj za pot nino izgnancem. Pred njihovim odho dom pa so jih osramotili framazonski mogočnjaki ko kake zločince. Častitljivi starci, sloveči učenjaki, zaradi svojih čednosti spoštovani redovniki, nedolžni gojenci, določeni za duhovski stan, — vsi so se morali kakor kaki zločinci podvreči anthropometričnemu merjenju. Vse, kar se očita jezuitom po nasprotnem časopisju, se more deliti v sledeče točke: 1. Orožje in podzemeljski hodniki; 2. bogastvo in nepostavno pridobljene dedščine; 3. zapeljevanje ljudi v duhovski stan; 4. tajne organizacije; 5. politično mišljenje in nasprotje proti republiki; 6. reakcijonarni vpliv. Na te točke je odgovarjal p. Cabral. Nikoli niso imeli jezuiti orožja, niti niso eksis-tirali v njihovih hišah podzemeljski hodniki. Podzemeljski hodniki v Campolidi n. pr. niso ničesar drugega kakor kanali, ki preskrbujejo krasni vodomet z vodo. Očita se nadalje bogastvo, ali pa je upravičeno izganjati ljudi radi tega. Patri so živeli od mašnih ustanov in miloščine. Dolgov vsled dobrega gospodarstva sicer niso imeli na svojih hišah, a v izobilju tudi niso živeli, ker je znano, da jc portugalsko katoliško ljudstvo revno. Vse druge' točke so take, da jih more ovreči vsak nekoliko pameten človek. Z različnimi primerami je p. Cabral dokazal, da jezuitska družba nima ničesar proti republikanskim napravam kot takim, toda podpira pa vedno, kakor tudi cerkev, priznano avtoriteto, kar je bila na
Portugalskem monarhija. Papež je končno sprejel od p. Cabrala protestno noto, v kateri so opisane vse krivice, ki so jih prizadeli framazoni na Portugalskem jezuitom. Tako bo o teh žalostnih stvareh končno prišla vendarle vsa resnica na dan!
aaaaanngnnaaanana
Političen pregled J
D □
D__
JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIKI AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZRORA.
O »Slovenskem klubu« je poročal »Domoljub« že v zadnji številki, da je narastel glede slovanskih svojih čla-nov-poslancev in postal najmočnejši jugoslovanski klub v avstrijskem državnem zboru. Omenil sem pa tudi, da drugi jugoslovanski klub, namreč »Sa-vez južnih Slavena«, nazaduje in da »štirje dalmatinski poslanci ne zahajajo več vanj«. Poročam sedaj torej naji prej o tej zadevi. Zadnjič je bilo omenjeno, da šteje »Savez južnih Slavena«, ki mu načeluje »ultravladinovec« dvorni svetnik Ploj, že zdavnaj razkrinkani in zakrknjeni izdajica vsakršnih narodnih in političnih koristi Slovencev in sploh Jugoslovanov, 17 članov. Sedaj pa moram poročati, da se je i to število skrčilo in šteje sedaj le še 13 — nesrečno število! — članov, a štirje omenjeni dalmatinski poslanci so prosili za sprejem v — »Slovenski klub«. Morali so ti dalmatinski poslanci jasno uvideti, da je samo »Slovenski klub« edini bil v stanu si s svo-,o dosledno in odločno politiko osvojiti in pridobiti spoštovanje in ugled v polni meri tako pri prijateljih kakor pri sovražnikih, in ravno to pa je ono, kar daje in tvori moč in silo, vpliv v politični borbi. In dalmatinski hrvaški poli
tjanri pripadajoči stranki prava, ki je sprejela letošnje poletje v svoj program pole« jasnega državnopravnega tudi neornahljiv, odločen program verski, katoliški, ki ga hoče doseči in iz-vojevuti za svoj mili narod hrvaški, so že zdavnaj uvideli, dn jim bo to doseči mogoče le in edino le, če sc naslonijo na resno in krepko probujoni narodni, verski in politični ideal slovenskega ljudstva! In edino dosledno in pametno od dalmatinskih hrvaških poslancev ji* bilo, da so zapustili toliko varajoči jih »Savcz« in vstopili v klub, ki stremi in zasleduje ves čas svojega obstoja resno, dosledno in z vso odločnostjo vedno in povsod le svoj vzvišeni narodni, verski in politični cilj in program, ki jo obenem tudi skupni, isti program celokupnega slovenskega in jugoslovanskega ljudstva. »Slov. klub« šteje sedaj članov; sprejem štirih hrvaških dalmatinskih poslancev jc bil 20. novembra. Vstopivši hrvaški po-slanei so prevzeli iste pravice in dolž-nosii v klubu, kakor jih imajo slovenski, v akcijah, posebnih in čisto hrvaških in Dalmacije se tikajočih zadev in vprašanj seveda imajo popolno svobodo, ter imajo tudi v klubovem predsedstvu svojega zastopnika. Nc moremo si kaj, da bi lega veselega pojava v našem jugoslovanskem političnem življenju kar najtoplejše ne pozdravili z iskreno željo, da prinese ta narodna in politična združitev slovensko-hrvaška najlepše sadove in uspehe v trajni dosegi verskih, narodnih in političnih pravic jugoslovanskemu ljudstvu!
o državnem zborovanju in
delu
navedem le bolj dejstva brez mnogega razmišljanja in ocenjevanja, ker more to storiti po možnosti tudi bistroumni bralec »Domoljubov« sam. Zbornica je sprejela načrt zakona, ki zagotavlja d rž a v no poroštvo in tudi p o -s o j i 1 a za cenena 1 j ud s k a s t a-n o vanj a. Namen ima ta zakon: dati ljudem priliko dela in zaslužka, da jim ne bo treba v toliki meri hoditi iskat dela v tujino (Ameriko!) in pa preskrbeli cenejša ljudska stanovanja. Dra-g i u j s k i od s c k je tudi dovršil svoje delo in predloge in ukrepe svoje glede mesne draginje podal zbornici. Odsek predlaga, da sc dovoli celo leto 3911 uvoz mesa iz Argcntinije, naj poskrbi vlada, za omogočenje hitrega uvoza; vlada naj takoj ukrene vse potrebno, dii povzdigne domačo poljedelstvo in zlasti živinorejo itd. Trgovinski minister je tolažil, da ne bo tako strašne »mesne stiske«, ker bo Avstrija prihodnje leto z mesom dobro preskrb-ljenja: če so sklene trovinska pogodba s Srbijo, bo imela Srbija z novim letom prost uvoz za 15.000 volov in 50 tisoč prešičov. Pravico do ravno tako velikega uvoza ima tudi Rumunska, ki smo poleg tega uvoziti v Avstrijo 100 tisoč ovac. Ce sc bo poleg tega uvozilo še 10.000 ton (1 tona = 1000 kg) mesa iz Argcntinije v letu 1911 in sc tudi šo 21
zvišala domača živinska prirej«, torej ne bo nobenega pomanjkanja mesa prihodnje Ido. Seveda, je povdarjal minister, je ta tujezemski uvoz mesa še odvisen od privoljenja ogrske polovice, naša vlada hoče zastopati avstrijske koristi. Vlada je nadalje predložila tudi predlogo o bančnem privilegiju do leta 1917. (O bistvu toga privilegija je »Domoljub*- v svojih prejšnjih številkah žc pojasnil.) Avstrijska poslanska zbornica je začela pretekli petek tudi že razpravo o začas-n e m d r ž a v n e m p r o r a č u n u. Ker vlada ve, kako obstoji ves tozadevni položaj, jo je previdno uvedel sam ministrski predsednik z enotirnim, v potu svojega obraza doprine.se-nem govoru. Lepo »nesebično« je povdarjal, da mu ni za nadaljni obstoj sedanjo vlade, njemu da jc le za to, da se »konsolidirajo« stranke, da izraste iz vseh večjih strank v državnem zboru močna delosposobna večina. »Slovenski klub« je podal v zbornici več interpelacij in prošenj za nujno podporo. Dobro je izvajal novi slovenski naš državni poslanec profesor dr. Verstovšek v proračunski debati in opravičeno grajal Binertovo vlado, ki vlada tako, dii nima noben avstrijskih narodov več upravičenih pritožb, kakor ravno slovenski; pod nobeno vlado sc ni zgodilo od strani vlade Slovencem več krivic, kakor ravno pod Binertovo. Slovenci se zato že tri leta bore zoper njo in se bodo še, dokler ta vlada ne zgine. Naštel je vse krivice, ki jih je zadala ta vlada Slovencem. Odločno jc grajal, da ni ta vlada ista, ki vlada, temuč odločuje vedno in pri vsem krivični nemški narodni svet. Slovenski poslanci imajo pooblastilo svojega ljudstva, da se bore proti tej krivični vladi tako dolgo, dokler vlada nc da slovenskemu ljudstvu onih pravic, ki mu po vseh zakonih in pravici gredo.
BOSENSKI SABOR
zboruje sicer redno, a posebnega zanimanja za delo ni med poslanci, seje so obiskovane kaj malomarno. Neko poročilo poroča, da bo ta sabor radi katoliških in mohamedanskih praznikov odgoden že 10. grudna in zopet sklican sredi prosinca nastopnega leta.
ZADOŠČENJE PAPEŽU.
»Domoljub« je žc poročal, da so 20. septembra letos slavili v Rimu spomin na »junaški čin«, ko so leta 1870 Piemontezi odvzeli papežu svetno državo in mu ugrabili Rim. To jc bila največja zasluga prostozidarske lože, saj se jasno uvidi njih (prostozidarjev) namen iz besedi prostozidarja Frana Crispija: »Šli smo nad Rim, da pode-remo 18001etno deblo katoličanstva.« — Poročali smo že tudi, da je imel letos 20. septembra v Rimu pri mestnih vratih »Porta Pia«, kjer je prvikrat prodrla piemonteška vojska v sveto mesto, žipan rimskega mesta, jud in prostozidar Ernest Natan govor, v katerem je brez primere surovo napadal vero, cerkev in papeža. Papež je odloč-
no protestiral temu napadu. Obenem so na to sledili protesti iz vsega katoli. škega sveta: iz Avstrije najprej z Du-naja, a tudi Slovenci so v nedeljo dne 20. listopada v Ljubljani sijajno pr0. testirali v svojem imenu proti krivičnim, surovim in nestrpnim žaljenjem prostozidarskega župana. O protestnih ' velikanskih zborovanjih prihajajo zlasti poročila iz Amerike. V Montrealu v Kanadi se je udeležilo protestnega zbo. rovanja 20.000 oseb, v Št. Pavlu in Min. neapolu pa okrog 15.000 oseb. iz cele Amerike je prejel sveti Oče na tisoče protestnih brzojavk. A tudi časopisje, katoliško, a tudi zmerno liberalno, je ostro obsojalo grdi surovi židovski napad na sv. Očeta. Protesti se šo vedno dvigajo na vseh straneh, da še celo judje sami so se z grajo izrekli > govoru rimskega župana. Laški lihem-lcc Pelloux (izgovori Pelu), narodni i -slanec, bivši laški ministrski predse.!-nik, je objavil v časnikih odprto pismo in branil papeža s pravnega sta-lišča proti takim surovim napadom rimskega judovskega župana, dasi je ravno ta Pelu kot general leta 1870 dirigiral topništvo pri naskoku na mestna rimska vrata »Porta Pia« in ravno ta Pelu hoče sedaj v laškem državnem zboru podali ostro interpelacijo, da ni vlada zabranila, da je Natan s svojim surovim napadom prekršil znano italijansko varstveno postavo, ki jamči papežu popolno suverensko svobodo it jn popolno spoštovanje ter neodvisnost v izvrševanju poslov njegovega najvišjega duhovnega poklica.
□adnaabanacsogonan
□ D
LISTEK
IS i
Romarica.
Povest iz naroda.	,
Spisala M. Buol. — Poslovenil o. \*c-sclko Kovač.
(Dalje.)
»Oče!« je rekla z globokim poudarkom; »kako mi morete v svoji vesli svetovati možitev? Saj sc ne morem omožiti . . . nc smem sc omožiti . • • z menoj bi bil vsakdo revež . . . Sem namreč najmlajša na Silvestrovi
kmetiji!«	...	.
V	sobi jc nastala tišina. Stari jo
obledel kakor zid.
»Micika, kdo ti je razodel to?« Jl! oče čez dokaj časa vprašal zamolkle.
Ona pa ni zinila nobene besedica več. Zakrila si je obraz z rokami ter odhitela iz sobe.
IIL
V	dolini, kakor tudi na samotni ji gorskih kmetijah je bila znana o Silvestrovi kmetiji in njenih prebivalcu čudna in strašna pravljica. Pripovedovali so, da je tu nekoč gospodinjil silno bogata, a trdosrčna ženska, tera ni dala niti najrevnejšemu siro-i
maku niti drobtinice kruha. Tisti čas pa — koliko je že od tega, ni nihče ve-del — je razsajala na Furlanskem grozna lakota. Kar trumoma so prihajali ljudje v Pustriško dolino. Povsod «o bili baje gostoljubno sprejeti, le kmetica na Silvestrovini je trdosrčno odgnala neko revno žensko s sestradanim dojenčkom na rokah. Nekateri so celo trdili, da ji je obljubila kos kruha, a v posmeh prinesla iz hiše — kamen. Zasmehovana sirota je nato — hudo užaljena — preklela kmetico in njeno najmlajše dete. In glej nesreče — kmalu nato je hudobna žena dobila slabotno, sključeno in poleg tega še božjastno dete; sama je pa umrla strašne smrti.
Težko je presoditi, koliko je resničnega na tej pripovedki; zakaj vsak jo je pripovedoval nekoliko drugače. Toliko je pa gotovo, da je bil, odkar pomnijo ljudje, najmlajši otrok pri "Silvestrovih božjasten. Mihaelovo žalostno stanje jc bilo vsem znano. Isto-,tako so vedeli ljudje, cla je na tej hudi bolezni umrla najmlajša sestra njegovega očeta. Videl pa je to siroto le malokdo; ker so se je domači sramovali, so jo imeli vedno zaprto v hiši. In stari ljudje na bregu so skrivnostno in s strahom govorili o neki bajti tam gori v gozdu, kjer je nekoč prebivala tudi ena takih Silvestrovih sirot, dokler je ni nagla smrt rešila hudega položaja.
Nikomur niso bile te žalostne povesti bolj znane kakor Peti*u Kolarju, gospodarju na Silvestrovini. Govoril seveda ni rad o tem, verjel jc pa vse, kar so ljudje pripovedovali. Še-le, ko mu je podarila — bilo je o Velikem Šmarnu — druga žena krepko in zalo deklico, je začela tleti v srcu postar-nega moža iskrica sladkega upanja. Zdelo se mu jc, da nebeška Kraljica vendar odvrne od nedolžnega deteta strašno kletev. Deklica se je duševno in telesno res krasno razvijala. Vse, česar se je lotila, ji je šlo lepo in veselo izpod rok. Nobena pot ji ni bila predolga, nobeno delo pretežavno. Zato je bilo očetovo upanje vedno večje. Pri vsem tem je pa z vso dušo skrbel za to, da nič ne iizve o tem, kar ji je pretilo. (Vsakemu, s komur je Micika občevala, jo si rog o prepovedal, črhniti kaj o nesrečni pravljici. Saj so ji cclo strica Milia, ki je hiral v bolnišnici, prikrivali, kar se jc dalo.
Katra, mlada soseda Kramarica, pa je v svoji blebetavosti žc odrastlemu dekletu izdala skrivnost — strašno tajnost. Nekoč jc namreč pri Silvestrovih posebno dolgo klepetala. Hvalila je Micikin cvetoči obraz ter večkrat zaporedoma dejala: »Dal Bog, da bi ostalo vodno tako, kakor jc!« Slednjič pa jc zmajala nezaupljivo z glavo in skrivnostno vzdihnivši pristavila: »Najbrž Pa ne ostane vedno tako!« Ko je mladenka vsled teh besed osupnila, je opomnila Kramarica, da se Micika le nalašč tako dela, kakor da bi ničesar "o vedela. Soseda je odšla, a njene be-se«e niso dale Miciki miru; s strahom
je poizvedovala, kaj pomeni Kramari-čino govorjenje, školastika pa, ki je dozdaj molčala le iz strahu pred očetom, je bila neizmerno vesela, da more že napol izdano ski'ivnost popolnoma razodeti. Najprej se je navidez hudo razsrdila nad Katrino klepetavostjo, takoj nato pa je z vso vnemo pripovedovala celo žalostno zgodbo od prababice počenši pa do siromašnega strica Miha.
Od tistega časa — bilo je tega dobro leto dni — se je Micika popolnoma predrugačila. Oče, ki ga skrbi za Mi-ciko niso več posebno nadlegovale, tega niti opazil ni, tembolj pa Kandid. Ker je obiskovala strica v bolnišnici, si je mislil, cla je naposled vendar zvedela, kaj ljudje govore o Silvestrovih; a tega ni vedel, zakaj je postala proti njemu naenkrat tako odurna. Da utegne biti njena prihodnjost huda, tega ni pozabil; toda mislil si je, ta ali oni križ Bog tako prej ali slej naloži meni in moji ženi, in če nama naloži ravno tega, pa ne bo naložil drugega. Poleg tega je Kandid želel vzeti k sebi svojo bolno sestro in le predobro je vedel, cla bi ga pri tem dobrem delu nihče bolje ne podpiral kakor Micika. Morebiti je bila ravno njena izredno velika naklonjenost do Lizike vzrok, da je Kandid tako resno mislil nanjo.
Morebiti! Težko, da je on sam prav vedel, kdaj je začel Miciko rad imeti. In da mu Micika ne odreče svoje roke, o tem ni nikdar dvomil. Šele zadnji čas mu je upanje začelo upadati. A obupal zato vendar šc ni.
Drugo jutro po maši, h kateri je Kandid navadno hodil, je stopil Kolar k njemu ter mu suhoparno povedal, da se je Micika končno odpovedala. Starčev pogled je bil topot nenavadno mračen. Vzrokov ni navedel, Kandid pa tudi ni vprašal po njih. Za to, kar jc želel izvedeti, ni potreboval nikogar drugega: Micika sama naj mu razjasni.
In tako je prihodnjo nedeljo — kakor sicer večkrat — stal pred bolnišnico in žalostno pričakoval Miciko.
Ko jc ves zatopljen v svoje misli srepo zrl v tla, je naenkrat planila iz hiše dekla in ga prosila, naj gre brž po duhovnika, kajti Silvestrov Miha umira. Kandid jc ubogal; in ko sta čez nekaj časa prihitela on in duhovnik pred bolnišnico, sta zvedela, da je bolniku že odleglo; le hujše ga je topot prijelo kakor navadno.
Ne da bi kaj opravil, se je Kandid precej nato vrnil domov.
Popoldne je šel na hrib. Samo Liziko je dobil doma. Ta mu je izrazila svoje veselje nad tem, da jo je prišel obiskat; pravila mu je, kako zelo jo je strah, ker ni daleč naokoli žive duše. Tarnala je, da je nekaj dni sem zelo oslabela, da jo trga po zobeh, tako, da ne more spati, da ji je želodec opešal; da gre večkrat lačna od mize, ker ji svakinja nc privošči niti najbolj preprostih lahkih jedi; razen tega ji pa še
vedno očita bolezen, češ, da se ji gabi pred bolniki.
Med tem je prišla mlada gospodinja iz cerkve. Bila je to ženska majhne in krepke rasti, črnih las in živahnih, temnih oči. Njena starejša hčerka je stopicala pred njo. Mrko je pozdravila svaka in sc sumljivo ozrla na oba, ho-teč iz njunega obnašanja razbrati, kaj sta se ravnokar pogovarjala. Mala de-, klica se sicer ni nič zmenila za Kandi-da, a vseeno jo je mati prijela za roko in rekla: »Le z menoj, Rezika, pusti Kandida in Liziko v miru. Ta dva se ne moreta nikdar dovolj nažlobudrati.«
Ostala sta zopet sama na leseni klopi precl hišo. Z bratsko, uprav očetovsko potrpežljivostjo je Kandid že stotič poslušal vse številne tožbe svoje bolne sestre. Medtem pa je zrl tja čez globoko zarezo, ki je ločila Kramarjevo kmetijo od Silvestrove. A obenem so mu uhajale tudi misli tjekaj. Ali je Micika že prišla iz trga? Kdo ve, če ne gleda ona ravno v tem trenutku tudi semkaj ? In ali sluti, ali si more misliti, kako hudo srčno bol n:u je povzro^ čila?---
»Kako se ti godi, Lizika? — Dober dan, Kandid!« se je hipoma nekdo oglasil izza hišnega vogla.
Mladenič se je prestrašil. Micika je stala pred njim.
Bila je bleda in njeno obličje je izražalo nekaj bolestnega. Take Kandid šc ni nikdar videl. Sicer pa ji na obrazu ni bilo brati zadrege, da, skoro vesela je bila; nemara le na videz.
»Lizika se danes prav slabo počuti,« je odgovoril Kandid na Micikino vprašanje.
»Saj se ji pozna,« je pristavila Micika sočutno. »Zadnje dni so jo zobje tako boleli, da ni vedela, kaj bi počela. — Danes pač ne boš mogla priti k nam v kapelo.«
Lizika jc žalostno odkimala.
»Sem si mislila. Zato sem pa tudi prišla sem. Imam neko prošnjo — pravzaprav ne jaz, ampak Školastika. Ube-i liti hočemo namreč nekaj platna, pa naš veliki travnik leži preveč proti severu. Poskusili bi na vašem, če dovolite. Saj ne bo trajalo dolgo, kvečjem štirinajst dni.«
Kramarjev travnik je bil največji in najbolj solnčcn na vsem hribu. Ker je na njem izviral tudi precejšen studenec, je bil za belenje platna kakor nalašč. Sosedje so ga že od nekdaj rabili v to svrho vsako leto, ko je bila košnja pri kraju. Ko je živela še stara Kramarica, ni bilo treba dolgo moledovati za dovoljenje; Katra je bila bolj natančna in je za to navadno zahtevala kako protiuslugo.
Lizika jc vstala in šla v hišo, da pove svakinji, po kaj je Micika prišla. Tudi Micika je hotela za njo, toda ma-a ji je velel Kandid: »Počakaj tu!«
(Dalje prih.)
RHZGLED PO DOmOVINI

Hribarjeva ulica v Ljubljani. Pred-no so je razšel slavni mostni odbor in je moral Hribar zapustiti mestni magistrat, so mestni očetje hoteli skazati Hribarju zadnjo čast, namreč da imenujejo ono ulico, v kateri se nahaja agentura banke »Slavije« in v kateri jc Hribar zaslužil marsikateri tisočak, »Hribarjevo ulico«. Navsezadnje res misel ni slaba, ker gotovo ni v nobeni ulici pridobil Hribar zase toliko zaslug, kakor v Gosposki ulici. Vendar se je deželnemu odboru zdelo, da tc zaslugo niso pomembne za drugega, kakor za Hribarja in je sklop mestnih očetov razveljavil. To razveljavljenje mora pač vsak pameten človek odobravali, kajti sicer bi bili v nevarnosti, da bi nastopili še drugi agentjo in zahtevali, naj so ulico po njih imenujejo.
Veliko kričanja je bilo v »Narodu« o klerikalnem poboju v Selcah. Te dni je stal prod poroto Franc Šuštar, da sc zagovarja radi svojega »pobojstva«. Obravnava je trajala več ur. Konec jc bil, da je bil Franc Šuštar popolnoma oproščen. Zopet nov dokaz več, kako liberalno časopisje krade poštenim ljurlem čast in jim skuša škodovati. Tokom onega samega leta so jo zgodilo več. slučajev, da so se morali nedolžni ljudje le zaradi škodoželjnih napadov v liberalnih listih zagovarjati pred sod-nijo, a so v jezo liberalcev bili oproščeni.
Kanonično umeščen jc bil vlč. g. Matija Mrak na župnijo Staro Loko ter je bil hkrati imenovan za dekana loške dekanije in za kn. šk. duhovnega svetnika.
Za začasni pokoj prosi č. g. Anton Papež, kaplan pri Sv. Križu pri Litiji.
Premeščeni so bili čč. gg. Janez Hrovat, župni upravitelj v Senožečah, na Goro pri Idriji; Ivan Bcšter, kaplan v Cerkljah pri Kranju, za župnega upravitelja v Senožeče, kaplan Peter Likar iz Št. Jerneja v Sv. Križ pri Litiji; Josip Mešinger, ekspozit na Ore-hrku, za vikarja v Zagorje na Notranjskem.
Poveljstvo 87. pešpolka je prepovedalo vojakom naročati slovenske •liste in časopise brez izjeme, nemških pa ne J
Osebna imenovanja v politični
službi. Kancelist c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani gosp. Hočevar ije postal oficial pri c. kr. deželni vladi; računski podčastnik 8. ljubljanskega sanitetnega oddelka g. Peter lin je •postal kancelist pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani, orožniški straž-mojster Jože! Šlajpah je postal ;kancelist pri c. ki*, okrajnem glavarstvu v Kočevju.
Tatvina iz cerkvenih nabiralnikov.
Te dni ponoči je neznan uzmovič v farni cerkvi v Rudniku odprl dva | nabiralnika. Tretjega pa ni mogel od-1 preti in jo naredil pri ključavnici 10 kron škode. Neznani tat se je dal ponoči v cerkev zapreti, nakar je, ko je izvršil delo, znotraj odrinil pri velikih vratih zapah ter ušel na prosto. Ker se jo od teh vrat že nekaj časa ključ pogrešal, ni izključeno, da si ga jo neznan tat prilastil in z njim dobil vhod v cerkev.
V	okrajni cestni odbor blejski je imenoval deželni odbor Ivana Markeša, posestnika in hotelirja na Bohinjski Bistrici, in Gabrijela Ferjan, posestnika in gostilničarja v Ribnem.
V	Ljubljani je skupno 180:1 hiš, ki stojo v 236 ulicah, oziroma cestah in trgih. Hiše so porazdeljene po okrajih ta-ko-le: I. šolski okraj 200; II. ali šentjakobski okraj 255; III. ali dvorski okraj 590; IV. ali kolodvorski okraj 448; V. ali predkraji Hradeckega vas, Ilovica itd. 245; VI. okraj ali Vodmat 125 hiš. V zadnjih 10 lotih jc dobilo 53 ulic, trgovin cest nova imena.
Poučni tečaji za župana, občinske tajnike iid. Deželni odbor je sklonil v seji dne 31. avgusta t. i., da sc priredc po raznih okrajih dežele tečaji za župane, občinske tajnike in občinske svetovalce. Vsled tega sklepa se priredi dne 27. dcc. t. 1. (prvi dan po božičnih praznikih) prvi poučni tečaj, in sicer za ljubljansko okolico. Trajal bo lc on dan, tako da sc bo mogoče udeležiti tečaja vsem občinskim funkcij onar j cm ljubljanske okolice. Ta poučni tečaj, ki sc prične točno ob deveti uri dopoldne, se vrši v dvorani »Slovenske krščansko socialne zveze«, oziroma če bo potreba, v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Vodil ga bo referent za občinsko zadeve, deželni odbornik dr. Vladislav Pogan s sodelovanjem uradnikov dež. odbora. Deželni odbor naroča s posebno okrožnico, da se zanesljivo udeleže tečaja vsi župani, oziroma namestniki, tajniki in občinski svetovalci in da prijavijo županstva deželnemu odboru predloge, prošnje in nasvete vsaj 3 dni pred tečajem. — K temu tečaju sc vabijo tudi vsi župni uradi ljubljansko okolico. Zaslugo, da se priredc tečaji, ima tudi »Kmetska županska zveza«. — Z ozirom na res veliko potrebo in važnost pouka naj bo udeležba polnošto-vilna. Prihodnji tečaj se namerava prirediti v Kranju.
X. gospodinjski tečaj v Selcih za kmečka dekleta sc jc pričel v nedeljo 4. decembra. Otvoril ga jc dež. odbornik dr. Ivan Zajec z nagovorom, v karani je povdarjal važnost gospodinj-
skih tečajev za kmečki stan. Osemle, denski tečaj bo vodila gdč. Ema PeCe, Učenk je priglašenih 20.
Predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu stopi v pokoj. »Reiclis-posti« poročajo, da stopi predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu, g. Avgust Jakopič, v najkrajšem času v pokoj.
Častni dan našega cesarja. Dno 2,
dec. je preteklo 62 let, kar je zasedel) naš cesar prestol naše monarhije. Na Dunaju se je slavil s slovesno sv. mašo in z zahvalno pesmijo v stolnici. V; Rimu je bila ob tej priliki v Anirni slovesna zahvalna sv. maša. V Trauu so pa odkrili ob tej priliki spomenik na čast cesarju.
Družba sv. Raiaela za izseljence v Ljubljani opozarja vnovič vsa društva, S. K. S. Z. na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Koroškem, da ustanovijo takoj »Izselniške odseke«. Posebno o to potrebno v krajih, kjer se ljudje mnogo izseljujejo v tujino, zlasti v Ameriko. Rafaelova družba je v začetku oktobra t. 1. poslala v štiri listo navodila za izseljence in obenem naznanila prijavljene izselniške odseke; ostala društva pa opozorila, da ustanovo tudi ona enake odseke. — Danes opozarjamo vnovič: Ustanavljajte društveno odseke za izseljence! — Ob tej priliki Vam tudi toplo priporočamo naročanje slov. izselniškcga lista »Ave Marija«, ki izhaja mesečno v Ne\v torku, naroča se pa v naši pisarni in sta.no na leto 1 K, pod pogojem, ako se ga naroči vsaj tri iztise skupaj (enega za duh. voditelja, enega za knjižnico m enega za odsek sv. Rafaela). Posamezniki ga dobo po 1 K 50 vin. — List prinaša razno novosti širne Amerike, u-čoče se slovenskih izseljencev. — ' ! " častiti duhovščini sc priporoča, da navaja izseljence, ki na vsak način ho-čojo v tujino, zlasti v Ameriko, da ^ | zglašajo pred odpotovanjem pri drum i sv. Rafaela, Vsak izseljenec naj bi pn-šcl, ko pride v Ljubljano, najprvo v našo pisarno in ne šele potem, ko se z agentom že pogodil, da so mu tu svetuje glede proge, po kateri so hoco voziti ter ugodi njegovim željam. družba dobi za izseljence tudi pop*" vseh potovalnih pisarn (agentur) »»'' popust dobi vsak potnik, ki se «M»J v naši pisarni. Dalje se dobi dniz»cl t znak, »Priporočilni list« in »Kazipoi , kar je velikega pomena za vsaKt')-' potnika, osobito pa za žensko. Ako n' družbeni znak in priporočilni ust' ' obvarovana vseh neprilik ter se na cui progi ž njo lepo ravna, v slučaju varnosti ali potrebe se pa lahko s priporočilnim listom do zastop"' °
Rafaelovo družbe, ki so na razpolago po vseh pristaniških mestih; njih naslovi so naznanjeni na priporočilnem listu. Vsak zaupnik takoj svetuje oziroma ukrene vse potrebno za potnika, in to brezplačno. — Vsak izseljcncc naj sc torej posluži te pisarne, ki ima tako blag in koristen namen, kar iz-previdi in prizna marsikdo šelo na daljnem potu v tujino,p čemur pričajo razna zahvalna pisma izseljencev. — V pojasnilo še pripomnimo, da želi »Rafaelova družba«, naj ostanejo Slovenci na svoji rodni zemlji. Njen namen ni pospeševanje izseljeništva, ampak naloga njena je, varovati one, ki se hočejo na vsak način izseliti, pred materielno in duševno škodo pred začetkom potovanja ter na potovanju do končnega cilja. — Družba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32 v hiši »Zadružne zveze«.
F. R.
Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu. Dne 29. doc. t. 1. ,se vrše dopolnilne volitve v predstojni-štvo ter razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu. Za našo deželo so te volitve največje gospodarske važnosti in treba napeti vse sile, da si pridobimo primerno zastopstvo v tem Aolcvažnem zavodu, kateremu gospodarijo sedaj Italijani v največjo škodo našega delavstva. Uspeh je le mogoč ob složnem in enotnem postopanju. Osnoval se je zategadelj v Ljubljani skupen odbor, ki vodi volitve in zbira glasovnice. V imenu tega odbora se obračava do vseh naših delodajalcev z nljudno prošnjo, da takoj pošljejo na spodnji naslov glasovnice. Glasovnice za podjetnike podpiše gospodar, glasovnice za delavce pa gospodar in kot zaupnik delavcev ž njimi v soglasju eden od uslužbencev. Imen kandidatov prosiva ne vpisovati, storil bo to odbor zategadelj, da bodo glasovnice pravilno izpolnjene ter se glasovi ne bodo cepili. Za skupni odbor: Josip Lenarčič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice. 'Ivan Kregar, predsednik zavoda za pospeševanje obrta. Glasovnice naj se pošiljajo na naslov: Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani.
Slov. katol. izobraževalno društvo
»Straža« na Dunaju vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi »Straža« s prijaznim sodelovanjem akademičnih društev »Danice« in »Hrvatske« v nedeljo dne 11. decembra 1910, v dvorani »Zur schonen Schaferin«, VI. Gumpendor-ferstr. 101. Na sporedu je poleg pevskih in tamburaških točk tudi sv. Miklavž s spremstvom. Nato prosta zabava. Darovi za naše najmlajše dun. Slovenke in Slovence se hvaležno sprejemajo, kakor tudi darovi namenjeni prijateljem in znancem; naslovi morajo biti razločno napisani. Darovi se oddajajo Pri blagajni pred začetkom veselice. — ker se bliža občni zbor, nujno prosimo, l a člani vse dalj časa izposojene knjige društvu vrnejo. Vpišite se čim preje v družbo sv. Mohorja in nabirajte novih udov; udnino sprejema »Stražin« Dod-
predsednik g. Kvas pri veselici in vsako nedeljo od 6. do 9. ure zvečer v društvenem lokalu. Vstopnina na Miklavžev večer jc za člane prosta (legitimacije!), nečlani plačajo 50 v. Blagajna se otvori ob pol šesti uri, pričetek ob pol 7. uri zvečer. — Odbor.
gaaaaaaaDaanannna
D □
Gorenjske novice
D	____
□□L3L3aaDanC3C3nannr-in
g V Kranjski gori bodo kmalu občinske volitve. Kranjskogorski liberalci so izmislili neumno laž in z njo agiti-rajo, da Slovenska Ljudska Stranka v Kranjski gori dela za Jožefa Koširja, nemškega liberalca, da bi bil izvoljen za župana. T o j e z 1 o b n a, n e s r a m-n a laž. Resnica pa je, da so ravno liberalci pri zadnjih občinskih volitvah leta 1907. izvolili tega Koširja v prvem razredu za namestnika, in da bi bil gotovo prišel v odbor, ako bi bil med tem časom kak odbornik izstopil ali umrl. Resnica je tudi, da zdaj ravno socialni demokrati, prijatelji in zavezniki liberalcev delajo na vso moč za Koširja, da bi ga spravili na županski stolec. Naša stranka v Kranjski gori ostane značajna, čista, narodna in katoliška kakor je vedno bila. Neznačaj-nosti v naših vrstah ne trpimo.
g Iz Poljan nad Škof j o Loko. Tukaj šna dekliška Marijina družba vljudno vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo dne 11. decembra ob 3. uri popoldne v prostorih stare šole. — Spored: 1. Petje ženskega zbora; 2. S. Gregorčič: Oljki, deklamacija; 3. Marijin otrok, igra v treh dejanjih; 4. Plan-šarica, šaljiv prizor s planin. Cene sedežem 60 vin., stojiščem 30 vin. K obilni udeležbi vabi — odbor.
g Iz Št. Lenarta nad škofjo Loko. V našem Kat. slov. izobraž. društvu srno imeli v nedeljo dne 27. novembra zanimivo predavanje: »Framasoni in papež«. Govorili so domači g. župnik Janko Borštnar, ki so nam natančno razložili, kaj so framasoni, njihov namen in sredstva, katera vporabljajo v dosego njihovega namena. Omenjali so tucli žaljenje sv. Očeta po rimskem županu Nathanu, kar smo poslušalci z ogorčenjem sprejeli. Na predavateljev predlog smo sklenili, da takemu poče-njanju najbolje odgovorimo s tem, da obljubimo mladino vzgajati v pravem krščanskem duhu, da bo ta mladina enkrat, ko že nas ne bo več, in ko bo ta sovražnik morda tudi pri nas lju-tejši kot je še sedaj, vredna naša naslednica, ki si ne bo dala trgati iz srca sv. vere, ne podirati cerkva, ne preganjati svojih duhovnikov, ne skruniti Najsvetejšega. — Dne 11. in 18. decembra pa bo imel predavanje g. kaplan Janez Kepec iz Selc »O potovanju po Sveti deželi«. Prihitite v obilnem številu.
g Tržiške novice. Po dolgem času se je vršil zadnjo nedeljo ob velikanski udeležbi krščansko socialnega delav-
stva javen shod v društvenih prostorih sv. Jožefa. Na shodu sta govorila deželni poslanec Piber o novem občinskem volivnem redu, po katerem dobi tucli tržiško delavstvo svoje zastopnike v III. razredu, kar je edino le zasluga' poslancev S. L. S., in deželni odbornik dr. Iv. Zaje, ki je omenjal jugoslovansko strokovno organizacijo, njen vele-i važni pomen za delavstvo. V poljudnih' besedah je zavrnil agitacijo socialnih! demokratov, katero širijo z draginjo, omenjal slabih stanovanjskih razmer, delavcev in vabil na vstop v strokovno organizacijo. Na predlog gospoda žup-i nika je shod z velikim odobravanjem, izrekel zahvalo obema poslancema, ka-i kor tudi vsem poslancem S. L. S. — So* cialni demokratje so poslali na shod par mož, ki so se pa še dosti dostojno: obnašali. Želimo si še večkrat takih' podučnih shodov! — V ponedeljek je' društvo priredilo v dvorani pri Baste* lju jako dobro obiskan Miklavžev ve« čer. Mnogo pridnih otrok je bilo obda* rovanih od »ta pravga Miklavža«. —^ Ponesrečila se je na Slapu hčerka de-i lavca Betona. Razlila se je vroča kava' nanjo in jo zelo opekla. Dekletce je umrlo pred par dnevi. Krivda ne zade-i ne nikogar izmed domačih. — V šent-« anski dolini je šc nekaj slučajev škrla>> tinke. Starši željno pričakujejo, da se' zopet prične šolski pouk, da ne bo treba sedeti otrokom v šoli tedaj, ko jih bodo najbolj potrebovali za delo.
g Iz blejskega kota. Na Boh. Bell so izgubili pretekli mesec svojega ljubljenega župnika, g. Mat. Mraka, ki je postal dekan v Stari Loki. Služboval je na Boh. Beli 13 let in je bil svojim fara-i. nom no samo v dušnih zadevah, tem-i več tudi v gospodarskih in političnih' moder in izkušen voditelj. Bog mu bo* di plačnik! — V novoizvoljeni cestni odbor blejski je imenoval deželni odbor g. Gabrijela Ferjana v Ribnem in hote-, lirja Markeša na Boh. Bistrici. — Vodja" blejske žandarmerijske postaje, g. Šlaj-i mer, je izstopil iz službe in je nastav-( ljen kot uradnik v Kočevje. — Smrt' prav v obilni meri gospodari zadnji čas na Bledu. Posebno nagle in neprevidne smrti so se zadnji čas vrstile; od avgusta do sedaj je umrlo deset odras* lih ljudi naglo in neprevidno, med njiv mi mati okrožnega zdravnika dr. Bei nedika, fotograf Lergetporer in lesni trgovec Grando. Naj nas varuje Bog ne* previdene smrti. Dne 1. decembra je za-i tisnila oči na Rečici Marija Burja, pravi vzor krščanske, slovenske matere, ki mnogo dela, še več trpi in najlepšei umre. Njena zadnja bolezen je bila' kratka, tri dni po prejemu svetih zakramentov za umirajoče je poljubil smrtni angel njeno lice. Obilna udeležba pri pogrebu in splošno sočutje z žalujočo družino je pričalo, kako priljubljena je bila rajnica vsled svojega iz-vanredno krotkega in milega značaja in da ni imela nobenega sovražnika. Naj ji sveti večna luč!
g Iz Žabnice. Predavanje o umni živinoreji sc ic moralo preložiti na ne-
<51
del jo 11. t. m. pop. ob 3. uri, ker je predavatelj g. R- Legvart do tedaj zadržan. — V nedeljo 18 t. m. pop. ob 3. uri bo pa predstava »Marijin otrok«, h kateri vabi odbor k. slov. izobraževalnega društva.	.
g Boh. Bela. Na prisrčen način je 24. novembra naša župnija sprejela novega župnika č. g. Karola Cerina. Na postaji ga je pričakoval občinski odbor i vrlim županom g. J. Burja na čelu. Pri šoli je deklica pozdravila novega dušnega pastirja ter mu izročila kito cvetja, pr! gasilnem domu so čakali gasilci in Marijina družba, da so vsi skupaj med slovesnim pritrkavanjem zvonov spremili novega župnika v cerkev. ,Vsa župnija se je odela v praznično obleko, mlajev, slavolokov, vencev in spletov si videl obilo, raz hiš pa so plapolale zastave novemu župniku v pozdrav. Zvečer so priredili pevci in tam-buraši podoknico, vmes pa se je zažigal umetalni ogenj. — V soboto 26. novembra so prihiteli na Belo prevzvišeni g. knezoškof, da so nam v nedeljo 27. novembra predstavili novega župnika, bivšega svojega tajnika, ki je po govoru Prevzvišenega ob obilni asistenci opravil daritev sv. maše. nakar se je z za- j livaltio pe?ruijo končala lepa sloves- j nost.
g Slov. kat. izobr. društvo na Boh. j Bistrici priredi v nedeljo dne 11. dec. v salonu hotela ;:Po»ta« veselico s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Nagovor. 3. -.>Repoštev. duh v krkonoških gorah t.
Povabljeni ste vsi prijatelji društva.
g Sardenkova »Mater Dolorosa« v Domžalah. Kat. izobr. in podporno dru- j štvo v Domžalah priredi v nedeljo 11. ! dec. popold. ob pol četrti uri v ;>Dru- i štvenem Domu < veselico, pri kateri se vprizori prekrasna Sardenkova Mater Dolorosa (Žalostna M. božja). Nastopi tudi Miklavž s sijajnim spremstvom in z obilnimi darovi! Komur je le mogoče, naj pride pogledat!
g Iz Stare Loke. Dne 29. nov. se jc vršil sprejem novega dekana prečast. g. M. Mraka. Pri prvi hiši Stare Loke so čakali ob slavoloku šolski otroci, v katerih imenu ga je pozdravila deklica v vezani besedi ter mu podala kito cvetja. K sprejemu je prišel ves občinski odbor z županom g. Trilarjem na čelu. V imenu požarne brambe se je poklonil g. dekanu Ivan Tušek, v imenu Orlov ga je pozdravil predsednik Franc Porenta. Dekliški tamburaški zbor mu je tudi podaril šopek svežih cvetlic. V imenu Katol. slov. izobraževalnega društva je pozdravil Josip Žagar in v Imenu Marijine družbe Ivana Volge-mut. G. dekan se je vsem ljubeznjivo zahvalil. Nato se je razvil sprevod v razsvitljeno in okrašeno dekanijsko cerkev. Vse naše hiše so bile okrašene s trobojnicami. Naj še omenimo, da so je sprejema udeležilo lepo število duhovščine iz radovljiške dekanije, na čelu g. kanonik I. Novak. Naj bi se Izpolnile g. dekanu pozdravne besede, napisane na slavoloku: O naj bi bila pot Vam sveta, med nami mnoga, sreč-
61
na leta! Slovesna inštalacija se je vršila preteklo nedeljo. Slavnostni govor je imel domačin g. prelat Andrej Kalan. Prišlo je mnogo brzojavnih čestitk, med njimi posebno pomembna od dr. Karlina iz Italije. Vsa slavnost je pokazala resničnost besedi na slavoloku: Stara Loka vedno cerkvi vdana — pozdravlja srčno novega dekana! — Vsled zastrupljenja krvi je umrla nagloma Marjana Stanonik. Nekoliko sc je vre-zala v prst, šla prat v vodo in sc zastrupila. O polnoči sta bila poklicana duhovnik in zdravnik. Vsaka rešitev je bila izključena. Nauk: Z ranami ne hodi v okuženo vodo! — Te dni so se pobirali poljski pridelki za Saiezijance. Nabralo sc je nad 5000 kilogramov. Gojenci v zavodu bodo z molitvijo izprosili pri Bogu blagoslova dobrotnikom!
□C3E=]C3C3C=aC3C=aaC3CacaC3C3C3C3D
D
a
nr-innnr-nnnni-ir-ir-n-jnr-i^n
Dolenjske nouice
d Iz šent Janža. Naše izobraževalno društvo se je začelo pridno gibati. Oglašajo se novi člani, ki bodo vstraj-ni. Pred nekaj tedni smo igrali igro »Repoštev«. Obnesla se nam je prav dobro. Obeta se nam tudi lepa božična zabava in za predpust kaj veselega. Mladeniči, podajte si roke — pa pridno naprej!
d Litija. Od nekdaj slovi Litija kot silno napreden trg in res smo napredni, žalibog še bolj v slabem nego v dobrem. Postavimo se lahko tudi že s »proeodrimovcem«. Dijak M., doma v Litiji, sedaj v četrti realki v Ljubljani, je namreč izstopil iz katoliške cerkve in pristopil k protestantom. No, katoliška cerkev ž njim ni mnogo izgubila, protestantovska pa ne veliko pridobila, pa žalosten dokaz je le za slabo vzgojo v družinah in krajih, kjer se vzgaja mladina po svobodomiselnem načinu; slaba družba, branje liberalnih listov in pomanjkanje verske vzgoje je pripravilo v nesrečo že mnogo upapolnih mladeuičev in jih bo še. Zato pa pozor vsi starši, ki ljubite svoje otroke, pazite, kam vaši otroci zahajajo in kaj bero. Slabe družbe in strupenih liberalnih časnikov imamo ravno v Litiji žalibog preveč.
d Šmartno. Čujcmo iz Litije, da se zelo peča z nabavo sokolskega naraščaja ondotni okrajni zdravnik, ki je obenem starosta sokolov; zlasti mu diše obrtni vajenci in naraščaj sokolic. No, vsak po svoje! Isto vestnosti kot do sokolskega naraščaja mu želimo tudi pri obiskovanju bolnikov! — Premo vanje goveje živi-n e smo imeli 24. novembra. Zanimanje je bilo precejšno. Prignali so 10 bikov, kakih 35 krav in 15 telic. Član komisije se je izrazil, da je živina lopa in da nadkriljuje marsikatere druge okraje. Prepričani smo, da bo to pre-movanje dalo novo življenje naši živinoreji. Poskrbeti bo treba za zboljšanje bikov, držati se enega plemena
kakor je povdarjal nadzornik g. Leg, vart — pri nas tostran Save je dolo. čeno sivo pleme —, paziti bo treba šc bolj na snago in potem nam bo živinoreja nov vir blagostanja. Komisija, oh-stoječa iz gg. grofa Barbo, bar. Apfal, trern, župnika Rožnik, Legvarta in Munda je prisodila premije, in sicer s za bike, 10 za krave in 10 za telite v skupnem znesku 600 kron. Premije za bike so dobili: graščina Grmačo, Kotar, Zust, Planinšek Ant., Rozina Andrej, Sušnik in Tomažič (Jablanica , Rozina (Leskovec). Za telice: Bučar, Hostnik, Ant. Slane, Sušnik, graščina Grmače, Zupančič (Gradišče), Lindtner, To: a-žič (Kostrevnica), Sekš, Rihar. Za krive: Slane, Rozina Miha, Rozina And., Bučar, Simončič (Log), Lovše, 1'rein-falk. Kot sad tega premovanja so usia-novi v kratkem živinorejska zadruga za Šmartno in okolico. Deželni odbor pa naj bo prepričan, da je s tem pre-movanjem storil mnogo za naš napredek; denar, katerega jc izdal, bo bogate obresti donašal. Naprej za blagor našega ljudstva. — Vinska letina je bila za nas slaba, le malo kapiikc smo pridelali. Nekateri vinogradniki so skrbno škropili, in njim je letina povrnila vsaj stroške. -Psom našim se slabo godi, imajo namreč kontuniac. Pri Sv. Križu nekje je stekline sumljiv pes ogrizel več ljudi in zato sc morajo s torbo na gobčku pokoriti tudi naši nedolžni pinči.
d Po Ribnici jc zavladalo silno ogorčenje nad poslancem Višnikarjom, Voljen jo bil od kmetov in tudi od nekaj glav sospodc, vendar hoče zastopati koristi le tc zadnje. Odkar je muz odšel iz Ribnice, je veliko izgubil na svoji slavi in tudi vplivu. Bil jc zc od nekdaj boječ, malo čedna lastnost, ki ga še sedaj ni pustila, saj si ne ■■••ti prirediti celo med svojimi najožjimi prijatelji kakega shoda, kjer bi pove-, dal, kako in kaj je delal v deželmm zboru za koristi svojih volivcev. MoZ je veliko govoril, mnogo obetal, a tv.iu le škodil. Zadnja njegova brihtnos- io ribniška kanalizacija, ki jc dek> j '*' gove glave. Napravil je menda naera, se pehal, da jo dosegel nekaj podpoie, a sedaj taka budalost! Jarek po ce*" so že zasipali, a ga bodo morali se, sploh je vržen ves denar v Bistrico m škoda lepih tisočakov, ki se porabijo vsled »kunštnosti« enega izmed go.-p°; do v. — Gospodu Višnikarju v Ribnici nc bo treba staviti spomenika. Ima ga na cesti po sredi Ribnice. — Med r i ■>' n i š k i m ljudstvom se je začeta razvijati čim dalje strast, tožariti Zlo, ki preti od te strani našemu ljua-stvu, je silno, in »Domoljub« je doua» svariti in klicati k poboljšanju v-otn prizadetim. Sodišče postaja za nas ljudstvo vedno večji davek in smci° trdimo, marsikomu je v naši doinu tudi v pogubo. Ce bi sodišče pri tožbau o žaljonju časti malo drugače P051'3; palo, smo prepričani, da bi se zlo. k je med ljudstvom že precej tudi ukoreninjeno, gotovo zmanjšalo. Iste P
iopažamo tudi v spornih stvareh. Vrše se za malenkosti obravnave, ki trpe na ,dneve in se oddajajo celo na višja in najvišja sodišča. Ni li škoda denarja? 'Je potrebno toliko sovraštva? Ljudje, spametujte se in pokličite si v spomin Eveličarjev izrek: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Ne smešimo se pred tujci in ne pustimo, da t>i osebna nasprotstva uničevala našo blaginjo!
d Na Krki. Ondan sem šel k Ha-
bijanovemu Janezu, ki je zadnji čas fojst človek ratal, četudi je še zmerom liberalec. Seveda mi je precej ponudil svojo vsakdanjo dušno hrano, liberalno »Nerodo« in rekel, naj berem »Glas iz Krke«, pod katerega se je zapisal naš Jožek ali kakor se pravi bolj »no-Qjel« Josip Borštnik. S tem Jožkom sva midva na naši visoki šoli, takrat še onorazrednici, hlače skup trgala. Zato mi kar noče iti v glavo, kdaj se je Jožek toliko naučil, cla tako daleč sveti s svojo lampo. Povej, Jožek, kaj pa se pravi »aristos«? Ali je to morda turški ali kitajski jezik? Vem sicer, da si bil v- Belemgradu, pa tam govore po srbsko in to bi tudi jaz zastopil. In spet »matematika«, »direktive«, »de-nioiliranje«, kaj pa je to? Za naša ušesa in mislim, da tudi za tvoja, to niso nič domače besede. Pa ne, ko bi 1i bil spet tisti dohtar iz Ljubljane, katerega zastonj futraš, tisto dolgo klobaso naredil, pod katero si se ti samo podpisal. Na tvojem zeljniku take • j'oči nc rastejo; saj se poznava. Na tvojem zeljniku rastejo samo take čudne buče, kakor je tvoja. Vidiš, Jožek, ker sva midva skup v šolo hodila, ti že lahko po pravici povem, da liberalne podlage, o kateri ti nekaj sanjaš, v naši fari ni. Liberalec si pravzaprav samo ti, tvoj rdeči bratec in pa še en par takih tiče v. Drugače pa smo Krča ni skozi in skozi katoliški. Zastran farovža ti je že »Domoljub« posvetil in ravno zadnjič smo se menili, da bo prišlo 30 kr. na goldinar na leto. Če torej kdo 5 gld. cesarskega davka plačuje, bo prišlo 1 gld. 50 kr. več na leto. Parkrat manj (pa ne k tebi) v ošta-rijo, pa bo! Tudi brezobrestno posojilo ali kaka podpora poleg že zagotovljene se bo dobila za zgradbo, tako, da vsak sprevidi, da so tvoje rajtenge za nič. ^a volitve kažeš veliko korajžo, ampak jaz in vsi drugi vemo, da se samo ko-ivajžnega delaš in da ti je tvoje usmiljeno srce že davno zlezlo v hlače i Brez zamere! — Tvoj sošolec-visokošolec.
d Iz Polšnika. Podružna cerkev sv. Jurija na Glinjeku, stoječa nad Polšnikom na gričku z daljnim razgledom, si je po prizadevanju vrlega klju-l'arja Janeza Podrenk omislila nova zvonova. Večji je posvečen sv. Juriju, Manjši Žalostni Materi božji. Vsem darovalcem: Bog plačaj!
d Od Sv. Gregorlja. Novo življenje p zaplulo pri nas v zadnjem časU. Ma-'.lina družba se je iz prav skromnega Početka v šestih letih pospela do moči in ugleda, da ne bo že več častno
za mlajša dekleta, ako ne bodo v nji. Poskusila se je že tudi v prireditvi, katero je prav častno izvršila. Shod mladeničev ribniške dekanije lansko leto pri nas je vsejal dobro seme, ki je letos rodilo obilen sad, namreč ustanovitev izobraževalnega društva z odsekom Orla, ki se je z vso vnemo oprijel izobraževalnega dela. Te plemenite cvetke naših višav se poleti še za silo razvijajo, toda pride trda zima in tedaj je huda za nje. Nimajo namreč zavetja, kjer bi se zamogle tudi v zimskem času dalje razvijati. Zato je neobhodno potreben društven dom. Zato smo se odločili, da začnemo takoj z delom. Da nam bo pa delo bolje uspevalo, bomo pritegnili k zgradbi vso župnijo. Cerkveno oblast, ker mislimo napraviti v domu tudi stanovanje za cerkve-nika in orgljavca, katero do zdaj naša župnija še pogreša. Tudi županstvo bo prispevalo k zgradbi, da pride kedaj do občinske pisarne in svojega arhiva, kar bo deželni odbor v kratkem času itak zahteval od vseh občin. Neomajno podlago pa imamo v plemenitih srcih naših župljanov. Lep dar so poslali za zgradbo društvenega doma v Presko in v Velike Lašče, kdo bi dvomil, da bodo s potrojeno vnemo žrtvovali za domači dom, od katerega bode imel vsak župljan korist. Zato pa tudi že imamo vrlega posestnika, ki je obljubil brezplačno prepustiti na svojem posestvu kopati ves potreben pesek. Kamen se bo dobil nekoliko korakov od stavbe zastonj. Tudi stavišče najbrže ne bo stalo niti vinarja. Vožnjo bodo drage volje oskrbeli navdušeni naši društveniki in Orli in Marijina družba bo rada na mestu, kadar bomo potrebovali njeno pomoči. Posebne hvale je vreden tudi za našo stvar vneti dru-štvenik Ivan Škulj, ki je obljubil, da izvrši vse tesarsko delo pri domu brezplačno. — Prihodnji teden bomo obiskali vse naše za dobro vnete župljane in upamo, da dobimo pod vsakim krovom blaga srca, ki bodo podprla naše potrebno in koristno podjetje z gotovino, vožnjo ali z materijalom. Slemen-ci, Loški potok vam bodi vzor! O uspehu našega potovanja poročamo prihodnjič.
d Iz Starega trga pii Loža. Stavba, ki smo jo prizidali posojilnični hiši, je toliko dogotovljena, da se je mogla preseliti posojilnica v nove prostore. Tudi gostilna konsumnega društva se ,že nahaja v novi stavbi. — Pretekli mesec se je vršila revizija pri posojilnici in konsumnem društvu, ki je pokazala, da je vodstvo obeh zadrug v najboljših rokah. Gospod revizor je bil s stanjem obeh zadrug prav zadovoljen, ter je priznal, da je naše konsum-no društvo eno najboljših. Samo v zadnjem mesecu je imelo društvo nad 20
tisoč kron prejemkov. Pobožni upi raz-* nih »prijateljev« te za našo dolino tako koristne zadruge, da bi društvo uničili, bodo ostali pač le upi, ki se ne bodo nikoli izpolnili. — Častnim občanom starotrške občine so izvoljeni gozdni svetnik g. Putick, agrarni komisar g. dr. Lukan in deželni poslanec g. Drobnič radi zaslug za zgradbo ceste Javornik-Stari trg. — Dva medveda se klatita še sedaj po šneperskih gozdih. Pravijo, da sta podrla več napisnih desk ob cestah šneperske graščine. Gotovo jima niso bili, kot pravima rodoljuboma iz hrvaških gozdov, všeč napisi na njih, ker se šopiri na prvem mestu blažena nemščina. Tudi volkovi so napravili pohod v naše kraje, ki pa se jim ni prav posrečil. Dne £7. novembra so namreč ubili graščinski lovci dva volka. Eden je bil prava ,mrcina. Enake usode pričakujeta men-> da še dva volka, ki se kar ne moreta' ločiti od naših krajev. — Teden za tednom gredo polni vozovi prešičev iz na-, še doline na postajo Rakek in od tam na vse strani. Cene so bile še precej visoke, ker je svinjereja naše doline na precej dobrem glasu. Zadnji čas so pa precej padle. Žal, da so v tem po-= igledu naši ljudje čisto odvisni od pre-> .kupčevalcev. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se tudi tukaj osamosvojili morda z zadrugo za vnovčenje živine ali kaj podobnega? Gospodarji, zganite se in po-: .mislit", kako bi bilo mogoče to izpeljati! — Ker je upati, da se bo »Domoljub« tudi za naše kraje zanimal, ter vedno prinašal poročila iz naše doline, je z gotovostjo pričakovati, da bo tudi .zanimanje zanjga še večje kakor dose-daj. Sezite po njem zlasti gospodinje in dekleta že zaradi njegove priloge »Naša gospodinja«, ki vam bo zvesta svetovalka pri vseh vaših opravilih. Naj ne ,bo v prihodnje nobene naše hiše brez »Domoljuba«!
n Hrenovice. Dolgo časa smo odlašali in dremali. A končno smo se le zbudili. Povsod imajo drugod že izobraževalna društva, da bi bili pa mi Podnanosci zadnji, pa tudi ne gre! Vlada nam je pravila za novo izobraževalno društvo odobrila. V nedeljo 11. decembra ob 3. uri popoldne pa se bo vršil v kaplaniji ustanovni občni zbor. novega izobraževalnega društva. Zato pa ta dan vsi na plan, katerim je količkaj za izobrazbo in procvit doma-, čega kraja. Vstop k ustanovitvi je vsakemu, ki količkaj pošteno misli, prost. Ne bomo se pa shoda samo udeležili, ampak tudi društvu pristopili ter v njem po svojih močeh delovali. Zato pa fantje, dekleta, pa tudi možje in žene, na delo! Vaša prva misel naj bo sedaj le vstop v novo društvo.
n Iz Senožeč. Zadnjo binkoštno nedeljo so se postavili naši vrli tam-buraši. Dobro so udarjali pod vodstvom g. organista. Neustrašeni smo. Proč z mehkobo, to je naše geslo! Dne 27. novembra je našo društvo priredilo javno predavanje »Socialne in gospodarske naloge občin«. Nekoliko je za-
71
Šumelo v liberalnem taboru. A nič ne de! Kdor ima srce pri Bogu za ljudstvo, se ne boji nobenega, magari, če ima prav tisočake. Vsem županom povemo glasno, da smo govorili resnico, f— Občine morajo skrbeti za poučne tečaje o kmetijstvu, sadjarstvu, mlekarstvu, gospodinjstvu itd. Vsega tega ni bilo pri nas. Pa vendar pravijo, da smo tako napredni. Občine naj pospešujejo domače obrti: izpopolnujejo in uvajajo. Take obrti bi bile: čipkarstvo, pletarstvo in druge. Občino naj ustanavljajo zadruge: nakupovalne, prodajalne, živinorejske in druge. Občina se-nožeška bi bila že pred leti laliko sezidala svojo »betego« — prodajalno. Pa je ni, pač zato, ker ima premalo ljudskih voditeljev. Občine dolžnost je, skrbeti za vdove, sirote in osirotele otroke. — Viri za dohodke bi bili: občinska hiša, kjer se oddajajo stanovanja; kopališče za tujce, pa tudi izobražence in domačine bi donašalo marsi-kak stotak naši baje revni občini. Še več bi lahko povedali, a za danes dovolj. — Možje, mislite, ko to berete! — 18. decembra bo javni ljudski shod. Pogovoriti se hočemo o pletarstvu. Pridite v obilnem številu. Gre se za vašo korist. Kdor želi kaj zaslužiti, naj pride svetovat, predlagat, govorit! — Vedno deževje je pobralo sneg. Drugače je pa pri nas vse pri starem. Vsem, ki Citate »Domoljuba«, voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
g Dobrova. Umrl je 29. m. m. v
Podsmroki h. št. 16, posestnik France Oven, mož, ki so ga spoštovali vsi nepristranski občani; to je pokazal njegov izredno veličasten pogreb. Bil je odločen mož. Kar si je naprej vzel, jc dobro premislil in ko jc storil sklep, ga je tudi dovršil do konca. Temu jc dokaz naša dobrovska mlekarska zadruga, ustanovljena leta 1905, za katero se imamo v prvi vrsti lc njemu zahvaliti. In sad temu je, da so vsi zadružniki do konca oktobra letošnjega leta prejeli za mleko in odnesli domu lepo število kronic v skupnem znesku 171.225 K 16 v. In tako je postal pokojni France Oven eden največjih dobrotnikov dob-rovskih občanov. Slovesni pogreb mu je preskrbel g. Malavašič iz Viča. Bog naj tolaži vrlo vdovo in njene otročiče, v katerih imenu naj bode vsem s tem izrečena javna zahvala, ki so ga obiskovali med boleznijo in se v tako mnogo-brojnem številu udeležili njegovega pogreba.
n Iz Matenjevasi na Notranjskem.
Neki gotovi liberalčki kar ne morejo mirovati glede prostora, na katerem se ima zgraditi novo šolsko poslopje v Ma-tenji vasi. Ni jim zadostoval en liberalen list, še v drugega so morali spraviti izmeček svojih oslabelih možganov. Najbolj čudno pa je, da ti naši liberalčki duhovnika povsod vohajo; akoravno zanj ne marajo, vendar jim pri vseh žepih vun gleda. Zato ga za vse krivega in odgovornega delajo. Pri tem jim gre le zato, da lopnejo po njem in si tako 8'
hladc svojo grešno vest. Za danes na-ilim liberalčkom le par reči na njih sumničenje v odgovor. Dne 5. julija 1909. sc je izrekla ista komisija in isti občinski odbor za isti prostor kakor 15. novembra, t. 1. So li takrat slavinski občinski odborniki za ta prostor zato glasovali, ker g. župnik tako želijo, ko župnika pri komisiji 5. julija niti bilo ni? Tudi nad štedenjem se naši sramežljivi liberalčki spodtikajo, češ, da da so zato za prostor pri cerkvi, ker bo zastonj ? Ali mar mislite, da se kmetom tako dobro godi, kakor štacnarjem in birtom, ki imajo pri vseh rečeh velike odstotke! Kmet mora gledati, kje bo kaj prištedil, naj bi bilo tudi le par kronic. Tako je lahko umevno, zakaj so glasovali za že 5. julija 1909 določeni prostor in ker so možje, so ostali pri svojem prvem sklepu. Kar pa naši liberalčki pišejo o občni higijeni in zlasti še o higijeni otrok, ki bije kulturi XX. stoletja v obraz, ako namreč pri določenem prostoru ostane, opozoril bi jih, da se potrudijo v šolo štovansko, tam se lahko prepričajo, kako se »brusi«, hočem reči, kako se šolskim otrokom hi-gijeno v glavo ubija. — Prdstavek: Da pa ne bom liberalčkom krivice delal, pripomnim, da so se že poboljšali. Hodijo namreč okoli ter iščejo duhovnika, pa na takih potih si gotovo slečejo volčjo obleko ter si nadenejo »klerikalno«, ker znajo tudi prav sladko govoriti, četudi je eden izmed njih rekel, da duhovnika ne potrebuje. Končno še: Kdor se zadnji smeja, se najbolj smejal Razumete!
n Iz Idrije. Protestni shod radi žaljen ja svetega Očeta od strani rimskega župana Natliana je bil pretečeno nedeljo v Didičevi dvorani. Naši somišljeniki so prišli v obilnem številu. G. dekan je pojasnil, da Jud Nathan ni imel nobenega vzroka napadati ne papeža, ne katoliške naprave. Judom se tako dobro godi med drugimi narodi, da jih nobeden ne napada. Pa n. pr. je bil dne 15. julija 1904 v Badenu sklep šole. Ker je bil pa ravno petek in drugi dan bi se morali dijaki vpisovati in to je bila sobota, judovski praznik. Ker menijo da jc vpisovanje hlapčevsko delo, ki je po njih veri prepovedano, so. prosili, da naj se raji šolsko leto skonča na četrtek. In ugodilo se jim je. Kako se pa dela z našo nedeljo? In vendar smo katoličani v ogromni večini. — Na Dunaju se v dvornem gledališču ni že dvajset let igrala Shaekespeare-jeva igra »Beneški trgovec«, ker nekoliko Jude zasmehuje, a Lessingov »Modri Nathan« se pa vsaki mesec igra, naj tudi katoliško vero kot izgubljeno zasmehuje. — Tudi zgodovina vse drugače govori o papežih, kakor rimski župan. Protestantski pisatelj Herder piše: »Da ni bila Evropa od Hunov, Saracenov, Tartarov, Turkov, Mongolov razdejana, je zasluga papežev. Brez rimske hierarhije bi bila Evropa kraljestvo despotov, nasilnikov, najbrž mongolska puščava. Da Evropa v sedanji obliki obstoji, naj se zahvali papežem.« Profesor Hubler
je tudi protestant. On je na berolinski univerzi dne 16. novembra 1894. preda« val: »Papežtvo je prikazen, ki nima pa« ra. Brez njega bi bdi srednji vek propa-: del v barbarstvo in še dandanes bi bi-t la brez njega prostost narodov v nevar« .nosti.« — Gregorovius, enak protestant piše v svoji zgodovini: »Zgodovina ima premalo pohvalnih izrazov, da bi sve« tovno delovanje in blagodejni vpliv pa-i pežev zadosti pohvalila. Na nebu kul-i turne zgodovine je papežtvo tako svetlo ozvezdje, ki vse vrste knezov in vla« darjev daleč prekosi.« — In znani zgo« dovinar Franz, tudi protestant praviš »Katoličanstvo ima napravo, ki si jo boljše ne moremo izmisliti, to je papežtvo. Najstarejši, nabolj skušeni, najbolj pobožni ljudje — kardinali — se snide-jo iz celega sveta, in sebi in katoličanom izvolijo poglavarja, najbolj vzor« nega.« To je mnenje učenjakov, pa ne prijateljev kat. naprave, ki pa vendar, tudi pri nasprotnikih pripoznajo resnico. Le Jud Nathan tega noče pripozna« ti. Ali ni se nič učil, ali pa ga slepa strast omami, da se tako daleč spozabi. In on kot župan, bi se moral potegniti za svoje meščane, bi se moral potegniti za Rim, ki še dandanes kaže v raznih napravah, kaj se ima Rim zahvaliti pa« pežtvu. In še sedaj bi Rimljani kmalu prišli na beraško palico, ko bi nc bilo romarjev, ki hodijo tja obiskat papeža. — Ni čuda so bili navzoči ogorčeni nad tako predrznostjo in so z ogorčenjem pokazali svojo nevoljo. — Zabavni večer katol. del. družbe je bil isti večer. Dokaj zanimivo nam je pravil gospod katehet razne vtise, ki jih je dobil pri romanju v Sveto deželo. Popisaval nam je svete kraje, kaki so sedaj in kaj se je nekdaj na teh mestih vršilo. Vpletal je vmes razne dogodke med romarji in domačini, kar jo sempatja vzbudilo bučen smeh. Nad eno uro je govoril, a' ni še izčrpal svoje tvarine, obljubil jo prihodnjič šc naprej. Z zanimanjem pričakujemo nadaljevanja. — Umrla je 1. t. m. Marija Kogoj, 75 let stara, sestra pokojnega idrijskega dekana. Dasi najbolj slabotna, je preživela vse brate in sestre. N. v m. p.! — Pri občin« ski seji dno 2. t. m. so nekateri za« bavljali čez rudniško ljudsko šolo. Go« spodje so pozabili, da jo rudnik sam' vzdržuje in obenem še vse druge nakla« de plačuje. Ako mestnim očetom na« prava ni všeč, naj si omislijo svoje po« slopje. Kcdar bodo sami plačevali, bodo tudi sami lahko o tem govorili in so« dili je li prav ali ne. V mestnem svetu ni prostor za take zadeve, ker več škoduje taka kritika, kakor koristi. Tudi starejšim liberalcem preseda tako za« bavljanje, samo boje se očitno proti temu nastopiti.
n Dolenji Logatec. Katol. izobraževalno društvo uprizori dne 11. t. mes., na Miklavževo nedeljo, igro »Zaklad«. Pri ponavljanju igre »Mlinar in njego-,va lvči« so nastale netočnosti zaradi prostora in v upravi. Upamo pa, da bo pri prihodnji predstavi vse v najlep« šem redu. Kajti v dvorani bo izgotov«
Jjena zadaj prostorna galerija, zlasti za otroke, da bo ustreženo vsestranskim željam. Tudi se zviša pod za stojišče. Sedeži pa bodo tako urejeni in zaznamovani, da bo najboljši red. Te naprave v udobnost občinstva bodo seveda mnogo stale. Društvo vabi zato k zelo obilni udeležbi. Prijatelji njegovi naj se spomnijo z malimi preplačili. — Igra »Zaklad« je pisana v domačem jduhu in je povsod na ljudskih odrih dobro uspela. Odmori bodo izpolnjeni, če bo le mogoče, z igranjem na klavir. £Več na vabilih.
n Z Blok. V zadnjem času so ho-iteli naši liberalci hujskati proti posojilnici. Zlasti prizadevajo cestarju Klančarju z Gline in njegovemu bratu s Studenega hranilne vloge v posojilnici mnogo skrbi. Samo to sta moža pozabila povedati, cla liberalne posojilnice resnično propadajo, o naših si pa liberalce to le žele. Prezreti tudi ne smemo zadnje seje slavnega občinskega odbora. Stvar preveč kriči, da bi se zamolčala. V mislih imamo podpore Ciril-Metodovi družbi. Da liberalci glasujejo za svoja društva, imajo popolnoma prav. A da glasujejo z njimi tudi možje, naročniki »Domoljuba«, možje, ki se ustijo, da so pristaši S. L. S., možje, ki to stranko prosijo podpore, tega pa ne moremo mirno prenesti. Možje, ali ste res tako slepi, da ne razumete, ,v kakšne namene gre ta denar? Ali si res ne daste dopovedati, da s tem vi podpirate liberalizem, da vi, katoličani, podpirate svoje verske nasprotnike, da dajete podporo ljudem, ki širijo protiverske časopise in ki bi že davno vrgli križ iz svojih šol, če bi jim to dovolila državna oblast. Tako ravnanje ni značajno. Poglejte liberalce! Ali so glasovali za podporo »Slovenski Straži«? Od njih se učite strankarske zavednosti. Te manjka. Sprejeta pa jc bila tudi podpora »Slovenski Straži«. ;— Zadnjo nedeljo smo imeli v društvu predavanje o draginji, njenih vzrokih in kartelih. Udeležba je bila prav dobra, a želeli bi še večje, zlasti od strani moških, ker to je za kmeta zanimivo in podučno.
Poljedelski tečaji.
Poljedelske tečaje priredi kranjski deželni odbor tudi to zimo po raznih krajih dežele. Dne 23. novembra t. 1. so se o tej stvari posvetovali v deželnem dvorcu pod vodstvom deželnega kulturnega referenta grofa Barbo in v navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. deželnega vladnega tajnika dr. Ma-(thiasa, voditelji tečajev in predavatelji ter sklenili, da bo predvsem 4. in 5. decembra t. I. tečaj v Studenem. Predavali bodo o s a d j a r s t v u c. kr. Kletarski nadzornik Franc Gombač, ^ živinoreji, umetnih gnojilih in pridelovanju krme deželni živinorejski nadzornik inženir ^n. Rataj; o zadružništvu deželni, zadružni komisar dr, Lovro Po-
gačnik. Ta tečaj bo vodil g. Gombač. — Dne 18. in 19. decembra t. 1. bosta tečaja v Št. Vidu pri Vipavi in
v Kočah. Predavali bodo isti gospodje, ki se menjajo (polovica en dan v Št. Vidu, drugi dan v Kočah), in sicer o splošni živinoreji deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Radoslav Legvart, isti o umetnih gnojilih in pridelovanju krme; o zadružništvu s posebnim ozirom na mlekarstvo inženir Rataj; o sadjarstvu deželni sadjarski inštruktor Martin H u m ek. Oba tečaja bo vodil g. Legvart. — Na Dolenjskem bosta ista dneva tečaja v Dobrepoljah in v Višnji gori. Tudi tu se bodo predavatelji menjali. Predavali bodo o splošni živinoreji deželni strokovni učitelj Anton Planinšek; o umetnih gnojilih in pridelo-v a j u krme prof. Franc Pe n g o v s knezoškofijskih zavodov; o prašičereji ravnatelj kmetijske šole na Grmu Viktor R o h r m a n, o z a d r u ž-n i št v u dr. Lovro Pogačnik. Vodja g. Rohrman. — Dne 6., 7. in 8. januarja 1911 bodo predavali, menjaje na Vinici in v Adlešičih o vinarstvu in kletarstvu c. kr. vino-gradni nadzornik Bol. Skali z ki; o sadjarstvu deželni strokovni učitelj Rudolf Zdolšek, o prašičereji in govedoreji ravnatelj Rohrman, o zadružništvu dr. Lovro Pogač n i k. Vodlja S k a 1 i z -ki. — Iste dni bo za Gorenjsko in ljubljansko okolico tečaj v Goričanah, ki ga bo vodil g. Legvart. Isti bo predaval o živinoreji, g. H u m e k o sadjaristvu, o zadružništvu, o umetnih gnojilih in pridelovanju krme pa prof. P e n g o v. — Dne 15. in 16. januarja 1911 bo poljedelski tečaj pod vodstvom g. Gombač a v čatežn na Savi. Predavali bodo o sadjarstvu g. Hume k, o vinarstvu in kletarstvu g. Gombač, g. Legvart pa o prašičereji, umetnih gnojilih in pridelovanju krme ter o p e r u t n i n a r s t v u. — Dne 2 2. in 2 3. januarja 1911 bosta tečaja v Žužemberku in v Vavti vasi pod vodstvom ravnatelja R o h r m a na. Predavali bodo v obeh tečajih gg.: Skalizki o vinarstvu in kletarstvu; Rohrman o umetnih gnojilih in pridelovanju krme; Zdolšek o splošni ž i v i n o i reji in o prašičereji; dr. Pogačnik o zadružništvu. —Dne 2 9. in 3 0. januarja 1911 bo tečaj v škocijana: Predavajo o pašništvu m prašičereji g. Rohrman, o sadjarstvu g. Hume k; o vinarstvu in kletarstvu g. Slkalitizki; o zadružništvu dr. Pogačnik. .Vodja ravnatelj Rohrman. — Dne 2. februarja 1 9 11 bo tečaj v Lnkovici (sodni okraj Brdo). Vodil ga bo g. Hume k, ki bo predaval o sadjarstvu. G. Legvart bo razpravljal o živinoreji in živinorejskih zadru-
ga h. S. R a t a j pa o pašništvu', pridelovanju krme in o stroji nih zadrugah. — Marca me* seca 1911 se priredi poljedelski tečaj pri Sv. Trojici nad Cirknico. Dan' se določi pozneje. Vodja: g. Legvart, ki bo predaval o živinoreji in žit vinorejskih zadrugah. Pen r o t n i n a r s t v o bo razlagal g. učitelj Zupan. — Za kočevski okraj so določeni v aprilu 1911 tečaji v Mo« zeljnu, Koprivniku, Starem Logu in Stari Cerkvi. Dnevi in natančni sporedi se določijo pozneje. — Gori navedeni dnevi niso nespremenljivi. Deželi ni kulturni oddelek vabi tem potom častite župne urade, slavna županstva in šolska vodstva, cla mu nemudoma naznanijo svoje želje ali pomi-t sleke, zlasti z ozirom na morebitne cerkvene prireditve, semnje, volitve itd., in mu naznanijo primerne prostore, ki bi bili za tečaje na razpolago. Kjea* ni zadružnih domov, se prosijo šolska vodstva, da dado šolske prostore na razpolago in nadomestijo vsled tega odpadli poduk v četrtek. —i Svoj čas se bo na posamezne tečaje v, listih še v novič opozarjalo. — Od de-i želnega odbora kranjskega. V. Ljubljani, dne 25. novembra 1910,
	
|| Dobre knjige	u □ n
nt M 31—innr-it-irir—ir-it—ir-ii—if—ir-	
Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor z enim samospevom. Uglasbil oziroma harmoniziral Janko Leban, ljudi ,ski učitelj. Partitura 1 K 40 h, posamezni glasovi niso izšli. — Omenjena pesmarica, ki je pravkar izšla v zalogi1 >>Katoliške Bukvarne«, obsega 11 napei vov, in sicer: dva masna, pet Marijii nih, dva obhajilna, enega sv. Jerneja in' enega božičnega. Besedilo je večinoma .skladatelj tudi sam sk»žil. Janko Leban, brat pokojnega odličnega skladatelja Avgusta, je našemu ljudstvu ne ,samo kot pisatelj, ampak tudi kotf skladatelj in spreten organist že znan, stopa pa s to zbirko, kolikor nam znano, prvikrat kot cerkveni skladatelj v, širšo javnost. Cerkveni zbori ga dobo ,brezdvomno z veseljem pozdravili in; segli po njegovih lepih napevih, ki bon ,do vseskozi ugajali našemu ljudstvu* Zloženi so sicer v navadnem, lahkem' in priprostemu slogu, vendar ne nar škodo dostojnemu cerkvenemu duhu.. Take skladbe prav radi in toplo priporočamo vsem našim gospodom cerkven nim pevovodjeim in želimo, da bi ta zbirka našla veliko posnemalcev in odjemalcev*
»Črna žena«. Povest, ki jo je prinašal »Domoljub« pod tem naslovom, je izšla ravnokar kot posebna knjiga v zai logi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani* ,Na ovitku krasna večbarvna slika. Cena 1 K 40 v za broširano in 2 K za vei zan izvod;
* Dekle z biseri. Povest iz prvih {•asov krščanstva. — Ta krasna izredno zanimiva povest je ravnokar izšla kot 13. zvezek »Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške BukVarne« v Ljubljani. — Izkušnja nas uči, da so najboljši romani in sploh najkrasnejši pripovedni spisi vseli slovstev, ki so si takorekoč v poletu osvojili svet in bili v najkrajšem času prevedeni v vse kulturne jezike, zajeti ravno iz početnih časov krščanstva, katerim ne more tudi naj-brczVernejši pisatelj odrekati prvenstva in vzvišenosti nad vse dogodke, ki jih je v teku tisočletij človeškega obstoja zabilježila svetovna zgodovina. — Ta velika doba — reči smemo viteška doba vsega človeštva, kajti nobena dru-tra še ni porodila toliko junakov in nesebične požrtvovalnosti — nudi pisatelju tudi najboljšo priliko, da spiše veliko delo. Kdo nc pozna del kakor Ouo vadiš«, »Ben H ur« itd., ki so vsled ,-voje umetniške in moralne popolnosti postali last vsega omikanega sveta, svojim pisateljem pa ovili čelo z ven-eem nevenljive slave ter jim zagotovili hvaležnost potomcev. Mecl slednjimi deli zavzema po svoji prekrasni vsebini in dovršeni pisateljski umetnosti odlično mesto tudi »Dekle z biseri«, po-vest, ki je izšla izpod peresa angleškega pisatelja H. Rider Haggard, a je sedaj prevedena skoro v vse jezike. Slovenski prevod je tako dober in vzoren, da bi človek mislil, da čita originalno delo. Povest je prepletena z izredno zanimivimi dogodljaji in mičnimi zaplet-Ijaji ter bravca priveže nase z neodolji-vo silo tako, da knjige ne more odložiti, dokler ne pride do zadnje strani. Izobražencu bo nudil poseben estetični užitek razvoj ljubkega značaja krasne Miriam, ponosnega in možatega značaja Markovega ter skritega, dvomljivega značaja Kalebovega; vse te je pi-,-atelj res mojstrsko naslikal, kakor da jih je izklesal iz marmorja. To niso več suhe prazne podobe, temveč bitja polna življenja; zdi se nam, ko čitamo povest, da zremo lepi Miriam v krasno lice, čujemo biti junaško srce plemenitega Marka ter skušamo razkriti zahrbtno početje mračnega Kaleba. Povest, ki jc polna dejanja in se odlikuje po prebogati vsebini, se bo vtisnila vsakemu bravcu neizbrisno v spomin. — Kljub svoji obširnosti stane knjiga, ki broji okoli 400 strani, v elegantni opremi samo 2 K 20 vin., krasno vezana pa 3 K 20 vin. — Knjiga se bo razposlala naročnikom »Ljudske knjižnice« tekom tedna, toda le onim, ki so že poravnali svoje prejšne račune.
Gorenjci pozorl Vse potrebščine za božični čas in novo leto: jaslice, okraske, popirje, suhe vence, kipe, podobe, male sličice, božične in novoletne razglednice, molitvenike, rožne vence, šlta-pulirje, pisarniške potrebščine, knjige
in sploh vsakovrstna božična in novoletna darila kupi vsakdo po najnižjih tovarniških cenah v »Knjigarni Ilirija« prej Karel Florijan v Kranju.
Hitra vožnja po železnici; knjiga s podobami za otroke. Cena 1 K 60 vin. — Tudi ta knjiga jc kaj izvrstna za prvi nazorni nauk otrokom. Lepe večbarvne slike so otrokom v Veliko zabavo.


Strog ukaz. O papežu Leonu XII. se pripoveduje, da je po smrti svojega prednika poklical nadzornika čez papeževe hleve ter ga vprašal: »Koliko konj imamo?« — Ta odgovori: »Emincnca, jaz jih še nikdar nisem štel!« — »Prav dobro, gospod nadzornik,« odvrne kardinal, »seštejte jih brž in prinesite zapisnik meni! Konji naj ostanejo. Vi pa pojdite!«
Pameten svet. Župnik na prižnici: »Za-stran darovanja, ki bo po pridigi, moram še enkrat opomniti, da bo zbirka za misijon med zamorci, ki hodijo neoblečeni in hlač ne nosijo. Torej hlačnih knofov ni treba dajati!«
Velik napredek. Zapravljivec se pobaha pred svojim tovarišem: »Deset tisoč kron imam dolga, — pa sem z nič začel!«
Po pravici. Dekla hlapcu: »Si pa spet nalagal gospodarja. Praviš, da si štiri steklenico vina ubil, ko si padel, pa sta le dve!« — Illapec: »Drugi dve sem imel že v želodcu!«
Pri sodišču. Zagovornik zatoženeu: »Vaša stvar slabo stoji!« — Zatoženec: »To nič ne tlč, gospod doktor — le korajže ne izgubiti!«
Vpokojeni logar. Po udih ga trga in dolg čas mu je. Samo laže pa še vedno, kakor da je v službi.
Nič posebnega. Sodnik: »Vi, priča, ste bili zraven, ko so tcga-le tepli; kaj ste videli?« — Priča (Dolenjec): »I, g'spud nič posebnega ne. Samu tu sem vidu, kaku je a d en anmu a n a p' r 1 u ž u!«
Trpi vaš otrok na angleški bolezni,
Pristna le s to znamko — ribičem - kot garancijskim znakom SCOTT-ovega ravnanja.
ali je slaboten in nič ne napreduje? Dajte mu Scott-ovo emul-zijo in opazili bodete, da postanejo kosti sčasoma ravne in močne, inišicc se razvijejo, otrok bode zopet v kratkem čvrst in zdrav skakal, kakor drugi otroci. Najbolje in najbolj čiste sestavine po posebnem Scott-ovem pripravljanju slastne in zelo lahko prebavne, to pomeni 3111
Scott-ovo emulzijo
in nje v M letih dosežen uspeli pri angleški bolezni. Sladek, sme-tanast okus Scott-ove emulzije je pri vseh otrocili zelo priljubljen in pri tem veliko bolj učinkujoč kot drugo neprijetno ribje olje.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 30. nov.: 24, 32, 33, 13, 39. Line, 3. dec.: 60, 12, 61, 38, 24. Trst, 3. dec.: 13, 16, 90, 24, 84.
CENENO POTOVANJE V RIM !
V sredo, 13. t. m., ob pol 8. uri zvečer bo v veliki dvorani »Uniona« predaval o svojem bivanju v Rima deželni odbornik g. dr. Evgen Lampe. Predavanje bodo pojasnjevale prekrasne skioptične slike. Tako bo vsakemu da^ na prilika, da si ceneno ogleda Rim in njegove znamenitosti.
katari, oslovski kašelj, inflaenca
se skrbno odstranijo na najugodnejši način s
SIROLin ,Ročke'
75 ki je že nad 10 let prolskušen.
SIROLIN „Roche" je prijetnega okusa in se ga lahko zavžije. Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah SIROLIN izvirni zavoj „Rochc" po po K 1'— steklenico in zavrnite odločno ponarejanja, (Zdravniški predpis).
F. Hoffmann-La Roche & Co.,
Basel (Švica). Grenzada (Baden).
|£Sn	primeren prostor za trgo-
ISCC SC ulito z usnjem ali absi-
feuja v kakem trgu ali mestu na Slovenskem. Kdor pove za takšen obrt dobro mesto, dobi lepo nagrado. — Naslov pove upravništvo ..Domoljuba".	3552
Zelo redka priložnost! "asa
Tovarna mi je poverila po neki elementarni katastrofi rešeno blago, mnogo tisoč kosov krasnih težkih
»r Ilanelnlh odef
v najnovejših krasnih vzorcih in modernih barvah, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, za odevanje oseb in postelj, zelo fine, krepke in gorke, ca 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljatev po povzetju. 3 kosi krasnih zelo finih flanelnih odej, za 9 K v vseh modnih barvah in vzorcih. 4 gospodinjske odeje za 10 K. Z mirno vestjo trdim, da bode vsakdo zadovoljen. — Otto Bekcra, c. kr. nadpaznik fin. straže v Nachodu (Češko). 3548
M|l|| s tremi tečaji, stopami in žago, Illllil prvi mliii na težki vodi, poleg bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, kakor tudi 3 travniki in 2 njivi, vse okolu mlina, se da v najem takoj pod ugodnimi pogoji, Tudi je na prodaj približno 60 - 70 met stotov krme. — Več se izve v Kandijj pri Novem niestu pri Hedvigi Rosini ali pa pri Rosina v Metliki.	3550
Zavžijte, ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko diliate., Fellerjev iluid z znamko „Elsa fluid". Mi smo se sam) prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd,, o njegovem zdravilnem, kašelj 'ajšajočem učinku, Dvanajstorica za poskušnjo K 5'—, 2 iucata K 8 60 iranko. Izdeluje le lekarnar E. V. Felier v Stubici štev. 16 (Hrvatsko). ' ' ' ~ '	2894