8t. 34 V Gorici, v četrtek dne 23. marca 1911. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana, aii v Gorici na dom pošilja na : vse leto ., t 15 K Posamične številke stanejo 10 vm. V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. nS0ČA" hna naslednje izredne priloge: Ob novem letu nKažipot . po Soriškem in 6rafltščaitsk«Bu m dvakrat v letu „Vozni fed že« lesnic, pardkoT in polnih zvez". Na naroČila brez doposlane na* ročnine se ne oziramo. Tedaj XLI. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /(. tavrif. Uredništvo t nahaja v Gosposki ulici št. 7 • Gorici v I. nadstr. na dainlO. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. •Naročnino in bglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se ra&inijo po Petit-vrstah, Če tiskano i-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ^~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TaSefo« it. 83. »Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Naša gorska železnica. V torek smo povedali, da je železniški minister dr. Glombinski naznanil parlamentu, da je izročil finančnemu minis-terstvu viadno predlogo gledti zgradeb lokalnih železnic, za katere je proraču-njena svota 233 milijonov kron. Med temi lokalnimi železnicami, katerih je 70, se nahaja tudi železnica iz Gorice v Červinjan, ki bo stala 8 milijonov. Med temi železnicami pa ni naše tako zaželjene . gorske proge od Sv. Lucije do Kobaridu ter od Sv. 'Lucije do kranjske meje. Dne 7. januvarija letos nas je hrulila »Gorica« in rentačila je nad nami radi neke naše notice o gorski železnici. Povedali smo, da je železniško ministerstvo izročilo dela za železnico v Červinjan inženirju Ficha iz Prage. Rekli smo, da tako bo kmalu tekla nova železnica po Fur-laniii — zaledno pa smo vprašali, kaj pa bo z našo gorsko železnico? Katera je bolj potrebna, ali nova v Furlaniji ali gorska? Pač slednja -- ali smo vedno zadnji, ker imamo v deželnem zboru in v dunajskem parlamentu tako fine zastopnike naših interesov, kakor sta Gregorčič in Fon. Furlani dobijo zopet novo zvezo, naši Gorjani bodo pa čakali še dalje. Ni pa misliti na to, da bi se morda hkratu gradili dve železniški črti v deželi. Radi te naše notice je bila »Gorica« vsa iz sebe — v živo je bila zadeta! Tako neumno je kloboštrala ter pripovedovala, kaj se mora zgoditi, predno se gradi železnica, kakor da bi tega nihče ne vedel razven nje. da je javnost jasno videla njeno zadrego in njeno slabo vest. Predrznila se je farbati celo tako daleč, da je rekla, da----------ni nikakor še določeno, katera proga pride prva na vrsto: ali naša gorska ali nova furlanska v Červinjan. Gospodar »Gorice« dr. Gregorčič pa je bil drugačnega mnenja kot njegova »Gorica«. Gn je vedel, da je železnica v Červinjan povsem zagotovljena ter da z gorsko ne bo nič še dolgo, ker se gradi pač že jedna in ni pričakovati, da; bi se J hkratu v deželi gradili kar dve črti.' Ur. A. Gregorčič je kar lepo na tihem stavil v parlamentu predlog za /gradnjo železniškega omrežja na Primorskem. To je storil 10. tebruarija 1911. V predlogu pravi, da že leta 1893., ko je šlo za črto iz Tržiča v Červinjan, je opozarjal vlado in parlament na potrebo železniških zvez na Goriškem. Takrat je že opozarjal na potrebo črte po Soški dolini od Kobarida do Sv. Lucije na Kranjsko. V predlogu pravi, da je goriški deželni zastop dovolil troške za izdeianje generalnega načrta za progo od Kobari-da-Sv. Lucija do Kranjske deželne meje, da se je vršila revizija in določevanje po-sfaj ter se je v tem pogledu doseglo popolno sporazumljenjc vseh pri • komisiji navzočih faktorjev. »Tako ni nobene ovire več za izvedbo tega programa, potrebno je le, da vlada vzame to v roko, da spopolni železniško omrežje na južni državni meji tako, da bodo varovani on lednem lokalni in državni interesi.« Glede na to predlaga: »Poziva se c. kr. vlada, da najhitreje predloži zakonsko predlogo, katera zagotovi zgradbo železnice od Kobarida čez Sv. Lucijo i>o Idrijski dolini do kranjske meje s podaljšanjem do primerne točke Rudolfovc železnice na Kranjskem.* Kaj se je zgodilo s tem predlogom? V železniškem ministetstvu so pač študirali načrte lokalnih železnic po raznih deželah ter sestavili program, izbrali so in sedaj smo culi železniškega ministra, da je izročil finančnemu ministerstvu vladno predlogo glede zgradeb lokalnih železnic, ki bodo stale 233 milijonov K. V tej predlogi pa ni naše gorske železnice. Kako prav smo imeli, ko smo pisali, da ni misliti na to, da bi se morda h kratu gradili dve železniški črti v deželi. >*Gorica« se je drznila reči: da nikakor še ni določeno, katera proga pride prva na vrsto ... Kmalu pa bo tekla nova železnica po Furlaniii, Gorjani bodo pa čakali še dalje in kdo ve, koliko časa še. Vlada se obveže izvesti sedanji program pokalnih železnic, Poljaki hočejo še povišok nad 2M milijonov, Laginja se je hitro oglasil za lokalno železnico po Istri..... akti o naši gorski z Gregorčičevim predlogom vred pa počivajo kje v kakem prašnem kotu. Kdo je kriv? ftriv je nesposobni dr. Gregorčič, ki je velik mož le v <-intrigah in zahrbtnosti, kriva je zveza med njim in Pajerjem, zbog katere se more deželni odbor hitro potruditi in vse urediti, kar je prav za Italijane, da se potem na Dunaju ukrene še potrebno za izvedbo, krive so pa tudi tiste kravje kupčije, katere dela Šusteršič; vlada mu vrže tisočake in če treba milijone v kake strankarske namene .— potem ostajamo pa pri tako važni vladni predlogi, kakor je predloga o lokalnih železnicah, praznih rok! Od leta 1893. dalje gradi dr. Gregorčič našo gorsko železnico, pa še nič ni in tudi še nič ne bo. Avtomobile je obljubljal pa jih tudi še ni, Bovčani so si jih morali sami kupiti. Gregorčič je pač v slabi družbi: s Šusteršičem in Pajerjem. V te} družbi ne doseže .nikdar nič za goriške Slovence. — Volilci v Gorah! Iz- kažite mu zaupanje, in volite ga še..... potem se še drugi prihodnji rod ne bo vozil po gorski železnici! Občinski red za pokneženo grofovino Soriško in Gradiško. V nastopnem priobčujemo po »Samoupravi« načrt novega občinskega reda za našo deželo. Naj ga po deželi pridno čitajo ter povedo o njem svoje mnenje. PRVO POGLAVJE. O krajevnih občinah (županijah) sploh. § 1. ~ Sedanje občine ostanejo kake; so. dokler se zakonitim potom ne izvrši kaka premembra. § 2. — Ako namestništvo nima iz javnih ozirov nič nasproti, nioreti se dve ali več krajevnih občin istega političnega okraja s privoleinjem deželnega odbora ir, sporazumivši se med seboj 6 posesti in uživanju njih premoženja,, njih zavodov in zakladov (§ 90.) 'združiti v eno samo krajevno občino na način, da nehajo biti samostojne krajevne občine. Ako posamezne krajevne občine ne posedujejo potrebnih sredstev za izpo-polnovanje dolžnosti, naloženih jim po veljavnih zakonih ali če obstajajo drugi javni oziri, morejo se take krajevne občine združiti z drugimi krajevnimi občinami istega političnega okraja v eno samo krajevno občino potom deželnega zakona. Premoženje in posestvo posameznih pridruženih občin se ne more združiti proti njih volji. § 3. — Občine, ki so bile združene v sled zakona 17. marci ja 1849 v eno samo, se morejo zopet ratzdružiti ter potom deželnega zakona ustanoviti same za-se kot krajevne občine, ako vsaka posamezna občina, katero je oddružiti, poseduje potrebna sredstva za izpolnovamje dolžnosti, ki ji prihajajo od izročenega področja (S 26.). Tudi izven navedenega slučaja se more krajevna občina, iz tehtnih javnih ozirov .razdružiti v dve ali več krajevnih občin potom deželnega zakona. Preden se pa izvrše take razdružitve, razdeliti se morajo vsa skupna posestva in premoženja, kakor tudi skupna bremena. Ako se v tem oziru ne doseže spo-razumljenje, razsodi deželni odbor. § 4. —. Kedar je predrugačiti meje krajevne občine, vendar tako, da ne neha biti samostojna krajevna občina, treba je, razven izjave namestništva, da ni nič nasprotnega iz političnih ozirov, tudi privolitve deželnega odbora. Kedar je predrugačiti meje tako, da se ne premakne občutno gospodarsko-finančna moč prizadetih davčnih ali krajevnih občin, sme predrugačenje odločiti deželni odbor sporazumno z namestoiištvom tudi proti volj, dotičnih občin. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Bila ni sicer pisarna prve vrste,« odvrne Felibien, toda bila je vseeno jako dobra, prinašala je letnih sedemnajst do osemnajst tisoč čistega dobička.« »No, moj ljubi, moja pa prinaša v najboljših letih do šesttisoč frankov .povprečno pa zaslužim letno le štiri-, tisoč frankov.« O, tega mi niste povedali!« >Kaj pa sem rekel?« »Nič gotovega, ali namigavali ste. da pisarna mnogo nosi.« >Kar sem preje rekel, sedaj ne velja; sicer pa sem lahko rekel, kar sem hotel, danes pa ti povem po pravici. da če bi ne imel svojega premoženja, s pisarno samo ne bi obogatel. Toda — zaslužim vendar mnogo. Pazi.« »Poslušam.« »Nihče ne pozna v kakem malem mestu, poleg župnika, razmere ljudi bolje nego notar. Torej jaz vem natančno, kdo potrebuje tukaj ali pa v okolici denar, in iz tega si kujem svoje koristi. Seveda mi dela Monestrel precej konkurence, toda držim ga v rokah. »Razumem.« »Ne čakam, da bi prišli šele sami k meni, prebitim jih v njih željah. Bankir, gospod Veran, eskomptuje pa-, pitje, posojuje pa le na kratek čas — kar je jako napačno' od. njega. Jaz dovolim kredit, kakor dolgo kdo hoče. se-| veda če sem gotov, da pri njem ničesar ne zgubim. Ku-; pujem menice Veranove banke in jih pustim mirno ležati v moji blagajni. Pride čas, ko ljudje ne morejo plačati, to je torej trenutek, na katerega jaz čakam, da si kupim polje ali kako drugo posest. Ljudje so v najhujši stiski, doma ni niti vinarja. Tedaj pa pridem jaz in prinesem menico, katere pri Veranu niso mogli plačati in katero sem jaz kupil že davno, ne da bi oni vedeli. Posodim jim vrhu tega še toliko denarja, kolikor ravno rabijo; dobri ljudje so nad vse srečni, rešil sem jih iz zadrege... Na ta način sem prišel do posesti Val vara. Posestvo je bilo preje last starega moža. ki je svoji hčeri na ljubo izdal mnogo denarja. Ko je prišel s svojim do konca, izposodil si je v banki, pri Monestrelu in ipri meni. Odkupil sem njegov dolg v banki in pri Monestrelu, dal sem mu vse te papirje poleg mojih nazaj, posodil sem mu vrhu tega še sedem tisoč frankov v zlatu. On je bil nad vse srečen, kajti toliko denarja sk>-paj ni imel še nikdar v rokah, -Jasi so menice in zadolžnice, ki sem mu jih dal nazaj, presegale vsoto dvajset tisoč frankov...« »Toliko!« »Valvara je trikrat toliko ali pa se več vredna. Ne predal bi je za osemdeset tisoč. Res sem precej popravil, toda prinaša mi tudi mnogo dobička.« »To je bila lepa kupčija.« »Vem, da je bila, videti bi moral Monestrelov obraz, ko je izvedel o tem. Trdil je, da bi jo moral dobiti on, da sem mu pa odnesel masten grižljaj.« . • »Kaj pa se je zgodilo s starim?« »Ljubi Bog se ga je usmilil. Umrl je' kmalu po teni.l Neke zimske noči, ko se je vračal pijan iz gostilne, padel je v jarek in zmrznil. Revež mti časa ni imel; da bi iz-: dal zadnje zlate za lepe oči svoje hčere.« »Ali je bila res tako lepa?« »Zelo, saj jo poznaš.« »Jaz?« . »Seveda. Vzel sem jo k sebi v službo, Ivana je.« »Aa!!« »Vidiš torej, iz tega je razvidno, kolike spretnosti in previdnosti je tTeba, najmanjša napaka bi imela za notarja slabe posledice. Na drugi strani pa ima notair najlepšo priložnost, svoj denar naložiti na prvo hipoteko in če le nekoliko razume stvar prav prijeti, nese mu'lahko sedem do osem odstotkov. Tla so pa pni nas taka, da prinesejo kmetu komaj dva odstotka, ali 'pa še tega ne. Polom dolžnika je torej skorej neizogiben in v "nobenem slučaju ne narediš slabe kupčije.« »Razumem in vem sedaj, kai mi je storiti.« »Sedaj poznaš in veš. kaj bi ime! storiti, ali kaj bi jekel, ko bi ti povedal sredstvo, s katerim se da doseči še večji dobiček? Da, ti strmiš! Vem za pot, kjer nam je mnogo večji promet mogoč, nego ga ima notar, pri; katerem se pa dobiček podvoji ali .celo pomnoži. Imam torej v mislih zase in za te nov načrt, oupstim notarijat, tudi ti ne boš .notar, izvolil sem za naju nov poklic« »Nov poklic!«, vzklikne. Felibien začuden. »To je torej ona važna stvar, ki ste mi jo hoteli povedati, tast?« »Da.« »Jaz naj torej aie bom notar?« »Ne, moj ljubi sin!« • '• . »Kaj pa drugega?« ... »Bankir.« * '...'¦. »Bankir?« . ¦¦ »Da» in' jaz vem, kaj delam. Sicer pa veš li, kdo je bil pri meni?« 99 oo § & — V^a nepremičnina mora pripadati v zvezo kake krajevne občine. Izvzete so stolnice (rezidence), gira-, dovi in druga poslopja, namenjena za stanovanje ali začasno prebivanje cesarja in njega dvora, kakor tudi k istim spadajoči vrtovi in parki. DRUGO POGLAVJE. O členih kra|evne občine (občanih). § 6. — Občanje so: 1) Osebe, ki imajo, domovno pravico v občini (domačini). 2) Osebe, ki sicer nimajo take pravice, a posedujejo v ozemlju občine hišo ¦ ali zemljišče ali plačujejo neposreden da-^ vek od rokodelstva ali druge obrti, s ika-S tčTO se samostojTio pečajo. 4 '..... 3) Osebe, ki stanujejo v občini ter 3 plačujejo davek od drugega svojega do-¦* hodka. J Vse druge osebe v občini se imenujejo vnanjiki. Občmo more c. kr. namestništvo sporazumno z deželnim odborom primo-rati, da vodi natančno matico občanov ali o posebnih vrstah istih, ter bo vsakemu svobodno vpogledati to matico. § 7. — Domovinske razmere so določene z zakonom z dne 3. decembra 1863, drž. zak. št. 105, in z zakonom z dne 5. decembra 1896, drž. zak. št. 222. § 8, _ Vsaka občina more podeliti častno občanstvo avstrijskim državljanom, kateri so si pridobili posebnih zaslug. § 9. — Občanje imajo pravico prebivati v občini nemoteni. Po določilih (tega zakona so deležni toliko pravic in koristi, kolikor dolžnosti in bremen občinskih. Domačini imajo razven tega pravico, da se preskrbe kot ubožci po meri njih potreb. Častni občanje imajo iste pravice, kakor drugi občanje, ne da bi bili podvrženi njih obveznostim. § 10. — Občina razsoja o prošnjah vnarijikov, naj se jim podeli domovinska pravica (§ 42. točka 2.). Občina pa ne sme Odreči prebivanja v svojem okolišu vnanjikom, kateri izkažejo svojo domovno pravico ali vsaj izpričajo, da so storili potrebno, da dobč tak izkaz, dokler se s svojci neomadeže-vano vede^' alf niso na breme javni do-brotvornesti (§ 42. točka 4.). Vnanfik, kateri bi se v tem ozira čutil žaljenega po kaki odredbi občine, sme se pritožiti na okrajno politično oblast. § 11. — Zasebno-spravna razmerja v obče m posebej pravice lasti, rabe in uživanja, ki tičejo celim razredom; ali pa posameznim občanom, ostanejo netzpre-menjene. TRETJE POGLAVJE. O občinskem zastopstvu. §12. — Krajevno občino zastopata v »je testnih zadevah starešinstvo (ob- činski svet) in županstvo (občinsko pred-stojništvo), § 13. — Starešinstvo je v občinah z manj nego 100 volilci sestavljeno iz os-•mero členov (starešin) s 100 —300 volilci iz 12 Členov (starešin) s 301r- 600 volilci iz 16 členov (starešin) s 601—1000 volilci iz 20 členov (starešin) in z več kakor 1000 volilci iz 24 členov (starešin). Za nadomeščanje zadržanih ali manjkajočih starešin bodo v vsaki občini namestniki, kategh število mora znašati polovico onega členov starašinstva. Ker bi se to Število namestnikov ne dalo deliti s številom volilnih skupščin, mora se povišati najbližje število, ki se da tako deliti. • § 14. — Županstvo je sestavljeno iz župana in vsaj dveh starešin kot podžupanov. Kjer bi opravila in okoliščine zahtevale, sme starešinstvo število podžupanov primerno zvišati. Njih število pa ne sme preseči tretjine starešin. § 15. — Starešine in namestniki se izbero iz volilcev v občini. Podrobna določila o aktivni in pasivni volilni pravici kakor tudi o volilnem postopku so obsežena v občinskem volilniku. § i6. _ Starešinstvo izvoli izmed sebe župana in podžupane (§ 42., točka 1.). Občinski volilnik obsega v tem oziru natančnejša določila. Podžupani se razvrste po številu glasov prejetih pri volitvi. O prednosti reda odloča pri enakem številu glasov žreb. Po tem redu nadomeščajo župana v slučaju, da je zadržan. § 17. — Vsak izvoljiv in redno izvoljen občan je dolžan sprejeti izvolitev za starešino ali namestnika aH člena županstva. {Dalje prih.) Ljudsko štetje. Županstvo Dol-Otliea. obstaja iz dveh frakcij, namreč Dol in Otlica. Dol šteje 147 hiš; izmed teh so tri prazne. Strank je v 144 hišah 147. Navzočih oseb je 934. Otlica šteje 107 hiš, 114 strank, ter 772 navzočih oseb. Vseh navzočih oseb je torej v županstvu 1706, ki stanujejo v 251 hišah. Slovencev je 1702, Lah je 1, Nemci so 3. Nad 500 oseb je trajno odsotnih; nahajajo se na Solnograškem," v Zgornji Avstriji, v Spodnji Avstriji, na Štajerskem, Koroškem, Tirolskem *a v hrvatskih gozdovih. Nekaj jih je tiMi v Trstu, ki pa občini večinoma škodujejo. Konj je v občini 1J. Vseh goved je 927. Koz je 34 in ovac 102, prašičev 316. kokoši 1124. Občina ima* 3. šole: Otlica enorazred-nico, Dol dvorazrednico in c. k. čipkarski tečaj. VobČini sen ahaja tudi e. k. gozdno oskrbništvo, Ajba šteje hiš 220, prebivalstva 1398. Živali: 4 konje, 806 goved, 2 osla. 2 kozi, 149 ovac, 363 svinj, 20 panjev čebel, 1467 kokoši, 13 rac. Kojš^&isko županstvo. Izpuščena je bila iz kojščanskega županstva Kozana. Šteje 169 hiš, 162 strank, 806 oseb. Tako šteje kojščansko županstvo prebivalstva 457J. Črniče. Naznanjeno je bilo ljudsko štetje samo iz Črnič. Zraven spadata še Selo in Batuje. Selo šteje 95 hiš, 87 strank, 449 oseb. Baruje: 91 hi*. 92 strank, 450 oseb. Tako šteje čmiško županstvo prebivalstva 1505. Šmarje ima'jo 214 hiš, 202 stranki. 1147 oseb. Breginj. BregUij šteje 758 prebivalcev, od teh je 752 Slovencev in 6 Nemcev. Živali: 14 konj, 430 goved, 197 ovac. 111 koza, 248 .prešičev, Logje: 418 prebivalcev, l konj, 230 goved, 11 koza, 101 prešič. Robodišče: 229 prebivalcev, 161 goved. 63 ovac, 104 koze, 23 prešičev. Skupaj: 1405 prebivalcev, 15 konj. 821 goved, 260 ovac, 226 koza, 272 prešičev. Županstvo Bovec. Dvor: hiš 73, strank 62, prebivalcev 225. Konj 4, goveje živine 82, 3 koze 8 ovac, prešičev 35, kokoši 179. Bovec: hiš 328, strank 322, prebivalcev 1260. — Kanj 42, goveje živine 336, koz 260, o^ac 689, prešičev 198, panjev čebel 29, kokoši 778, 71 druge perutnine. Kal: hiš 35, strank 32, prebivalcev 138. — Goveje živine 66, ovac 73, prešičev 47, panjev 12, kokoši 115. Koritnlca: hiš 34, strank 33, prebivalcev 138. — Goveje živine 72, ovac 232, prešičev 29, kokoši 87. Plužna: hiš 56, strank 49, prebivalcev 198. — Goveje živine 85, 1 mula, 215 ovac, prešičev 19, kokoši 143. Supaj hiš 526, strank 498, prebivalstva 1959. Trajno odsotnih je 260 oseb. r-Aktivnega vojaštva je 85 mož. ! Skupaij živine: konj 46, goved 641, koz 514, ovac 1217, prešičev 328, panjev čebel 41, perutnine 1373. Čezsoča. Čezsoča: hiš 157, strank 146, preb. 558. Konj 7, govedi 281, koz 44, ovac 226, prešičev 87, panjev čebel 80t perutnine 586. Log: hiš 29, strank 28, preb. 141. Goveje živine 65, koz 119, ovac 163, prešičev 25, panjev Čebel 20, perutnine 90. Skupaj: hiš 186, strank 174, preb. 699. Trajno odsotnih 106. Skupaj: konj 7, goveje živine 346, koz 163, ovac 389, prešičev 112, panjev čebel 100, perutnine 676. Log, Srednji Log: hiš 38, strank 37, preb. 195. Goveje živine 46, kozi 2, ovac 75, prešičev 19, perutnine 112. Strmec: hiš 41, strank 40, preb. 209. Goveje živine 39, koz 5, ovac 326, prešičev 10, perutnine 85. • Predli: hiš 10, strank 12, preb. 47. Goveje sivine 8, kozi 2, ovac 29, prešičev 6, kokoši 19. Spodnji Log: hiš 45, strank 42, preb. 225. Konj 7, goveje živine 42, koz 16, ovac 178, prešičev 25, panjev čebel 28, perutnine 113. Skupaj: hiš 134, strank 138, preb, 676. Traijno odsotnih je 68 oseb. Skupaj: konji 3, goveje živine 135, koz 25 ovac 608, prešičev 60, panjev čebel 28, perutnine 329. Srpenica. Srpenica šteje hiš 129, »strank 128, preb. 452. Odsotnih trajno 110. — Konj 8, goveje živine 174, koz 14, ovac 35, prešičev 42, panjev čebel 15, perutnine 465. Soča. Soča šteje hiš 158, strank 14!, preb. 712. Odsotnih trajno 175. — Konja 2, govedi 69, koz 14&3, ovec 3168, prešičev 93, panjev čebel 124, perutnine 319. Trenta. Trenta šteje hiš 66, strank 60, preb. 317. Odsotnih trajno 79. — Govedi 25, koz 799, ovac 1340, prešičev 75, panjev čebel 34, perutnine 188. dri poslancev m (Iz Renč). V nedeljo, na. -praznik sv, Jožefa, (Fonovega patrona!) so odprli tukaj klerikalno oštarijo, pa vendar ne brez alkoholnih pijač; a kaj še! ' Klerikalno gospodarsko društvo tu fje nakupilo pri cerkvi staro hišo ter jo predelalo z?, štacnno in krčmo. Potrebo-(DaJ^j v prHogU OO »No?« »Gospod Laforet« »Laforet? to je trsti človek, o katerem ste mi pravili, da ne .pripada nobeni stranki?«« »Tisti, da, v celem kraju nima prijatelja, ker se ni pridružil nobeni stranki m ker ne prSde nikdar v cerkev.« »Kaj pa je s tem?« »Nadovarjal me je, maj mu prodam1 svojo pisarno.« »Toda, kupili ste jo vendar od njega! ?« Seveda, ali to še ni vzrok, da bi je ne kupil nazaj.« »To je že res.« »Ponuklil mi je jako veliko.« ; »Koliko?« ; »OsemdesettisoČ frankov.« »V gotovini?« »O, hna denarja dovolj, lahko plača. Potem pa pomisli, dal sem mu za njo samo petindvajset tisoč frankov.« »Toda povzdignili ste jo tudi precej!« »Če tudi, ali toliko, kolikor mi ponuja Laiforet, ne dobim nikjer drugje.« *Ce bi pa delal še jaz i« se trudil, da jo povzdignem še bolj?« »Moj ljubi zet, višje ne gre, jaz sem dosegel, kar se je dalo doseči; Če si sletiil mojemu izvajanju, moraš priti do zaključka, da mi prinaša osemdeset tisoč frankov, dobro naloženo, mnogo več, kakor !pa pisarna. Na kak način pa mislim denar nailažiti, sem- ti že »razložil, torej če napovem Veranovi banki javno konkurenco, to je, če odprem sam banko, bi omenjene kupčije lahko spravil na nedosežno višino.« »Toda tast, rekli ste vendar, da vata omogočuje vaš .poklic vpogled v iiružme naše okolice.* »Res mi je služil v to, ali danes sem: že zadostno podučen o pretnož: ojsfkih 'razmerah ljudi, poznam vsako polje, vsako drevo, moja pisarna mi v tem'oziru ne bi mogla dati nič novega.« »Res, ali...« »Ne morem ti rudi prikrivati, du se je pričela notarska zbornica brigati za me, imel sem že večkrat opravke z njo in utegne se pripetiti lepega dne, da...« »Razumem.« »O, gotovo, ne bi mi prišlo na misel pisarno prodati, imel sem namen, odstopiti jo tebi, toda priložnost je prelepa ...« »V svojih sklepih ste popolnoma prosti, tast, samo vzeti me "morate v šoio, kajti o bančnih opravilih ne razumem popolnoma nič.« »Stvar je popolnoma preprosta, temu se kmalu privadiš. Na mojo hišo dam napraviti tablo z napisom: Banka Chanat-Felibiien in dr., s tem je pa iirma gotova. Bomo jako mnogo služili in Verami, ki je pravzaprav tepec, delali precejšno konkurenco. KakorhKro radi stanu ne bom več vezan na gotove ozire, nastopim lahko vse drugače, kakor Hm kak n'rt?« »Ne, gospod Ghi::. ; hvala.« »Kakor sem slišal, v«;n gre sedaj prav dobro?« »Ne godi se mi baš si.-bo.« »Ali mnogo zaslužite.'« »Že gre, toda iratbim svoje, in I i rad dobil nazaj.« »Ali vam je kdo kaj dolžan?« »Da, gospod notar.« »Kdo pa?« »Gospod Monestrel, in zato ...« »O, Monestrel je premožen mož, pri njem je vaš denar gotov.« »Toda on noče plačati in zato...« »On noče plačati?« • »Ne, m zato sem ga povabil pred sodnijo, sedaj pa sem vas prišel prr>!,t, gospjd notar, da bi pričali, kar sem rekel, ko smo sestavili pogodbo.« »Vi ste kaj*ekli?« »Seveda, rekel sem ravno na tem miestu pred vami, da sem dobil samo tisoč frankov.« »Tako? Počakajte trenutek, hočem takoj pogledati.« Chanat vzame .'*. predala debelo knjigo in lista po njej. »Tu je kupna pogodba,« reče, »in glejte, tu ste dali pobotnice.« »To je res, ali samo, ca sem si prihranil stroške«« »Sedaj pa vfdrte, kaj lahko nastane, če se človek boji, da bi dal notarju preveč zaslužiti.« (D*!)« prih.) Prilega „Soče" št. 34. z dno 23. marci 1911. vali sq Mtorarske koncesij«« Zaprosili so jo, a okr,. glavarstvo jim je zavrnilo prošnjo z razlogom, da je krajevna potreba že pokrita. In to po vsej pravici, kajti Renče, ki štejejo 1950 prebivalcev, imajo 6 krčem, eno točilnico in eno žganjarijo: 8 vseh. Na 243 prebivalcev pride torej že po-ei}au>i.vni<;a.. Iz ravno Jega. razloga je nje 4 Renčanom. Gosp. društvo je rekuriralo na, na-mestništvo in vsled posredovanja držav- ' nega poslanca Fona, ki se je z. veliko ; eneržijo zavzelza br*tprl res-potrebnih stvareh nima take eneržije), je začel piha- | ti drug veter: okr. glavarstvo se je udsalo in koncesija je bila t«. j •Domači gostilničarji in tudi županstvo je med tem tudi podalo rekurz proti podelitvi nove koncesije in ker pri domačih dvoh instancah ni nič pomagalo, naravnost na ministerstvo. Ker imajo tam gori veliko večjo luč nego tu doli, so v r vso zadevo bolje posvetili in iztaknili, da Gospodarsko dr -štvo nima v svojih pravilih paragrafa, .* bi smelo imeti krčmo. Ministerstvo je radr tega koncesijo uničilo. V Renčali je zavladala velika potrtost. Marsikateri dolg hi rdeč nos se je pobelil? - o ne, se je še poi&ljšal. Gotovo si mislite, da je zdaj vsega konec in da se Je radi tega prav zares kdo obesil. Obesili \ so se — pa le za paragraf L Pravilom Gospodarskega društva so pritaknili še tisti : paragraf o krčmi in Šlo je kakor poma- ' zano. i Da ne bi j>a bilo zopet presenečenj, I so se preskrbeli dobro. Poleg Fona, ki je rnešetaril na Dunaju za krčmo, poslali so v boj najtežje orožje. Prisopihal je sam gospod dr. Gregoreifc in proti takemu orožju se je teško bojevati. Vsi paragrafi, razen tistega o krčmi, so pdbledeli, da jih ni bilo več videti. Koncesija le kar kratkim potom, v žepu deželnega uradnika, zmagonosno privandrala v Renče. Seveda je društvo takoj razobesilo zastavo. In v nedeljo, na praznik sv. Jožefa! so krčmo otvorili. Slava vsem. ki so pripomogli k temu! Prosimo, to ni majhna pridobitev. 1. Renčani So dobili »potrebno« novo krčmo ;< 2. s tem se je odpomoglo »vinski krizi«; - 3. »ptujski promet« se je povzdignil; 4* pridobilo se je mnogo, antialkoho- listovV' 5i ljudstvo, se je^ navadilo varčevati in ne bode razmetavalo težko prislužene-ga denarja za lahko pijačo in slednjič 6. merodajne oblasti so ostale zveste načelu, da je treba omejevati krčme ter so bite pri vsem postopanju popolnoma nepristranske. Še, se bliža gotovo nesreča. Razveselili so se pa 'tem bolj drugo jutro, ko niso našli nobenega godca mrtvega v listju županovega hleva in tudi nevesti se ni pripetila njkaka nezgoda Najbrže se ni go-dlo to pot na ono osodepohio harmoniko... Radovedni smo, kaj. pereče k ternu »Novi čas«. Najbrže bodo gospodje mol-vp^si-l^čalirlcerTTri klerikalnih županih menda se lahko tudi 'postili čas pleše?! V tolažilo gospoda Štramearja omenimo še, da nam ni znano, če se je ob tej priliki tudi kaka Marijina hčerka zavrtela! . Dekanu v Čraičah naznanjamo, z oziram na to, da le noče odgovoriti na naše trditve v »Soči«, ampak le zmirja v cerkvi, na reči, ki nas nič ne brigajo, da naj se le potolaži, že mi preskrbimo, da se hode vprašalo na pristojnih mestih, ali je prav ali ne to, da ima katoliški duhovnik za dve maši 190 krat po 22 litrov vina, kar znese skupaj približno 40 hI po 50 K hI 2000 kronic. Vzemimo da bi šlo v stroške in zgubo 30 odstotkov, ostane še vedno gotovine K 1600. No, pa kakor smo rekli, že poskrbimo, da bo ternu konec! Kmetje. Družba sv. Cirila in Metoda. Ciril-Metodova podružnica v Mlrnu je prejela iz Opatjegasela K 1070. Glavna nabirateljica je požrtvovalna gospica Angela MaruŠič Francetova. Hvala rodoljubnim darovalcem in njih vrlim posne-malcem! V gostilni Marušičevi na Mostu v Mirmi se je streslo iz C. M. nabiralnika K 16. — Čast rodoljubnemu gostilničarju in njegovim gostom! Priporočamo marljivim okoličankam nabiranje midaljnih darov. Odbor. Iz Pulja. — Zaradi zakasnele udele-žitve k slovenski zabavi v Pulju so darovali v gostilni g. Stoparja v Pulju vsak po 1 K sledeči orož. stražmojstri: Iv. Močnik, Iv. Cerkvenik, Št, Klanjšček in Iv. Figar. Skupaj 4 K. -p Živeli! ¦OV l &a n* Selftdcn tarpeCe nepiekceljiro vedstro tfero Iro& prednost pred vaemi drugimi dr* ¦tiSmnii C;stfl. krogH«»iai in groaCicuti. Cena orig. škatlje K2 — PoMreJujt m aeiHjjko »slednjo. ¦ollo-vo Fraic. 2§anje in sol it ribanje llvota. - BoleCl&e olajlajoie tu okrep««Jo«e rosnaoo tredstTO proti tri . MOUJl rt.- fl rosnaoo tredstTO proti trgaaja in prehUjenjo vsake Orisr. steklenica K 2- ¦ Na prodaj po uteh lekarnah \ in mirodilnicah. GUto* lekarna i. KOLI, e. in kr. dvoni *«leln*k, Daaaj, Tuchlaibn 9. Zaloga i Gorici v lekarni: A. Oironooli. DOPISI. Iz ajdouskege okraja. Iz Rihemberga. — Po RMiembergu je šla od ust do ust novica, da na večer dne 19. t. m. je bilo v rezidenci našega župana jako živahno vrvenje, da so glasovi godbe prihajali mimoidočim do ušes in da so ti nehote postajali pred hišo na cesti, videč, da se je v sobi Hetno plesalo. Občinarji so trepetali strah«, kaj bo, ker jim je znano, da ko se v Frlanvci ple- Domače vesti Shod v Rihetnbergu,.-— V soboto dne 25. t. m. se bo vršil na »Korpu« v Riheni-bergu javen ljudski shod, (lovora bo o položaju v dežeU in občini. Pridite na shod v obilnem številu! Osebna vest. — •¦ Naš rojak gospod Tomo Šorli, notarski kandidat, je imenovan za notarja v Podgradu v Istri. Podpirajte slovenski šolski vrtec na Bianči v Gorici! — Kakor smo že naznanili, se gradi poslopje za slov. otroški vrtec na Bianči. Slovenci, spominjajte se tega vrtca ter darujte za vspevanje tega prepotrebnega vrtca družbe sv. C. in M. -« 1 K je daroval za vreč pismonoša g. Josip Ktfhar. Hvala mu lepa! Naj dobi dosti posnemovalcev! Zaroka. — Rodoljubna rodbina g. A. Jakila, tovarnarja v Rnpi, je, slavila zaroko hčerke, gospodične Natalife z gospodom dr. Fr. Irgoličem, odvetniškim kandidatom v Gorici. Naše iskrene čestitke! Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Čisti donesek zafoavnega večera v Tolminu je znašal 207*60 K. Za ta obilni dar se nadzorstvo najprisrčnejše zahvaljuje vsem p. n. prirediteljem in udeležencem tega večera! — Dr. IJinko Puc je daroval i7'80 K iz neke pravdne zadeve. — Izletniki na Krasu dne 12. marca preplačali voznino za 1'80 K. ¦ - Na račun mesečnine prišlo 160'JO. — Ob priliki poroke Mirita in Marije špacapan v Scmpasu se je nabralo 13 K. Knjigarna A. Gabršček se priporoča slovenskemu občinstvu ob sklepu prvega četrtletja, da bi vsakdo naročal le pri njej tuje časopise katerekoli vsebine, n. pr. modne, iiustrovane. hunioristične, revije itd.* Doslej ima že nad 450 takih naročnikov. — Pripomnimo pa, č* mora knjigarna po splošnem pravilu s 1. aprilom plačati vse časopise za celo drugo četriletje; zato prosi, da vsak naročnik enako stori knjigarni nasproti. Tudi ni lahko mogoče menjati časopisov ali odpovedati jih pred sklepom* četrtletja..— Toliko v blagohotno upoštevanje. Naša- knjigarna ima redite pošiljatve (izredne po potrebi) z Dunaja, Lipsikega lin Stuttgarta po dvakrat na teden, zato more v najkrajšem času preskrbeti vsako knjigo, ki je sploh na knjižnem .trgu. — Ker se knjigama prav lepo razvija v jako širokih mejah.s.voje stroke, prosimo vsestranske podpore tudi zanaprej. Pevsko in gTattfeiio "društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani). Društvena glasbena šola priredi v nedeljo, d Krivice, katero je storila, seveda ne, popravi, to ni navada katoliških mož! Bronislav Hubertnan v Gorici,. — Sloveči violinist Bronislav Hubenman nastopi v Gorici dne 7. aprila« t. 1. v dvora? ni restavranta »Central« zvečer ob 8.30. Sodeluje na klavirju L. Spielmann. Vspored: T. Beethoven — Op. 47 . A-moU (Kreutzerjeva sonata), Adagio - presto, Andante con variazionij Finale (Presto), B. Huberman, L. Spielman/ 2. Schumanjii — Variacije Op, 1, L. Spielmann. 3. Goid-mar.k — Koncert za vijolino, A-flioil op, 28, AHegro moderato, Airia, Ailegretto. B. Huberman. — 4. iLiszt — »-Rhapsodie hongroise« Nr.12 1;. Spielmann, — 5. Bizet(— Sarasate.— »Carmen-Fantasie« B. Huberman,. Kako f po ceni je deželna umobolnica, to razlaga sedaj »Gorica«. Kaj bo poceni, ker bo stala 2 milijona K. Da se pa^mpir-a jja tolik dena«Jkajnapraviti, to ipa=je umevno samo po sebi. 950.000K je bjlodovdljenih, potrosili pa so 1,660.000; in pravijo, da bo še troškov. Zveza v deLV zboruj'por trdi, kar bo/botel Pajer, ne da bi bilo treba komu dati v roke- podroben izkaz o prekoračenju,dovoljenib troškov. JKaj fbo po ceni, drago: je vse. in zidanje, je; tudi' drago...Sodba.je le ena,..da talka umoboV mic& je predraga za tako revno deželo, kakor je naša. Sedaj trosijo tisočake in ti- Imate bolečine? Revmatične, protinake, v zobeh, glavobol? AH sle se . . Fellariev fluld t znamko „KI*ii*f:iilrib. T* je v MBnlci dobor! 'Lq ul samo rekloma! Dvanajsterica ^64 (Hrvatsko). do Dreuihu ali drtffitfSe prehladill? .Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoU ta_krepčajoži najs?eriea^ za poakuSijo 5 kron franko. Izdelovatelj w^c lekarnar »r j. Stubjpi,;J!Ua-trg jj>. s6Čakeyv tiež.. »banu je potem pa Jok; da j ne moremo nikamor več naprej! To se j gospodarji! . . . * j Vojaki-lovcr v Tolminu. — V torek zjutraj Je odšel iz Trsta batalijon lovcev št. 20, doslej nastanjen v Trstu, po 'državni železnici v Tolmin, kjer ostane od- sidj. r , ... Vojašnica za planince. — V Gorici zgradijo novo vojašnico, in sicer za vojake planince. . Vojaškega.nabora se ie bil izognil 31 letni Karol Kufner iz, Grieskirehna v letu 1901. Sel je v tujino. Ko se je vrnil, so ga prijeli. Poklican je bil pred sodni jo v Gorici, ki mu je prisodila 7 dni strogega zapora in globo 10 K. Ker bo v soboto praznik, izide prihodnja številka »Soče« dne 28. t. m. Odprti lekarni. — V soboto 25. t. m. bosta odprti popoldne lekarni Liberi-Pontoni. V nedeljo 26. t. m. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Kiimer. V teli dveh lekarnaih bo tudi potočna služba v času od 26. t. m. do 2. aprila t. 1. Sokol na Vdlčjidragi naznanja predavanje, ki se bo vršilo v nedeltjo 26. t. m. v dvorani br. Kodermaca. Predaval bo brat dr. Irgoiič te Gorice o sokoiski ideji. Škrbina. — Odsek dornberškega »Sokola« v Šrkrbini priredi s sodelovanjem tuk. bralnega in pevskega društva »Narodni dom« v nedeljo dne 30. aprila t. 1. veselico s plesom, pri kojej nastopijo prvič tukajšnji »Sokoli« v kroju. Vspored se pravočasno objavi. Odbor. »Sokol« v Čnueah je sklenil postaviti si svoj lastni telovadni dom. Več prihodnjič. Soriška kolesarska zveza. Kolesa, ko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi. — Kakor že Objavljeno, se bo vršila na Velikonočni pomdeljek javna tombola kolesarskega društva »Vrtojba« in sicer na prostornem dvorišču gostilne g. Emila Savnika v Dol. Vrtojbi pred cerkvijo. — Dobitka bosta dva in sicer činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke so že v razprodan: vsaka stane 40 v. Rojaki, sezite po njih, in pridite na Velikonočni pondeljelk v Vrtojbo, kjer bo preskrbljeno za vsakovrstno zabavo, za želodec m grlo! Na svidenje! Trgovsko-o&rtne in gospodarske vesti. Tobačna trafika na Korsu G. Verdi št. 40. v Gorici. Razpisan je natečaj za to trafiko, katero je prevzeti s 1. majem 1911. Dobiček trafikanta od tobačnega ma-terijala v vrednosti K 34.152'08, kojega je ' isti dobil za to trafiko v dobi od 1. marca 1910. do 28. iebruvarja 1911. je znašal K 3,494'08. Vrednost v zgoraj označeni letni dobi prejetih znamk pristojbinskih dohodkov je znašala K 996'83 za razpe-čavanje zadnjeimenovanih znamk. Varščina, koja se ima položiti pri c. kr. davkariji v Gorici, znaša K 350. Ponudbe naj se spišejo na predpisani tiskovini in naj se vlože zapečatene pri predstojniku* C. kr. finančnega nadzorništva v Gorici najpozneje do 12. aprila 1911. predpoludnem do 10 ure. Izvoz jajec iz Evrope v Argentinijo. — Argentinija pošilja v Evropo meso. Iz Evrope pa se pošiljajo jajca v Argentinijo. Leta 1908. je bilo eksportiranih v Argentinijo 3500 zabojev jajec, lani pa 9500. ATgenrinija- je importirala jajca spočetka največ Jz Italije m Španije, zadnji čas pa pošilja naj/eč jajec v Argentinijo Rusija. Sejmi na Hrvatskem zopet dovoljeni. — Hrvatska vlada je zopet dovolila živinske sejme v Zagrebu in okolici. Uradni list objavlja 'dovoljenje tudi za sejme v okraju Sušak in Crikvenica. Kupcem presičkov se iz Bob. Bistrice naznanja: — Živinozdravnik bo imel nradni dan pri gostilni »Mairkeš« dne 27. nmrča; radhega se interesenti opozarjajo, da isti dan latoko nakupijo in odpo- šljejo Živali, katerih je na razpolago, kar je mnogo ceneje, ker ta dan ni živino-oglednih stroškov. Politični pregled. Poslanska zbornica je 21. t. m. nadaljevala prvo Čitanje rekrutnega kontingenta. — Med došlimi vlogami se nahaja nujni predlog posl. dr. Lagmja, v kateri 'zahteva, da se v predlogo o lokalnih že-leznican stavi tudi lokalna železnica v Istri. . Zbornica je dovršila prvo čitanje re-krutne predloge, ki je bila odkazana ob-rambenem odseku. — Koncem seje je posl. Malik (Vsenemec) z ozicom na veliki pomen jubileja, ki ga Italija slavi povodom 50-letnice združenja, vprašal predsednika, je-li pripravljen sporazumeti se s stranikami in. z vlado, da bi tudi avstrijska poslanska zbornica, kakor ogrska, poslala italijanski zbornici izraze simpatije. Predsednik je odvrnil, da ne more pričeti inicijative, ker ima kakor predsednik strogo pred očmi zakoniti delokrog državnega zbora, po katerem ne smemo posegati v unanjo politiko (Prigovor) in da storimo v tej stvari prav, da se v ta vprašanja ne mešamo. Poslanslka zbornica je včeraj pričela prvo čitanje proračunskega provizorija. Na razpravi o proračunskem provi-zorifri je najprej govoril finančni minister dr. Mayer, ki je prosil, naj zbornica vsprejme obe postavki posojila, to je 25.88 mil. za odplačilno rento in del svote 25.24 mil. za vojne svrhe. Nato so govorili posl. Grafenauef. Paobmann in šmit-ka ter pravosodni minister Hochenburg, ki je odgovoril nekemu maloruskemu poslancu glede sedanje kazenske razprave proti maloruskim dijakom v Lvovu. Seja danes. V konferenci klubov i h načelnikov je povdarjaj Bienerth potrebo, da reši zbornica čim prej trimesečni prorač. provi-zorij. Lahi so protestirali, ker je stavljena z dnevnega reda »razprava o laški pravni fakulteti. Concijn je povedal Fie-dler na njegovo očitanje, da Slov. Enota smatra to vprašanje z,a vprašanje nase države, ni pa dala nobene obljube, da bi se imelo rešiti ravno pred Velikonočjo. Delo poslanske zbornice in odsekov gre le po počasi naprej. Celhi bi radi strmoglavili budgetni prpvizorij, da bi tako omogočili padec Bienerthove vlade. Do konca meseca mora biti prorač. provizo-rij ;y obeh zbornicah sprejet in sankcioniran. Kriza je" akutna, ali odloči se menda še ta teden:, ali pade ministerstvo in se sestavi nov kabinet, ali pa bo morda tazr puščena poslanska zbornica. Tudi mhii-sterski predsednik je grozil z razpustom, iker ne gre delo izpod mak in če bi ne mogel provizorija spraviti pod streho Ob pravem času. Nemški nacionalci se bojijo svojih'volilcev, zato niso pri volji glasovati za 70 milijonov posojila, ampak le za 50. — Morda pa se še vse poravna kako ter. se bo še naprej bienerthovalo. Obramben! odsek je vsprejel nespremenjeno vladno pnedlogo, tičočo se ustanovitve c. kr. avstrijskega zbora do-služenih vojakov, nakar je odsek takoj pričel debato o rekrutnem kontigentu. Prva poslanka na Norveškem, o kateri smo poročali, kako je bila slovesno sprejeta v državni zbor, je imela v seji 22. t. m. svoj prvi govor v debati o vof-netn proračmu. Iz ogrske poslanske zbornice pozdrav zjedinjeni Italiji. — Predsednik Berceviczv je omenjal, da je danes pozornost vsega izobraženega svcjoi obrne-na Italiji, ki slavi petdesetletnico svojega njedinjenja. — Zbornica 'gotovo pritrdi brzojavnemu pozdravu, ki naj bi ga poslal predsedniku italijanske komore. Posl. Szmreozanv (ljudska stranka) je izjavil, da ljudska stranka ne bi imela -nič proti temu, ako bi šlo le za izraz simpatije Italiji in italijanskemu narodu^ Ker pa se je Italija ujedinila z oboroženo silo na škodo crkvene države in s prisvojen-jem nje glavnega mesta Rima, izjavlja da se ljudska stranka ne pridružuje pred- logu predsednika. Večina zbornice je pritrdila predlogu predsednika. Predsednik Kabos je priobčil odgovor predsednika italijanske zbornice na brzojavno čestitko ogrske zbornice. Prečkanje brzojavke je bito vsprejeto z eljen-klici. Razne vesti. Proces Kavser-Palese. — Kayser je obsojen na 2 leti strogega zapora, Palese na 6 tednov. Škof monsignor dr. Marschall na Dn- ju je umrl danes zjutraj. Pred leti je bival nekaj časa tudi v Gorici. Znano je, kako se je moral umakniti nadškofu koadjutorju Naglu. Bil je na Dunaju jako priljubljen. Oproščena morilka. — 22 letna Luci- ; ja Stopar, že pri 15 letih mati, je stala pred poroto v Trstu, obtožena, da je zabotHa svojega ljubimca M. Rosso. Po dolgi razpravi je bila oproščena. , Stavka mornarjev v Trstu. — Mor narji stavkajo, parniki ali ne odhajajo ali Ie s skrčenim številom moštva, ker večina mornarjev štraika in so tudi sklenili, da ostanejo v štrajku kljubu naznanilu, da so brodolastniki pripravljeni pogajati se. Kazenska razprava proti Kregarju in Šteietu? — Listi poročajo, da se je na irkaz višjega državnega pravdništva v Gradcu uvedla kazenska preiskava proti klerikalcu Ivanu Kreganju, podpredsedniku kranjske trgovske in obrtne zbornice, in Ivanu Štefetu, uredniku »Slovenca« radi »manipulacij« z glasovnicami pri Usafcdo ki boleha na želodcu zahteval naj bi odločna da se prfprauljafo njegoua jedila !e z1 Jedilno mastjo ker ta je po preiskavi dunajskega useučflfšča izredno lahko prebavna. izadnjih volitvah v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico, in sicer ponoči v zborniški pisarni, Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi bo imelo svoj IV. redni občni zbor dne 27. marca 1911. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije »u -Schdblna« — Ječna ul. Slovanski gostje dobrodošli! Nove. občinske volitve v Ljubljani se bodo vršile dne 23. aprila t. 1. Poslovalo bo dvanajst volilnih komisij, Jupe-culotte v državnem zboru. — Predvčerajšnjim je prišla vkuloare poslanske zbornice neka dama v hlačnem krilu. Ko so to poslanci izvedeli, je večina zapustila zbornico in šla občudovat damo, tako, da je bila zbornica Skoraj prazna in seja malone nesklepčna. (Dalje na peti strani.) Kam pa? V Gorico grem k Petru Cotiču u Raštelj št. 32. Slišal sem, da ima v zalogi veliko izbero raznih čevljev in sicer po zelo ugodnih cenah. — Kam si pa li namenjen? Tudi k Cotiču v mesto. Naročit si grem par čevljev. Kakor znano izdeluje on čevlje tudi po meri. Ko stržem čevlje, jih pa dam popraviti. Torej greva skupaj! ? Kaj predstavlja Benjamin v izložbi tvrdke J. Medved Zadnjo modu v oblekah o ftmlH blaga la ka- kor o Obleke Benjamin so o velikanski Izberi In raznih cen. Vsak, ki si namerava nabaviti za pomlad obleko, naj si prej ogleda obleko Benjamin v trgovini J. MEDVED GORICA. Natalija ^aHil} dr. ^vanc irgolič poročena. Qlupa. Qovica. finiNidhfeuuHHiie KOLINSKO CIKORIJO prt vseh trgotllliatl iz EDINE slovenske tovarne v Injubljani. V cirkusu Kludsky, ki se nahaja seda! v B^escii, je zdivjal Jeden izmed levov ter se vrgel na drugega leva in ga močno ranil. Krotitelj Hauer je hotel leva spraviti narazen, ali tu se je zagnal lev-napadalec proti njemu ter ga zagrabil za hrbet. Vsi navzoči so kar trepetali. Posrečilo pa se je dvema pogumnima uslužbencema,^ da ^.je^en.^ifcnjl :le$u Jfo^J lezo v g7>b*eč^drugf^a:H^it^V^^::la?o'' okoli vrata. Tako je bil krotitelj rešen.; V zrakoplovu Iz Pariza v Madrid..— »Petit Parisien« organizuje za prvi maj zrakoplovno tekmo med Parizom in. Madridom. Zmagovalec clobThagračTe* 100.000 frankov. Prebivalstvo Indije. — Po zadnjem ljudskem štetju ima Indija 315 milijonov prebivalcev. Madjarizacija na Hrvatskem. — Kjer le morejo, ustanavljajo Madjari med Hrvati madjurske šole. V Vinkovcih ije tudi taka madjarska šola. hi kaj je storil tamkajšnji upravni odbor županije sremske? Učitelju in učiteljici na tej po-tujčevalnici je poslal dekret, v katerem hvali njuno uspešno delo ter pričakuje, da bosta tudi v bodoče jednako uspešno delovala na šolskem polju. — .Tako je pisala avtonomna hrvatska oblast privatni madjarski šoK, katero vzdržuje v Vinkovcih v svrho madjarizacije hrvatskih otrok železniška uprava. Lepa hrvatska oblast ta, ki se divi ».rodoljubnemu delu« madžarskega, učitelja in učiteljice, ki madjarizirata hrvatske otroke! Na straži. —- Iz Budimpešte poročajo, da se je bližal ponoči pionirju Andreju Jesinoviču, ko je »tal na straži, narednik precej pi.•¦' in zaloga raz-lUJttln konjskih f JP&B za labko -ali pa težko stem hri" v Pragi wjft, I . isabethgasse 3tev. 5 nova. ¦i T I OniTBo mpoiUJka]*. Pomladanske in letne nouostl! fig- Volne, lister, zefirr panama. batist, siiknu in kamgarn. - Edina zaloga PopllM v vseli poljubn% barvah, '-f Pya^|a^l^kof l)jag()-'0 posamezne kestume. — VellhatlSlta fZllir frailCOShIh miKlerCCU. - Zaloga vseh potvebšc% za šivilje^n, krojače.| ^^ ; y Mannfakturna in modna tr&rovina IvanČid ^ *^^ ^ ^CFica, (|ospos1. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Ffooe baiue za pomladansko sezono so raunokar došle. Vzorci na razpolago. Poplin je najlepše blago za obleke, bluze in jopice Edina zalojja Poplina v Trnovakein domu Pregrad & Cernetič - V Kmečka banka » Gorici, (na Kornu št. 12) ___ _________j pod jako ugodnimi pogoji. .Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po (V rajii>. „Kar hočeš, jaz dam Ti, oj Eva, Tvoj Adam, Te ljubi gorko !'• „Da srečna bom", rekla je deva, »mi manjkajo samo 4 O! 4 Načelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskem - Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Donibergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. i i Lekarna Cristofoletti v Sonci na frarciku. Trskino (Stokfizevo) jotrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolei- nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K140, bele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino Jetrno otfe se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v krotkem' času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golLe,flmalokrvnost itd. itd. ' : Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. —------ OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiMe se vedno v mojem kcm. laboratorija, predno se napolnijo steklenice. Zato tamorem jameiti svojim M. odjemalcem g1«-«* m«*«*« »¦ ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ....... CrlstofolettlJBva pijača le kine in železa, Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. =" Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = i JJ OHO!" odlikovana pekarija to thimm Karol Draščik v Gorici na Koran v (laitni liUi) zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaje različna Sina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Pnporoča se slavnemu občinstva z& mnogo-brojna naročila ter obljabija solidno postrežbo «r* po jako zmernih cenah. **m Dr.l. GORICA Jm. Verdi tefcaHSČe Ste«. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinlra v soojem od 9. ure dop. do 5. ure pop. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga — = oljkinega olja prve vrste nijljiljiii) tvrdSt iz Istre, Oalnaslje, MalfetlcBari in lict s prodajo na drol ;o in debelo. Prodaja na drobno: Kros —'96, 104, 112, 1*20, l'2d. 1-36, 1*44, 1-60, 1*80, 2" . 240. za laLi po 72 fin. ------- Na debelo cene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------- mila in sveč.------—____ Cene zmerne. 0m' flgp^S9€TO*^ff w9#55 4X9QxL i Trg ovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirotn na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi ' tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */sL prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Hotel Irabesinger u Celoucu Delikooška cesta št. 5 se priporoča potnikom, lil prenoCnjefo o Celoocn. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, oknsne jedi, dobro pijačo po ceni. >—¦< Veliko dvorišče za vozove iu tri hleve za konje. »¦ ¦< Za zabavo služi KcgljiŠČe, po zimi zakurjeno. J^™ SGnČOatem Vrfii. — V tem -hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posHum v sredah zvečer. — Velike dvorane za shode iu veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: lWB Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, j večje, stalno naložene pa po dogovoru i obrestuje po 4'/,^ Deleži so dvojni; opravilni po 1 kroni, glavni po 20 kron. |^ Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. $9 flova pravila bo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo do- I* j. bil, naj se oglaBi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Sf Načelstvo in nadzorstvo. $* Lekarnarja H. THIERRY-ja BHLSHIkl ¦"¦"¦¦¦» Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko. «»¦.........¦ ¦ Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sndnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov^ knSlju, bruhanju, hripavošti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijclno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic. slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd* je edino imenovani-bal«un l-J/2 ali «1 1 vel. posebna steklenica K -V Lsharaarja H. THIERRV-Jfl samo pravo €3 E M TI F O I, 4 IX O M A ZIL O zanesljivo gotovega učinka pri opeklinah, oteklosti, pone- srečenju in vnetju prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd/ 2 škatljf 300. ZALOGA: Letoma pri Angelju varhu h. Thierry-ja Prefrada pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. — Na debelo po med. mirodilnicah'. echterBalsam Seh*tunitl-A|iH«l[«4n| .«rSch« A.Tt.ierry in Pregrada tii liMtirt-Simrbfunit. ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4'/|0, vloge v tekočem računu po dogovoril. -- BelnMka glavnica K 8,000.000,:-- Cgiltrgla H Ljubljani. - Rezervni ssaklad K 450.000. - ===== PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst. - .