OB 80-LETNICI PROF. FRANCETA PLANINE Spoštovani prof. PJanina, tovarišice in tovariši. Zbrali smo se, da za trenutek zausta vimo čas. se poglobimo v preteklost, da bi s skušnjo minulega bili lažje kos te gobam časa, ki ga živimo, predvsem pa, da veselo nazdravimo našemu čilemu osemdesetletniku. profesorju in huma nistu, trdnemu Ločanu, Francetu Plani ni. Tu ste njegovi delovni tovariši — mu zealci, ki žei več kot 40 let trgate pozabi vse, na čemer stoji loška in slovenska bitnost; tu ste ugledni znanstveniki in producenti žlahtne umetnosti; tu ste par tizani, ki ste pred 40 leti zagnetli soci alno, kulturno in politično preobražanje v našem prostoru, in tu smo več ali manj slučajni sopotniki političnega trenutka, ki po svojih najboljših umskih in telesnih močeh tiščimo kolo zgodovine. Vsem nam pa je skupna ljubezen do našega mesta in njene neponovljive okolice, spoštovanje do vsega tistega, kar nosi v sebi in udejanja že nad pol stoletja naš slavljenec prof. Planina. Povedati je treba, da je France Plani na zelo produktiven delavec. Vrsta 'knjig in še več krajših in daljših prispevkov, raztresenih po različnih revijah, dokazu je, da je uporno udejanjal svoje veliko znanje in talent. Ta čas mi ne moremo biti strokovni razsodniki njegovega de la. Nam je naložena le prijetna dol žnost, da se zahvalimo profesorju za Ob sprejemu na občini prejema jubilant iz rok predsednika darilo občinske skupščine (Foto M. Paviovec) 293 delo in skrb. ki ga posveča naši občini, katere častni občan je že 10 let. Mnogo tistega, kar Planino odlikuje, manjka mnogim poklicnim in ljubitelj skim delavcem, ki v tem času bedijo nad kulturnim utripom v naši občini. Najprej je treba poudariti sicer staro spoznanje, da je čas najpravičnejši sodnik ter da na rešetu časa ostane vedno le tisto najžlahtnejše, kar je bilo ustvarjeno s trdim delom in talentom. Za profesorjem bo ostalo veliko. Bil je vzgojen za trdo delo, ima talent in še nekaj: zarana si je namreč izbral to rišče svojega delovanja in mu do svoje visoke starosti ostal zvest. Tisti, ki bo do brskali po njegovem minulem delu, se bodo čudili, kai vse je storil npr. sa mo na segmentu muzealstva. Upraviče no se potem človek vpraša, kako preseči subjektivne slabosti, ki brez dvoma za virajo materializacijo kulturne politike v naši občini, ki je bila vsaj zadnja leta gmotno dokaj podprta. Ce smo s kvantitativno rastjo kulturnega dela lahko še zadovoljni, pa s kvalitetno ne moremo biti. Dejstvo je. da v zgodovinopisju dr. Blaznika ni nihče nadomestil, novih, svežih moči Loški razgledi skoraj nima jo, pevski ansambli so komaj na pov prečni ravni, edina svetla točka so sli karji, ki s svojim visokim talentom kot posamezniki zagotavljajo kontinuiteto Subica. Groharja. Ažbeta, Sedeja in dru gih. Morda se kaže potresti s pepelom in priznati, da smo vsi skupaj premalo storili, da bi v senci velikih le bilo kaj podrastja. Manjkanje novega in svežega v kulturni sferi se nam že močno otepa. Spoštovani. Izkoriščam to priložnost, da ponudim še naslednjo misel. Pred kratkim smo dobili nov moderen šolski center, ki nosi ime našega cenjenega rojaka akademika prof. Borisa Ziherla. Skupaj z objekti, ki že služijo kulturni in izobraževalni dejavnosti, ter razpolož ljivimi gostinskimi kapacitetami, so da ni pogoji, da se Loka odpre za pomem bnejše kulturne in druge prireditve. Mislim na možnosti stalnih glasbenih, likovnih in drugih aktivnosti ter na možnost, da Center usmerjenega izobra ževanja postane seminarsko središče, zlasti med počitnicami. To zamisel že dlje časa ponujam. Če ste takega mne nja tudi vi. postanite agitatorji te ideje. Tovarišice in tovariši. Čeprav smo do segli že dokaj zgledno sodelovanje med združenim delom in kulturo v širšem pomenu besede, še sodim, da se je treba nadalje prizadevati za poglabljanje tega odnosa. Posebno je to aktualno sedaj, ko bo z denarjem vsak dan težje. Ker ste tu tudi pišoči ljudje, ponujam v premis lek naslednje. Sodim, da bi kazaloi spra viti skupaj knjigo, ki bi večplastno in večjezično predstavila našo občino. Ve liko je namreč občin in mest, ki imajo pokazati znatno manj kot mi, a se lahko pohvalijo s tako publikacijo, ki je do kument trajne vrednosti, hkrati pa prospekt za številne poslovne ljudi in turiste. Ob tem, ko se klanjam delu današnje ga slavljenca, kaže pribiti, da se je prof. Planina v življenju poglobljeno ukvarjal z mnogimi stvarmi. Nekaj te širine, tega kulturnega pluralizma, je nujno trajno vsaditi med loške kulturnike. Zato kaže ponovno razmisliti o zdajšnji in bodoči funkciji Muzeja; izraziteje je treba pod preti že dokaj razvejano dejavnost knjiž nice Ivana Tavčarja; nadaljevati je treba z začetim delom Glasbene šole; v no vih prostorih je treba ponovno oživiti gledališko dejavnost ter seveda storiti več. da bodo Kulturna skupnost. Zveza kulturnih organizacij in seveda Društvo umetnikov Škofje Loke. postali bolj kot doslej agens vsega kulturnega življenja v naši občini. Sodim, da so glavna ovira za živahnejši kulturni utrip — poleg več nih finančnih problemov seveda, poprečen okus, samozadostnost, komodnost in tudi nekaj nevoščljivosti pri ljudeh, ki delajo v kulturi. Res je. da se nekateri prizade vajo, da bi presegli obstoječe stanje, večina pa brezbrižno tišči samozadovolj no glavo v pesek duhovne poprečnosti. Nujno je, da skozi dolgoročno naravnano, selektivno kadrovsko politiko, najdemo ljudi, ki bodo sposobni novega zamaha. Tov. prof. Planina, tovarišice in tovari ši. Prijetno mi je, da ste se odzvali vabilu, da družno čestitamo našemu slavljencu in mu zaželimo še trdnega zdravja in plodnega ustvarjanja. Iskreno želim, da bi nas tudi to skromno sreča nje povezalo za delo na nadaljnjem go spodarskem, kulturnem in političnem razcvetu našega mesta in občine v celoti. Čas, ki prihaja, bo trd, takšen, kot ste ga bili vajeni živeti Planina, Blaznik in drugi starejši tovariši, nam zelencem, otrokom Titove Jugoslavije, pa je bilo doslej prizaneseno. Zanesljivo ipa vem, da prihodnost ne bo naša. če ne bomo znali med množico razpoložljivih poti. ki vodijo k cilju, to je svobodi in sreči za vse in vsakogar, izbrati času primemo pot ter nanjo trdno povezani v delu stopiti. 294 Spoštovani! Želim Vam, da bi čim več vašega dela imelo trajno vrednost. Tov. prof. Planina, v imenu Skupščine občine, katere časten občan ste, v imenu družbenopolitičnih organizacij naše ob čine ter seveda v svojem imenu. Vam iskreno čestitamo in še enkrat vse, vse najboljše. Nagovor ob sprejemu 2. oktobra 1981 Predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj 295