TOADIA DECEMBER 1952. Nabožni slovenski mesečnik Opolnoči /pesem/ - P.Kazili j oftn...353 Marija in božič - P.Odilo ofin .354 Tiha noč, sveta noč - P.MirŠek .355 Kristjani v državi Izrael - Prir.p.lnocenc ofm.,,358 Svatba pri jaslicah /pesem/- P.Krizostom ofn.360 Božično voščilo - Karel Mauser .361 Lepa si roža Marija! - P.Fortunat ofm.362 Sveti večer /ljudska božična pesem/.363 Misijonarjeve svete noči - K.Wolbang CM.364 SvetonoČna pesem v kitajščini .367 Vitez naše ljube Gospe - Prev. p. Odilo ofm.370 Duše pomočnice /konec/ - Lojze Ambrožič. 373 Postavimo jaslice! - Franjo Mihelič .375 Po kraljestvu križa. 377 Lemontski odmevi ..379 t Br. Ksaverij Paton OFM .381 Kramljanje na zapečku .382 Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM Upravnik- Business Manager: Fr.CyrilShircelOFM * Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois Telephone : Lemont 873 ♦ Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00 * Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom, ki se v lemontskem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri svetih mašah. * Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois * Published once monthly - twice in October - by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the commissariat of the Holy Cross. Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at speclal rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. LETNIK 44. DECEMBER 1952. Opolnoči Nebesa sveta se odpro in trume angelcev pojo otrokom revnim zemskim. Otroci, starčki... vse hiti. Glej, že pri jaslicah kleči nedolžnih src krdelo. Opolnoči, opolnoči, prelepa zvezda zažari nad hlevcem betlehemskim. "Na noge brž, pastirci vi, tam v hlevčku Čuao se godi... jim kličejo veselo. Marija nežno se smehlja - presrečna Mati Deteta, ki goste blagoslavlja. - - Se ti pohiti v božji hram, poklekni JezuŠčku k nogam: iz jaslic te pozdravlja! P. Bazilij OFM \/ Parizu hranijo rokopis sloveče pesnitve v čast Materi božji. Pe¬ sem ima ravno toliko kitic kot Stabat Mater - Mati žalostna je stala. Toda vsaka kitica je prav nasprotje onim ki¬ ticam v pesmi o Žalost¬ ni Materi božji. Tam stoji Marija pod križem - tukaj ob jaslicah. Pravijo, da je pesni¬ tev iz petnajstega sto¬ letja. Ime pesnika pa ni znano. Toda biti je mo¬ ral globoko čuteča duša. Tele misli nam je izra¬ zil v svojih verzih: AVE MARIA “Mati radostna je stala - poleg jaslic, se smehljala, - ko je Jezus rojen bil. ” Milijoni in milijoni vsako leto nestrpno pri¬ čakujejo, da zadiši po božiču, po smrečju, po kadilu. Veliki in mali, vsi se ga vesele. Člo¬ veštvo, ki se je stoterih drugih stvari že davno naveličalo, se tega ni¬ koli ne naveliča. In neznani pevec na¬ daljuje: “ V njeno Srce preljubeče - morje ma¬ terine sreče - Jezus je njen Sin razlil. ” Biti tej nežni, čisti Materi “sin” in “otrok”, nam pome¬ ni: z njo se veseliti, z njo doživljati to največ- jo radost njenega živ¬ ljenja. Saj pravi pesnik dalje: “Radostna se božja Mati - z Bogom samim sme igrati. - Kdo ne bi z njo srečen bil? -- To je Dete, Bog presveti, - a naj smem v naročje vzeti - svojega Zveli¬ čarja? -- Naj ob jasli¬ cah smem stati, - s tabo gledati Ga, Mati, - Ga moliti z angeli!"-- Bla¬ gor duši, ki v tej družbi - Jezusu pokorno služi, - večje sreče zanjo ni ! ” In res nas navdaja nepopisna radost ob mi¬ sli, da se z nami vesele tisočletja, da iz davne preteklosti hite z nami znani in neznani pevci, ki so enako doživljali skrivnost božične noči. Prevzema nas sladki ponos, da milijoni izmed vseh narodov zemlje z nami pojejo podobne December 1952. 355 starodavne pesmi, ki nikoli ne ostare. Naša pamet sprašu¬ je: V čem je vendar mik in čar te edinstvene no¬ či božične? Saj v zgo¬ dovini vendar vse obledi in polagoma izgubi svoj blesk in privlačnost. In vsake pesmi se enkrat naveličamo, le tu pri božičnih je izjema ? Za¬ kaj ? Odgovor se glasi:Ker je tu v ozadju kakor v ospredju “Pot, Res¬ nica in Življenje” in ker na sladko lepoto božične noči že pada kot potrjenje - senca križa z Golgote. . . V teh božičnih dneh se z zaupanjem obrnimo k Mariji, ki stoji vsa radostna ob jaslicah.Go¬ reče jo prosimo pred¬ vsem eno: “Mati, ti me zlega brani, - stanovit¬ nega ohrani, - in v mi¬ losti utrdi zdaj !. . . ” ni venec. Vsi prostori v hiši morajo biti po¬ kajeni in pokropljeni. Vsa hi Ja zunaj, vsa gospodarska poslopja, da, celo živinski hlevi, vse mora biti nocoj posvečeno in blagoslovljeno. Ta zunanji obred naj od¬ pre pot veliki sveti misli mogočnega praz¬ nika v vsa srca družine. V njih naj se ob¬ novi z vso milino "tiha noč, sveta noč" rojstva Gospodovega. Kot bi bilo danes, vidim vsak sveti ve¬ čer očeta z loncem z žerjavico, iz katere se dviga omamljivi dim tlečega posvečene¬ ga lesa iz "butarice" zadnje cvetne nede¬ lje. Posebnooljkine tleče vejice širijo nek Je posebno skrivnosten vonj, da sega prav v dno duše. NajstarejJa sestra ima stekle¬ nico z blagoslovljeno vodo. Na mizi leže podbelimplatnom "podprtniki", hlebci be¬ lega kruha. Zveličar se je imenoval Kruh iz nebes, njega pomenjajo; najprej jih po¬ kadita in pokropita, za njimi glavno sobo Tiha noč, sveta noč ! P. Miršek Neka prijetna skrivnostna milina mi objema srce, sladek mir mi napolni dušo sleherni sveti večer. "Zveličar nam je ro¬ jen zdaj, o angelska novica!" mi doni v ušesih mila božična pesmica. Dolgo, dolgo je tega, kar sem jo slišal kot otrok doma in pri polnočnici. Prevzame me in ne vem kdaj odhiti moj duh daleč tja nazaj v otroška le¬ ta v starem kraju. Nepozabni in neiz¬ brisni spomini svetih večerov se mi obnav¬ ljajo vsako leto, kakor bi jih pravkar do¬ življal. . , . , Večerni mrak je legel na vso naravo, v hiši, ko sta začela moliti glasno sv. rož- nocoj skrivnostno, kakor nikdar drugikrat. Pri farni cerkvi je zvonilo angelsko češče- nje. Vsi domači smo bili zbrani v hiši. Re¬ sni so bili naši obrazi, tudi nas otrok. Ču¬ tili smo v duši vso veličino velikega, da, največjega dogodka v zgodovini vsega stvarstva - učlovečenje Boga Sina v betle¬ hemskem hlevčku. Prišel je kot Odrešenik padlega človeškega rodu. 356 AVE MARIA Jaslice naj bi ne manjkale v nobeni slovenski družini Nato smo pokleknili pred mizo s "pod- prtniki" in odmolili sveti rožni venec. Skromna postna večerja mu je sledila. Oče in mati in starejši bratje in sestre se posedli okrog tople peči, otroci pa smo se spravili k jaslicam v kotu nad glavno mi¬ zo. Malo smo govorili. Kakor bi se bali, da bi vsaka posvetna beseda oskrunila sve¬ tost velikega večera. Kmalu so se začele vrstiti prelepe stare božične pesmi. Tako smo čakali, da se je ob enajstih oglasil ve¬ liki zvon in nas povabil k polnočnici. Bo¬ žična noč je bila res "tiha noč". Kakor bi pravkar vse to doživljal, gle¬ dam vsak sveti božični večer te mile prizo¬ re iz domače hiše v svojih otroških letih. Staro srce zahrepeni nazaj, nazaj tja v le¬ po mladost, nazaj tja v domačo hišo, na¬ zaj k očetu in materi. Ali se tebi, dragi čitatelj, ne godi prav isto vsako leto na božični večer? Prav go¬ tovo I Saj si človek s čutečim, pa tudi ver¬ nim srcem. Saj sta ti tvoj verni oče in tvo¬ ja globoko verna mati vcepila v dušo - ve¬ ro v božjega Zveličarja, ki vsako sveto bo¬ žično noč obnavlja svoj prihod v našo sol¬ zno dolino, v naše hiše in v naše duše. V Ameriki praznujemo božične prazni¬ ke slovesno, kakor nikjer drugod na svetu. Mesto skrivnostno tihega praznovanja v dru¬ žinah, je butnil ta praznik ven v javnost. Vsesplošni javni praznik je postal. Vse ga praznuje, katoličani, drugi kristjani, pa tudi drugoverci, da celo brezverci in na¬ sprotniki krščanstva. Ne morejo se mu u¬ braniti. Mestne ulice, trgovine, celo to¬ varne so okrašene. Veliki zvočniki iz raznih trgovin po mestih prenašajo ves dan božične pesmi. Zadnja leta imajovedno več in več božič¬ nih drevesc že kar pred hišo, na ulicah, da so ceste vse v lučkah. Tudi naše cerkve že postavljajo jaslice zunaj pred portalom. Po vseh hišah so božična drevesca, v ka¬ toliških tudi jaslice pod njim. Iz vseh oken se svetlikajo božične sveče sredi božičnega venca. Kupi božičnih darov rastejo pod drevescem, s katerimi skušajo člani druži¬ ne in prijatelji drug drugemu povečati ve¬ selje svetega praznika ljubezni in dobre volje človeka do človeka. To ljubezen in dobro vol jo je prineslo na svet betlehemsko Detece, kakor so angeli povedali pastircem. Milijoni božičnih kart z voščili preplavlja¬ jo vse pošte, konesoto dobro voljo tudi so¬ rodnikom in znancem drugod po deželi. Da, lepo in veličastno praznuje cela Amerika božični praznik. Kako različno od našega praznovanja doma v naših otroških letih, praznovanja "tihe noči, svete noči", res tihe in samo svete«družinske. Gotovo smo vsi verni kristjani veseli tega javnega ameriškega praznovanja in tu¬ di sami skušamo pripomoči k čim veličast¬ ni javni proslavi. Toda resnejši, dalekovidni ameriški verni in zlasti katoliški voditelji postajajo vsako leto spričo te javne proslave bolj res¬ ni. Zadnja leta se že javno oglašajo in iz¬ ražajo svoje pomisleke proti takim božič- December 1952. nim javnim proslavam. "Ali ne postaja bo¬ žji božični praznik vedno manj božji? " vprašujejo zaskrbljeno. "Ali ne postaja ta veliki praznik božje ljubezni in vere v Bo¬ ga Odrešenika vedno bolj posvetni, navad¬ ni narodni praznik, kakor so vsi drugi?" Katoličani ga še praznujemo po božje. Pod božičnim drevescem so še jaslice. Sv. obhajila pri polnočnih mašah naraščajo. Toda kako nekatoliška Amerika? Ali se ni mrzli ameriški dolar polastil tega velikega božjega praznika in ga naredil v praznik za "business"? Vsaj skuša ga vedno bolj in bolj izkoristiti in izrabiti ter se ga polasti¬ ti, samo da polni trgovske in industrijske blagajne. Ne proslava betlehemskega De¬ teta, ne proslava Boga Odrešenika, ne izraz velikevere vanj, temveč praznik trgovine, ko se na Boga in odrešenje niti ne misli. Praznik medsebojnih darov brez misli. Ven¬ dar naj bi ti darovi pomeni jali tisti veliki božji Dar, ki ga je dal Bog človeku - Od¬ rešenika in vero vanj. In proslava praznika po ulicah in trgovinah I Ali je še izraz ve¬ re, ljubezni v božjega Odrešenika? Kaj ni samo kričeča reklama za dolar? Nel Vse to naj ne proslavlja praznika Odrešenika, temveč praznik Odrešenikov naj proslavlja dolar! Tako pravijo. Kako izginjajo iz na¬ ših, tudi katoliških hiš svete slike, celo križi in se morajo umikati slikam ptičev, živali, pokrajin - pravtako vedno bolj iz¬ ginjajo z božičnih kartic nabožne slike, jaslice, betlehemski hlevček. Umikati se morajo raznim jelenom, rožicam, zvezdi¬ cam, "kočijam" itd. Resni ih dalekovidni voditelji vse to vi- 357 dijo in jih skrbi. Že svare, naj vsaj kato¬ ličani ne zapadamo temu nekrščanskemu praznovanju krščanskega praznika, temveč storimo vse, da se ohrani božji značaj bož¬ jega praznika. Delajmo na tem, da se ohra¬ ni njegov veliki namen: obnovitev hvalež¬ nosti do Odrešenika, obnovitev vere vanj I Napnimo vse sile, da ne bo božični praz¬ nik Boga - brez Boga! Doma, v naši mladosti, je bila božična noč "tiha in sveta". Praznovali smo jo |po božje v tihi domačnosti, v duhu vere in lju¬ bezni do Zveličarja. Bila je sveta. Se da¬ nes čutimo v svoji duši njeno svetost. Matere! Kako se praznuje sveti večer v vaši hiši? Ali ste prinesle "tiho in sveto" njegovo praznovanje iz vaših otroških let doma v vaši rodni hiši tudi čez morje v no¬ vi svet, v svoj novi dom? Kako lepo dedi¬ ščino bo pusti la mati svojim otrokom, če je to storila! Odkod je dobila Amerika svoje seda¬ nje praznovanje? Iz raznih protestantskih narodov in dežela. Protestantske matere so prinesle v Ameriko božično praznovanje iz svojih otroških let v svoje nove domove, od¬ tod je šlo ven v javnost. In vendar - naše slovensko praznovanje svetega večera: ko¬ liko bolj je božje, bolj prisrčno, bolj v du¬ hu in namenu praznika! Storimo vse, kar moremo, da bo tudi v Ameriki božična noč res tiha in sveta v jav¬ nosti , v družinah in v dušah 1 To moremo no¬ vi domovini posredovati tudi Slovenci iz svoje prelepe narodne tradicije praznovanja božičnih dni. filagosloDljen tožič in srečno noDo leto žele vsem naročnikom in zastopnikom lista, vsem dobrotnikom, sorodnikom in prijateljem SLOVENSKI FRANČIŠKANI ❖ 4 4 4 4 -> <- * * 4 4 4 4 4 4 4 4 ~t- *’* 4» :**^^*:**w*<**^*:*<**:**^*m* , w**.**:**^‘W**^*w*****m* , .**:**:**w*****:—*—m**:**:* , -:**:**?****.-**:**:*<**:«:.*w**:**:*<**>‘:*-:**:**w.*>*>.:**:**:**:**:**>*5~|. vprašanje svetih krajev je za vso krščansko javnost še vedno pe¬ reče. U. N. (United Na ti ons - Združe¬ ni narodi), ki bi jih menda bolje ime¬ novali “potapljajoča se Noetova bar¬ ka”, so se na poziv svetega očeta na generalni seji dne 9. decembra 1949. le zavzeli za to vprašanje. Predlaga¬ li so mednarodnost Jeruzalema in bližnje okolice. Predlog je bil spre¬ jet z večino glasov: 38 držav je gla¬ sovalo za, 14 proti, 7 se jih je zdr¬ žalo glasovanja. Sklep se je nanašal na že 29. novembra 1947. sklenjeno odločitev, da se Jeruzalem z bližnjo okolico s posebnim statutom loči od ostalega palestinskega ozemlja in pride pod posebno varstvo Združenih narodov. Kmalu nato so določili meje izvzetega ozemlja ter izbrali posebni svet zaupnikov, ki naj izdela za Je- AVE MARIA KRISTJANI ruzalem zakone. Zdelo se je, da so s tem Združeni narodi pomirili ves kr¬ ščanski svet. Vendar do dejanske iz¬ vršitve statutov ni prišlo zaradi pri¬ znanja in sprejema izraelske države v U. N. O. Kmalu so se pokazale posledice. Pri glasovanju dne 4. aprila 1950. sta se USA in Velika Britanija zdržali glasovanja, kar je praktično pomeni¬ lo odklonitev celotnega načrta. Glavni nasprotnici internacionalizacije Jeru¬ zalema z okolico, za katero se je s posebnim pozivom izrekel tudi sveti oče, pa sta bili seveda novi državi Izrael in Jordanija. Izrael je takoj prestavil nekaj svojih glavnih mini¬ strstev iz Tel Aviva v sveto mesto. Svet Združenih narodov je k vsemu molčal in končno odložil vprašanje. Na seji dne 14. junija 1950. pa je skle¬ nil prepustiti spor razsodbi generalne seje U. N. enkrat v bodočnosti. . . Trenutni položaj in problem var¬ stva svetih krajev je vsestransko ne¬ zadovoljiv. Vse kaže, da U. N. O.nima zadostne moči uveljaviti svoj sklep, ki so ga države izglasovale z absolutno večino dne 9. decembra 1949. Izrael se sklicuje na ljudstvo, ki “baje ne želi internacionalizacije Jeruzale¬ ma”. Pri tem pa pozablja, da demo - kratična načela od njega zahtevajo, da se podvrže sklepu večine U. N. , med katere sam pripada. Če bodo znali pravilno rešiti to pereče vprašanje, ne bo s tem rešena samo varnost sve¬ tih krajev, ampak tudi bodočnost kr¬ ščanstva v Sveti deželi. V nasprotnem 359 December 1952. slučaju pa kristjanom ne preostane drugo, kakor izselitev. Jeruzalemski patriarh bo s tem ostal pastir brez črede, frančiškanska kustodija Svete Priredil p .Inocenc ofm '•17 V7 ; 7 dežele pa generalni štab brez podlož¬ nikov. Nihče ne bo mogel preprečiti 110. 000 Judom, ki danes zavzemajo tri četrtine mesta, da si čez čas po- lastijovseh svetih krajev.To bi pome¬ nilo uničenje vsega, kar ima za kr¬ ščanstvo tako visoko in važno zgodo¬ vinsko vrednost. S tem bi bil brez dvoma zadan smrtni udarec središču krščanstva v Sveti deželi. Vendar je bilo stanje kristjanov v Palestini že pred zadnjimi dogodki ze¬ lo dvomljivo. Po zadnjem štetju, ki so ga izvedle angleške zasedbene oblasti leta 1947. , je bilo na ozemlju samo 7, 4 % kristjanov. Od 1, 925. 000 pre¬ bivalcev torej le 140. 000 kristjanov in še ti so med seboj razdeljeni. Ka¬ toliška Cerkev šteje 45. 000 vernikov. Slabijo jo majhni nesporazumi med za¬ hodnimi in vzhodnimi katoličani. - Naj - močnejšo krščansko skupino tvori grško-ortodoksna cerkev, ki pa zelo trpi na ugledu zaradi sporov med svo¬ jimi arabskimi verniki in grškim cer¬ kvenim vodstvom. Med vojno vihro so vse cerkve utrpele veliko duhovno in materialno škodo . Kristjani so v boju med Arabci in Judi enoglasno stali na strani Arabcev,ker se sami čutijo več ali manj Arabce in jim javno in skrito judovsko prise¬ ljevanje ne gre v račun. V arabsko nesrečo je vojna pote¬ gnila tudi kristjane. Med približno 800. 000 arabskimi begunci, ki so iz strahu pred judovskim terorjem zapu¬ stili svoje domove, najdemo nekako 80. 000 kristjanov, od teh je polovica katoličanov. Z ozirom na majhno o- zemlje lahko govorimo o pravem pre¬ seljevanju narodov, ki je popolnoma spremenilo položaj za kristjane. Na ozemlju sedanje države Izrael je bilo pred masovnim begom 80. 000 kristja¬ nov, zdaj jih je le 36. 000. V grško- katoliški škofiji Haifa so morali ne¬ davno zapreti trinajst cerkva, ker ni več vernikov. Kako pa je s preostalimi kristja¬ ni v novi državi? Marsikdo je upal, da se bo položaj z novo silo na vzhodu za kristjane izboljšal. Upali so dobiti z njo zaveznike proti mohamedancem, ki so jih v trinajststoletni zgodovini več ali manj stiskali. Toda prišlo je 360 razočaranje. Izraelska vlada je vedno manj naklonjena vsemu, kar diši po krščanstvu. Zionistični in novonase- ljeni Judje so vseskozi materialistično usmerjeni in lahko trdimo, da je 70 % judovskega prebivalstva praktično po¬ ganskih. Tudi voditelji so po svoji le¬ vičarski vzgoji brezverci. Celoten položaj je jako nezadovo¬ ljiv. S tem pa nočemo reči, da vlada ne daje popolne verske svobode tudi krščanskim občinam. Še bolj napak bi bila trditev, da jih preganja. A dr¬ žava jim je z nekaterimi zakoni pre¬ sekala dovodne kanale, s tem pa mo¬ rajo sami po sebi počasi umreti. V Palestini delujejo številne tuje verske družbe, katerim je nemogoče dobiti domačih poklicev, ki bi oskrbovali številne šole, sirotišča in druge ka¬ ritativne ustanove. Navezane so na pomoč in neprestani dotok iz Evrope in Amerike, a država nerada izdaja vstopna dovoljenja, šole se bodo mo¬ gle vzdržati le tedaj, če jih bodo obi¬ skovali tudi judovski otroci. Toda ju¬ dovski verski konservativni blokizva- ja oster pritisk na vlado, naj čim prej prepove judovskim otrokom obiskovati katoliške šole. Država tega seveda ne bo storila, dokler ne bo imela dovolj svojih zavodov. Čim pa bo pozidala svoje šole, bo življenje katoliških učnih ustanov samo po sebi onemogo¬ čeno, ker ne bo učencev. Pa tudi ka¬ toliški karitativni zavodi so v veliki A VE MARIA nevarnosti, v glavnem zaradi strem¬ ljenja socialistično usmerjene oblasti, ki hoče vso dobrodelnost centralizirati v svojih rokah. Ali se bodo kristjani sploh mogli obdržati v državi Izrael, ker se je njih število vsled vojne in arabskega bega znatno zmanjšalo? U. N. so dne 11. decembra 1948. sklenili, naj bi se arabski begunci vrnili na svoje domo¬ ve. Vendar brez uspeha. Priseljeva¬ nje Judov je vedno močnejše. Izraelski parlament je izdal poziv na Jude vsega sveta, naj se povrnejo v obljubljeno deželo svojih očetov. V Izraelu je zdaj 1, 200. 000 Judov, sprejeti jih ho¬ čejo še nadaljnih 700. 000. Mesečno pride približno 16. 000 novih prise¬ ljencev: ti zasedajo vse kotičke nove države, ki so jo zapustili Arabci. Judovska propaganda in navidezna naklonjenost izraelske vlade ne more¬ ta odpomoči nevarnosti, da bodo za¬ mrli sveti kraji. Edina garancija bi bila internacionalizacija Jeruzalema z okolico. Sveti oče se je že večkrat goreče zavzemal za pravilno rešitev tega vprašanja ter v svojih poslanicah pozival ves krščanski svet, naj brani krščanstvo in svete kraje v Palestini. Prav nobenemu kristjanu, še manj pa katoličanu, ne sme biti vseeno, kakšna je usoda Cerkve v deželi, v kateri se je za nas učlovečil, je delal, trpel in umrl naš božji Odrešenik Jezus Kri¬ stus. Svatba pri jaslicah Hitimo, bratje, k jaslicam iz naših tihih koč! Božični pir praznujmo tam. Nocoj je sveta noč. Pastirci v hlevčku piskajo, gostijo se in vriskajo, vesele pesmi pojejo. Da v petju ne omagajo, jim angelčki pomagajo, na zlate citre brenkajo. Se mi odpravimo se tja in k svatom sedimo. Slavimo s petjem Jezusa in vsi zavriskajmo! P.Krizostom OFM December 1952. 361 ni! Meni in vam je danes mehko, otožnost in spomini so pred menoj in vami. Vem, da bomo za te praz¬ nike s sveto preprostostjo šli preko vsega preteklega. Preko grenkega in preko sladkega. Vse bomo nagra¬ bili v naročje in zanesli tja, kamor spada - v jasli, k Otroku. Vem, da bi bilo prav, ko bi vam mogel, drage Slovenke in Slovenci, povedati nekaj velikega. Povedal bi vam bil, da sem prerok. Pa sem sam kakor vi: preprost človek v mravljišču velemesta. Stroji mi po¬ jo kakor vam, tuje nebo leži nad menoj, tuje ljudi srečavam na ce¬ stah. Vendar eno vem. Večkrat se mi sredi velikih stavb ustavi korak. Zatisnem oči in vidim. Velik je svet in pisana mu je sodba. Podirajo se nebotičniki, zemlja se maje, zvezde padajo spod neba. Angeli so nastavili trobente, grobovi se odpirajo. In velika je moja sreča ker vi¬ dim: od vseh vetrov prihajamo. Iz argentinskih pamp, iz avstralskih pustinj, iz ameriških velemest in samotnih farm, iz kanadskih gmajn in tovaren, iz angleških premogo- kopov in jam. Iz Afrike gre naša kri, kjer je misijonarila, iz Indije, kjer je pridigovala o Kristusu, iz Azije, kjer je po nepreglednih pu¬ stinjah brodila naša kri. Smejem se in vriskam. Kje je narod kakor naš, kje je kri kakor naša! Zdrava kakor dren brizga na vse kraje in vendar je ne zmanjka. In je ne bo! Ne taborišča, ne smrt, ne sovraštvo jene bodo končali. Na¬ ša kri je sveta kri. Tekla je na ob¬ zidju Bizanca, tekla po divjih leso¬ vih, vode so jo nosile. Pa je še Karel MAUSER mrtva rasla. Rasla in cvetela, se razpela v rožo mogoto. Boš vekal za ta božič? Ne, ne boš vekal. Vriskal boš in pel. Kjer koli si, na dom si pripet kakor otrok v zibel. Iz krvi rastemo, iz življe¬ nja. Mar misliš, da so kočevske jame mrtve ? Ko bi ti videl vreti ti¬ sto prelito kri, vriskal bi z menoj. Tista kri kipi in prišel bo čas, ko bo iz vseh špranj pritekla na dan. Podzemne jame jo bodo prinesle pod svetlo sonce in tedaj bo tista kri ce- kinasta kakor vino. Prišel bo čas, ko bomo videli ta čudež. In tedaj, bratje in sestre, bomo klečali na svoji zemlji, roke sklenjene v moli¬ tev. To bo naš veliki božič. Vsak božič mislim na vse. Na vsakega Slovenca posebej. Vem, da smo vsi povezani po mrtvih. Mrtvi v nas živijo. V nas se vsak božič znova rode. Jaz in ti, mi vsi smo skromne jasli za duše tistih, ki so nekoč dali življenje zame in zate. To sem vam hotel povedati za letošnji božič. Rad bi vsakemu po¬ sebej stisnil roko in po domače po- voščil. Pa smo daleč vsaksebi. Za božično noč se bodo daljave stisnile. Vsi bomo doma in vsi skupaj. Veli¬ ka slovenska družina z Bogom v sredi. Da bi tako bilo še v naprej ! Da bi še v naprej ostali v veliki sloven¬ ski družini z Bogom med seboj! Potlej naj le čas beži, naj le sekajo strele! Naše zgarane roke bodo zgnetle ta bridki čas v svetlo kroglo in skoz to kroglo bomo videli zlat čas, ki je za nas že rojen. Rojen po Kristusu, Gospodu našem. /Colikokrat je že zadonel prelepi slavospev: Lepa si, lepa si, roža Marija! Koliko milosti je Ma¬ rija že posredovala onim, ki so peli to pesem. Na kaj je mislil pesnik, ki jo je prvi zapel? Na premnogo odlik, ki krasijo Marijino dušo. Prav gotovo pa mu je bila pred očmi v prvi vrsti Brezmadežna. Marija je bila brez madeža izvirnega greha spočeta. To se pravi, da je bila edina prosta iz¬ virnega greha in vseh njegovih po¬ sledic. Angeli, ki so ostali zvesti v službi božji, strmijo nad Marijino lepoto: "Angelci lepo pojejo, tebe, Ma¬ rija, hvalijo!..." Mi še romamo skozi dolino solz, zato še nimamo tako globokega spoznanja Ma¬ rijine lepote kakor angeli. Bog daj, da bi bila to za nas dolina zveličavnih solza in kesanja nad grehi. Popotniki smo, utrujeni od bremena izvirnega greha in osebnih gre¬ hov. Samo v iskrenem kesanju nad grehi lahko zaslutimo Marijino lepoto. Brez ke¬ sanja nad grehi so nam zaprta vrata do spo¬ znanja nadnaravne lepote in do globokega spoštovanja čistosti Marijine brezmadežne duše. Le skesana duša zasluti, kako zelo nam je potrebna Marija. Potrebna nam je zato, da se po njej, ki je vsa čista in lepa, bližamo neskončno svetemu Bogu. Potrebna nam je, da se ob njenem zgledu navdušuje¬ mo in trudimo za lepoto svoje duše, da jo prosimo za pomoč v boju in skušnjavah. Kje naj najdemo vsaj rahlo primero, s katero bi opisali lepoto Marijine brezma¬ dežne duše? Vse, kar je na tem svetu le¬ pega in nas prevzame, je le majhen odsev njene lepote. Mnogi živimo v umazanih mestih, ki so noč in dan zavita v dim in prah. Kako blagodejno vpliva na nas, ako se lahko vsaj za nekaj trenutkov iztrgamo iz tega prahu in dima in se spočijemo v prosti naravi. In kako je prijetno, kadar prvi sneg pokrije vso mestno umazanijo. Človek se čisto drugače počuti, ako je o- koli njega vse čisto in snažno. Nekaj podobnega je tudi v življenju duše. Po dobri spovedi se kar oddahnemo, čeprav smo se spovedali le majhnih grehov. AkopasonaSo dušo težili smrtni grehi, za¬ vlada v nas po spovedi še veliko lepše raz¬ položenje. Mir duše, ki prihaja iz zavesti, da smo v posvečujoči milosti božji, se po¬ gosto razodeva tudi v našem zunanjem ve¬ denju. Ne trdim pa, da ljudje, ki žive v po¬ svečujoči milosti božji, nimajo napak. Tudi ti imajo napake, tudi ti so lahko sitni in "nervozni”. V življenju srečamo znača¬ je, ki narede medsebojne odnose večkrat December 1952. neprijetne ali celo neznosne. Toda človek, ki je v posvečujoči milosti božji, ima prav gotovo več dobre volje in prizadevanja, da odstrani te težave. Tu mislim predvsem na mir, ki ga nosi človek v svoji notranjo¬ sti. Ta notranji mir nas vodi do vdanosti v božjo voljo vpreiskušnjah in do potrpežlji¬ vosti z napakami bližnjega. Kadar pa posvečujočo milost božjo spremlja skrbno in trajno sodelovanje s sred¬ stvi, ki nam pomagajo ohranjevati čistost in premagovati skušnjave, je mir duše še večji. Vsak smrtni greh je veliko, da, ne¬ izmerno zlo. Z njim izgubimo neskončno svetega Boga. Nečisti greh pa prinese po¬ leg vseh drugih nesreč še eno, ki je zelo nevarna. V človeku ubija voljo in veča nagnjenje do greha. Kdor je tako nesrečen, da mu je nečisti greh oslabil voljo, nosi v svoji notranjosti nemir, dokler se ne očisti v spovedi. Ako pa ne očiščuje svoje duše v spovedi in naprej lahkomiselno pada v ta greh, polagoma otopi za premagovanje, za molitev, za mašo in zakramente. Boj za čistost pa je poplačan z mnogimi milostmi, ki napolnjujejo dušo z notranjim mirom. Se večji je notranji mir deviških duš. To so one duše, ki jih ni ranila nečista strast s smrtnim grehom. Iz ljubezni do Bo¬ 363 ga hranijo ta dragoceni zaklad. Tudi take duše žive med nami. Največkrat jih ne po¬ znamo, ker so navadno ponižne in skrite. Ne silijo v ospredje, ne razkazujejo z ba¬ havo besedo svojih kreposti. Ne iščejo hva¬ le ljudi, ker vedo, da je prazna. So kakor najbolj skromna cvetka, ki je skrita med trnjevim grmovjem: samo zlatemu soncu ka¬ že svojo lepoto. Človeško oko jo težko o- pazi, ker se prerado zadovolji z lepoto cvetic, ki se bahavo razkazujejo na visokih steblih. Samov zgodnji pomladi, ko je na¬ rava še skopa s cvetjem, se človek potrudi in poišče to skromno cvetko med trnjem. In ko jo najde, se njegovo srce razveseli. Na svoj dom jo ponese, skrbno ji zaliva, da jo čim delj ohrani. Tej cvetki so podob¬ ne deviške duše. Nič bahavega in nič raz¬ kazujočega ni na njih. In ravno zato jih vsakdo spoštuje: vsakdo se trudi za njihovo prijateljstvo, vsakdo se rad pomudi v nji¬ hovi družbi. Vsa ta lepota, ki jo občudujemo v na¬ ravi in jo uživamo ob srečanju s čistimi du¬ šami, šene da primerjati z lepoto Brezma¬ dežne. Ob lepoti Marijine brezmadežne duše nam zmanjka besed, da bi jo primerno opisali. Duša Marijinega otroka pa se ob lepoti Brezmadežne utrjuje za boje in sku¬ šnjave . P. Fortunat OFM SVETI VEČER Mariji v čast je zvon zapel, večer se sveti je pričel, na zemljo pod vsakteri krov razsiplje Bog svoj blagoslov. Pojmo kadit, pojmo kropit in Bogu dom priporočit! Na, Anica, žerjavico, kadila stresi si na njo, pokadi s svetim dimom vse, da blagoslov povsod dospe! In z blagoslovljeno vodo pokropi, Janezek, zanjo! Lepo molite za menoj, da pride Jezus k nam nocoj ! Spred oče z molkom hodijo in rožni venec molijo. Za njimi Anica kadi in Janezek za njo kropi. Obiščejo vsakteri kot, po hramih vseh drži njih pot in kar kade, in kar krope, vse Kristusu priporoče. Naj tja ozre se iz neba in čuva jih nesreč in zla. In Dete ljubo, Kristus sam, prihaja rad v vsakteri hram. Veselje zlasti je otrok: ne pride namreč praznih rok. so se jo v Šoli To ljudsko pesem je poslal F. Balkovec. Učili 364 AVE MARIA ,Mtsijonarjcuc sottc noti Karel Wolbang CM ni revoluciji po letu 1929. uničili cvetoče delo in pobili ogromno kato¬ ličanov. V mestu so še nacionalistič- eta 1947. V razsežnem ki¬ tajskem mestu Kunmingu vse spokoj¬ no počiva. Številni gojenci zavoda, ki ga je ustanovil Msgr. Kerec in ga vodi neutrudni gospod Majcen, se pripravljajo na polnočnico. Katoliča¬ nov je med zavodarji komaj ena de¬ setina. So pa kvas, ki ima nalogo prekvasiti vso to množico duš. Ve¬ selje vlada med fanti in kar vsi brez razlike so v kapeli ob pričakovanju Odrešenikovega prihoda.Marsikomu se zdi vse nekam skrivnostno. Saj tudi je, zlasti za pogansko dušo. Bo¬ žje Detece išče zatočišča, a mnogo duš je nedostopnih. Kdo ve,če ne bodo mnoge našle pot k Njemu prav ob spominu na to lepo sveto noč? Eno vem, da se nekateri izmed teh zavo- darjev danes v Macau v begunstvu resno pripravljajo, da postanejo du¬ hovniki. Ti bodo ponesli nekoč v svo¬ je rojstne kraje skrivnostno veselo oznanilo božične noči. .. Leta 1948, - Nekaj tisoč milj proč v jugovzhodnem delu Kitajske. Ningtu je kakor izumrl. Prva sloven¬ ska misijonarja sta šele dobre tri mesecev tem preizkušanem misijo¬ nu, kjer so komunistiv prvi šestlet¬ ni Changovi vojaku Med 45 verniki, ki obiskujejo cerkev, je le redka mladina. Misijon je šele v prenovi in v cerkvici še ni Naj s vete j šega. Misijonarju se krči srce. Kakor da bi čutil mraz svetonočnega večera, ko je gluho človeštvo zavrglo Boga in ga pregnalo v hlev izven mesta. Mraz je, dasi ni snega. Elektrike ni, da bi vsaj malo podomačila mr¬ zlo stanovanje. Prva sveta noč v življenju brez polnočnice. Kot da bi novorojeno De¬ te to mesto prezrlo ... Leta 1949. - Že četrti mesec u- živamo komunistično “varstvo”. Priliznjeni in potuhnjeni tovariši se sladkajo okrog misijona in dopovedu¬ jejo ljudem, da so nehali ubijati, ker so sedaj že popolni zmagovalci in se jim ni treba bati nikogar. Njih roke in glave so prepolne z urejevanjem neurejenih razmer. Tako ima misi¬ jon zaenkrat pred njimi še mir. Ko¬ maj nekaj mesecev delujoča misijon¬ ska šola je pritegnila veliko mestnih otrok. Vse želi doživljati vsaj enkrat sveto noč in misijonarja hočeta po¬ skusiti. Br. Verdnik je poslal iz Šanghaja preproste jaslice iz papirja, mah je nadomestil neke vrste plevel. Mladina pomaga pripravljati cerkev. December 1952. Vse stene so v barvah, okrašene po kitajskem okusu s papirnatim cvet¬ jem in napisi. Vidnejši zidovi misi¬ jona so kar prekriti z božičnimi se¬ stavki in propagando. Starši na splošno ne upajo dati svojim otrokom dovoljenja, da bi šli k polnočnici skozi mesto. Rdeči i- majo povsod ušesa in izvežbane oči. A iznajdljivost najde povsod uspeh. Vsak prinese v culi povito odejo že na predvečer v misijon in brž je pri¬ pravljenih nekaj ločenih prostorov za dekliške in fantovske spalnice. Vsi katehumeni, ki se pripravljajo na sv. krst, gorijo od navdušenja. Samo o sv. noči se pogovarjajo. Ob prepevanju kitajskih nabožnih pesmi mineva večer. V procesiji smo od¬ molili sveti rožni venec in pokadili vsa misijonska poslopja. Prvi dve učenki misijonske šole bosta nocoj krščeni. Obe tako ljubi¬ ta sv. Malo Cvetko, ki ju gleda iz misijonarjeve mize vselej, kadar prihajata k pouku. Utrudljivost po¬ čiva na obrazkih, saj kitajski otrok ni vajen nočnega bdenja. Vendar tri¬ najstletna Lo YiChing vsa nasmeja¬ na zre na svoje poganske prijatelji¬ ce in na svojega bratca KuangPinga, ki bo moral na krst še nekaj mese¬ cev čakati. Trdno upa, da bo šlo vse mlado v družini po njenih stopi¬ njah, saj je najstarejša. Dvanajst¬ letna Chang Yin je izvrstna pevka. Med sošolkami vodi nastope in tudi rada telovadi. Komaj premaguje spanec in le misel na prihajajočega Jezusa jo ohranja pokoncu. Saj Ga ljubi kot malokdo. Karbitna svetilka razsvetljuje cerkev. Mladina kleči v klopeh in ča¬ ka, da prvič vidi sv. krst. Ob za¬ kristijskih vratih stojita obe deklici in odločno odgovarjata na misijonar¬ jeva vprašanja. Obe sta si izbrali za patrono sv. Malo Terezijo. “Terezija, ali se odpoveš hude¬ mu duhu in vsem njegovim delom ? ” “Se odpovem!” odgovarjata obe 365 s čudovito prepričljivostjo. Satan se umika iz dveh src, ki jih pravkar prerajakrstna voda. Jezus se je ro¬ dil v njih in našel toplo zavetišče v mrazu svetonočne noči. Med sv. ma¬ šo pristopita s starimi kristjani s prižganima svečama v roki k sv. ob¬ hajilu. Njuno srečo vidi Bog, mi jo moremo samo slutiti. Po skupni za¬ hvali odhaja mladina k počitku. Le v dekliški sobi, kjer sta imeli leži¬ šči tudi novokrščenki, ni prave volje do spanja. Veselje odmeva iz razgo- varjajočih se src. Po jutranjih mašah odhajajo vsi na domove. V dveh povsem pogan¬ skih družinah je Jezus prižgal luč sv. vere. Boga daj, da bi kmalu po¬ gnala pogansko temo ! Mnogi katehu- meni so nocoj utrdili svojo sv. vero in še bolj zahrepeneli po krstu. Krsti so vedno zunanja milost za marsika¬ tero dušo, ki prej ni verovala. V po¬ ganskem mestu božiča ni občutiti. V mnogih dušah pa je Jezusovo roj¬ stvo očitno: nocoj se je v njih rodil. 1950. - Misijon je kljub komuni¬ stičnemu pritiskanju še vedno živa¬ hen. Mladina mu je spremenila lice in mu vlila novega življenja. Od ju¬ tra do večera je Jezus, ki je medtem našel stalno prebivališče v taberna - kiju,oblegan od svojih ljubljenih. Ka¬ toličanov je vedno več. Po šestme¬ sečni temeljiti pripravi jih krstna vo¬ da preraja v otroke božje. Kuang Ping je postal Janez. Tudi Petrov in 366 Pavlov ne manjka. Najvišji razred je v dobrem letu in pol z izjemo enega dezertiral od poganstva. Nadebudni 14-15 letni fantje, pa tudi dekleta se pripravljajo za bodoče katehiste, mi¬ sijonarjeve pomočnike. Tudi v uči¬ teljskem zboru so novokristjani: Ka¬ rel Chou, Pavel Liao, profesor Pe¬ ter Hsiung in Janez Chiu. Mala misi¬ jonarka Lo Marija dela veselje svoji poganski materi in včasih s svojo gorečnostjo sprašuje vest starejši sestri Tereziji, krščenki lanske sve¬ te noči. Cele tedne leže po cestah ustre¬ ljene skupine žrtev komunističnega nasilja. Psi trgajo izpostavljena te¬ lesa “reakcionarjev, kapitalistov, oderuhov, Chiangovih banditov, špi- jonskih zaveznikov Amerikancev in tujcev”, kakor komunisti nazivajo “sovražnike ljudske oblasti in rdeče¬ ga državnega reda”. Po njih lastnih izjavah mora biti tako, da se bodo drugi bali in bodo vedeli, kaj jih ča¬ ka, če ne bodo “prostovoljno” sode¬ lovali z Maovim režimom. Preplah AVE MARIA vlada med meščani in po vaseh. Ni¬ hče ne ve, kdaj mu bodo zapečatili dom “v imenu pravice in svobode” ter ga v strah ljudstvu postavili pred puške ob steni lastne domačije. Ni¬ hče si več ne upa glasno govoriti, še jesti se spravljajo skrivaj. Svobodne trgovine ni več. Potovanja iz kraja v kraj nad sedem milj niso dovoljena, ker se po vsej ogromni deželi vrši točen popis vseh državljanov. Iščejo skrite “vojne zločince, ki so krivi vsega gorja”. Po mestu se širi mo¬ čna propaganda proti misijonarjema, “ki sta v službi tujcev in morata biti čim preje izgnana”. Več njunih so¬ delavcev je že v ječi. Katehist Chen je bil ustreljen, njegova žena z otro¬ ci zapuščena vnedopovedljivi revšči¬ ni. A pogumnih ne manjka. Priprave za božič so še slovesnejše kot lansko leto. Vse je okrašeno, vhod v misi¬ jon okinčan z napisi po kitajskem o- kusu. Celo pred misijonskimi vrati je polno tiskane božične propagande. Rdeči jo kar v skupinah požirajo in ne razumejo “trdovratnosti tujcev, ki se ne morejo vživeti v novi red in z njimi sodelovati”. Polnočna maša ni mogoča, ker mnoge noči vdirajo komunisti v mi¬ sijon in poizvedujejo po hišah, kdo je katoličan. S posledicami grozijo vsem, ki še zahajajo v cerkev ali mi¬ sijonski dispanzer ter imajo še kakr¬ šenkoli stik z misijonarji. Zato je polnočnica premaknjena na šesto uro zvečer. Vse lepše je kot leto poprej. Samouk katoliški mizar je izrezljal umetniške jaslice z veli¬ kimi kipci. Meščani jih prihajajo o- pazovat, misijonarja in mladi katoli¬ čani jim razlagajo njih pomen. Pri sveti maši ima mladina večino. Naj¬ več je fantov in deklet, dasi tudi od¬ raslih tokrat ni malo. Krščanski po¬ gum dela čudeže na predvečer uki¬ nitve misijona. Mladina prepeva vso mašo in tudi v celoti pristopi k obha¬ jilni mizi. Prvič je v mestu Ningtu December 1952. 367 zadonela večno lepa in po vsem svetu znana "Sveta noč, blažena noč...” V naši melodiji, a z lepim kitajskim be¬ sedilom, jo iz vse duše prepevajo vsi. Celo misijonar po¬ zabi za hip, da je pri polnočnici na Kitajskem, ne v ka¬ ki slovenski župni cerkvi. Vse se za¬ dovoljno razhaja. Satan pa škriplje in divja, ker se nje¬ gova trdnjava poča- hajata prostovoljno, "ker je vendar vse SVETA NOČ lepše doma, kakor v kitajščini na Kitajskem”. . . Jezu Sin jing, čang-zeng Be-ling, oing-ngnan dzvaj, ma-tsau lui tung-šin-mu čau-bai ju Šo-se kvi-ti mu-tong lai hven-jun či tien-šin čang-ko tien-ču šiu jung fu ju tien šang liang-šin šiang tai ping ju di. Tong (ang ču z ing, či-miau kvang-ming san vang Sin, da-huang zing kan kvai či lo-do čau zing ol su šing, čing-du ven Sin j in go Be-ling nien čvin Šin-Ča men šu go čien Jezu fu di bai Sin jing čau li. 1951 - 1952,- Bo¬ žični prazniki na¬ polnjujejo številne duše z upanjem na boljše čase. Opu- stošen misijon s cerkvico vred služi drugim namenom. Osamljenost cele krščanske črede je nedopovedljiva, ne¬ varnosti za njigovo vero so velikanske si ruši. Zato skle- nejo njegovi pristaši konec zgrda, Če ne gre zlepa. Misi- in pritiskajo na ubo- ge sirote z vso silo. Vendar jih spremlja in bdi nad njimi jonarja izvesta zaupno, da pripravlja vodstvo komunističnega uničevanja zanju izgon, za domačine, ki so so¬ delovali, pa načrtno preganjanje. molitev misijonarjev, ki čakajo po¬ vratka mednje. Vsa Kitajska je ena sama velika in strašna ječa, po pre¬ izkušenem vzoru Rusije in ostalih Dober mesec kasneje je izgon iz¬ rečen. Ko stopata misijonarja loče¬ no zastražena po cesti in blagoslav¬ ljata svoje ovčice, se ob hišah križa nov Kristusov rod. Avto je kar ob¬ krožen od neustrašene katoliške mla¬ dine in poganskih prijateljev misijo¬ na. Matere prinašajo darove in se poslavljajo s solzami v očeh. Še ve¬ soljna odveza, za katero prosijo, ker ne morejo več k spovedi. Sredi gla¬ snih klicev “Pišite! Vrnite se kma- rdečih držav, tudi naše drage domo¬ vine. Iznjepa slišimo krik zatiranih božjih otrok, ki prosijo naših moli¬ tev. Pozivajo nas, naj varujemo svo¬ bodo še prostih dežel pred nevarno¬ stjo brezbožnega komunizma; naj ce¬ nimo svojo vero kot največ ji zaklad. Rotijo nas, naj pripravimo za sveti božični večer Jezusu v svojih dušah tople jaslice z vrednim prejemom svetih zakramentov. Zavedajmo se vrednosti sreče, ki bo prekipevala v naših srcih v skrivnostni božični no¬ lu!. .. ” odbrzi avtobus. Rdeči poli¬ cijski šef pa se trudi ustvariti med ljudstvom videz, da misijonarja od- či 1952., ko bo zopet prišel božji Odrešenik med tako preizkušano in trpeče človeštvo. MESEČNI MISIJONSKI NAMEN Za katoliški vpliv Aziji in Afriki go*?' (V'*® Jeruzalemski patriarh, nad- Jkof. p. Albert Gori OFM \| kV? nese vsako leto kip Deteta na kraj rojstva Gospodovega 370 AVE MARIA Leo E. vntznffif ® :s LJUBE GOSPE 9 APIRNATA ZASTAVICA Mama, z angleške morske obale ti pišem. Tu je bilo včasih letovišče. Slišim, kako pluskajo in šume mor¬ ski valovi in veselim se večerne zarje, ko sonce pošilja svoje zadnje žarke skozi odprtino mojega šotora. Kako slikovit in krasen zahod - slika miru in veselja, ki jo bodo občudo¬ vali v vsem deželah sveta, ko bo ne¬ srečna vojna končana! Semkaj smo bili poslani pred nekaj dnevi na strelne vaje. Življe¬ nje je viharno, toda polno razno¬ ličnosti. Določen sem bil za vodnika naše čete. To pomeni več odgovor¬ nosti. Sem pa ponosen na čast, ki me je doletela. Ravnokar sem se malo ohladil. Skočil sem pod mrzlo prho, ki jo imamo na prostem blizu naših šo¬ torov. Kako te osveži! Potem sem vzel ogledalo, ga obesil na drog in napolnil svojo čelado z vodo, da bi se obril. Ko sem odprl škatljo s svojim brivskim priborom, sem na¬ šel v njej malo papirnato zastavo, pritrjeno na droben les. Ta zastava je bila na torti, ki si mi jo, mama, pripravila od priliki šestdnevnega dopusta. Vzel sem jo s seboj za spomin. Kadar koli odprem svojo brivsko torbico, me zastavica nujno spomni lepih trenutkov, ki sem jih preživel z vami pred odhodom čez morje. Ali ni čudno, da take ma¬ lenkosti, same na sebi tako brezpo¬ membne, postanejo ljube in drago¬ cene? Tudi take male stvari ohra¬ njajo vojaku moralo in pogum na dostojni višini. Naj te ne skrbi zame, mama! Sem na varnem. Bog naj vas vse čuva in ohranja! (Anglija, dne 23. ju¬ lija 1943.) VSE ZA BOGA IN DOMOVINO Mati, končno je naša pošta spet v redu. Vsak dan dobivam več pi¬ sem. Večina prinaša novo upanje in pogum v mojo dušo. Vedno bolj sem odločen, da storim kar največ za Boga in domovino, posebno še v tej strahoviti vojni. Kot razberem iz pisem, se ljudje zanimajo zame in me podpirajo s svojim navduševa- njem in svojimi molitvami. Pri tem skoraj ne morem izraziti svojega priznanja in hvaležnosti. Zdi se mi, da tukaj dnevi beže bliskoviteljše, kakor so doma. Ne zato, ker sem tu bolj zaposlen, am¬ pak menda zato, ker vsak dan pri¬ nese s seboj novo sveže upanje mi¬ ru. Prav to nam pomaga krajšati utrudljivi čas vojne. December 1952. 371 Vsak sončni vzhod in vsak nje¬ gov zahod nas pripelje bliže slavne¬ mu dnevu, ki me bo - kakor vedno molim - vrnil dragemu domu. Naj naše molitve nagnejo Boga, da bi nam podelil to dobroto in nam tako skazal svoje usmiljenje! (Anglija, 4.avgusta 1943.) AMERIŠKI NAClN ŽIVLJENJA Tu nimamo vojaške organizacije, kot smo jo imeli v Združenih drža¬ vah. Pač pa imamo ameriški Rdeči križ z njegovimi klubi in restavra¬ cijami. V teh prostorih se počutimo kakor doma - to je edini prostor v tej deželi, kjer spoznamo in vemo, da smo še Amerikanci. Edino za¬ stopstvo organizacije U.S.O. je vr¬ sta taboriščnih predstav. Te so res prvovrstne. Amerikanci se ne mo¬ remo privaditi angleškim dovtipom, dasi zaslužijo naše priznanje. Zato so filmi vsi ameriški, izdelani pred nekaj leti in uvoženi iz USA. Večina predstav je zelo posrečenih, četudi niso najnovejše. Le dajte nam ame¬ riški način življenja! Mislim, da za Amerikance ni najtežja stvar gleda¬ ti razvaline; najhujše je pogrešanje toliko iskrenih in veselih stvari, ki smo jih morali zapustiti doma in jih tako silno ljubimo. V ranem jutru ne pozabi me, ko pred oltar hitiš, zvečer me tudi spomni se, ko rok sklenjenih klečiš! Našel sem tudi tale verz, ki ga je pisala mati svojemu sinu; Prav dobro vem, moj sin-vojak, da Bog nad tabo bdi in vsaki dan, trenutek vsak, ljubezen božja te drži!«.. Vsaka misel na Tebe, ma¬ ma, se konča z molitvijo zate in vse domače. Oj, hišica oče¬ tova, Bog živi te! Jezus in Ma¬ rija Vam bodita vsem naklonje¬ na zdaj in v večnosti! (Anglija, 13. avgusta 1943.) Čudodelna svetinja Saj si že slišala, mama, da vsak vojak nosi pri sebi kak znak za sre¬ čo, posebno takrat, ko se dvigne v zrak. Tudi jaz imam tak znak, pa ne le za okrasek. To je čudodelna svetinja Brezmadežne, ki mi jo je poslala sestra E. Svetinjica je vde¬ lana v malo knjižico in poleg nje je kratka molitev, ki prosi za Marijino varstvo in za neustrašenost. Nosim jo s seboj na vseh svojih poletih. Svetinjica je krasna, pozlačena. Vidiš mama, tu je vzrok, zakaj sembil tako neizrečeno vesel, ko si mi sporočila, da boš pričela zame devetdnevnico v čast čudodelni sve¬ tinji. Prosim pa te, naj te nikar ne mučijo preveč skrbi zame. Imam se dobro in sem srečen ter skušam storiti vse najboljše. Namesto skrbi prosim le še več molitve! Veličasten vtis je napravila na¬ me današnja jutranja služba božja. Ogromna dvorana, polna samih vo¬ jakov - tudi polkovniki, stotniki in poročniki so bili med nami. Vse moštvo je klečalo in molilo. Moje molitve k nebeški Gospe na njen ve¬ liki praznik so vklepale vse domače in zlasti tebe, mama. (Anglija dne 15.avgusta 1943.) GOSPOD, DAJ MI POGUMA! Včeraj je naša edinica priredila posebne vaje z letali: letali smo le Radiotehnik v bombniku ima odgovorno službo 372 AVE MARIA MESEČNI NAMEN MOLITVE Pomoč izgnancem in beguncem petdeset čevljev nadnašimi poslopji. Učili smo se bombardirati od blizu. Takele vaje so prav vznemirljive. Letamo z letali B-24, ki so bili že vsi razbiti in so doživeli že veliko bitk. Vsako letalo je imelo na nosu naslikanih po 20, 25 in celo 30 bomb - znaki, koliko bojnih poletov so že naredili. Kljukasti križi pa so na¬ znanjali, koliko sovražnih letal je jekleni ptič že izstrelil. Seveda so bile luknje in poškodbe, ki so jih na naših letalih povzročili izstrelki, že zadelane in prebarvane. Tem leta¬ lom posvečamo posebno pozornost in spoštovanje, mnogo več kot pa novim “Liberatorjem”. Najbrže ste brali o rekordnem poletu B-24, ki je napravil nad romunskimi oljnimi polji 2400 milj brez pristanka. Vsakikrat, ko gledam Liberator- ja v poletu, mu zakličem: Jekleni ptic, ki gor in dol hitiš po nebu, nosiš bol! Posadka, srečno! Bog s teboj! Naj čuva On te, spev je moj! Kar rad bi bil že v boju. Moj prst hrepeni, da bi pritisnil spro¬ žilec, prerešetal zlobo vojne in jo spremenil v kadilo miru. Gospod, vsak dan mi daj več poguma, dokler ne dosežem tega, za kar se borim! Rotim Te, o Bog: Miru nam pošlji z nebes! Marija, Kraljica neba, ozri se name ! Ona naj tudi Vam vsem doma stoji ob strani! (Anglija dne 16. avgusta 1943.) IZGUBA PRIJATELJA Danes popoldne smo se dvi¬ gnili z našega letališča na uradni polet do bombniškega oporišča R.A.F. Tam smo ostali pribli¬ žno eno uro ter si ogledali razne vrste angleških letal. Večina irpa za sabo že lepo število sovražnih napadov. Pravkar so se vrnila s poleta. Imeli smo zelo zanimiv po¬ govor s fanti, ki so se s temi po¬ nosnimi ptiči dvigali nad Nemčijo in zasedenim evropskim ozemljem. Ko smo se končno vrnili in po¬ večerjali, sem se vlegel na posteljo, da preberem pošto. Bil sem čisto omamljen - kot bi mi ohromeli mo¬ žgani - in nekak občutek nemoči se me je polastil, ko sem bral o smrti Boba Massarta. Kar nisem mogel verjeti. Saj nisem še nič slišal o njegovi tragediji. Komaj trije tedni so minuli, kar sva govorila prav tu na našem oporišču. Z menoj je bil mesec in pol, skupaj sva hodila v šolo in celo skupaj sedela pri radij¬ skem pouku. Ko sem bil za nekaj tednov poslan na strelski tečaj, sva se razšla. Bob je zapustil Anglijo, to je gotovo. Prav za prav vem, kam je krenil, a v pismu tega ne smem po¬ vedati. Nedvomno ga je v boju dole¬ tela častna smrt. Po vsej verjetno¬ sti sklepam, da je padel pri svojem prvem poletu na sovražno ozemlje. Upam, da bomo kmalu dobili sporo¬ čilo o vsei stvari in potem Vam bom poročal. Ce bo seveda dovoljeno. Dalje prihodnjič December 1952. 373 -jSilo je na božično noč. S svojim prijateljem sem stanoval v majhni sobi na Žabjeku. Vsak je imel posteljo na eni stra¬ ni, sredi je bila miza. Pri Sv. Jakobu sva bilapri polnočnici. Ker je bilo zelo mrzlo, sva jo po cerkveni slovesnosti mahnila k Zalazniku na čaj. Vsak je spil po dva ča¬ ja z rumom, nato pa sva se napotila domov spat. Ko sva že ležala, je moj sostanova¬ lec prižgal cigareto ter ugasnil luč. Jaz sem bil nekam nemiren. Morda mi je razburil živce močni rumov čaj, da ni¬ sem mogel takoj zaspati. Vzel sem v roke molek ter začel moliti. Rožni venec sem daroval vernim dušam v vicah in v čast no¬ vorojenemu Detetu. Pozneje sem se spomi¬ njal, da sem zmolil pri popolni zavesti ne¬ kako polovico rožnega venca, nato sem se izgubil. Moj prijatelj pa je moral takoj zaspati in goreča cigareta mu je padla na blazino da je začela tleti. Skozi blazino in ži¬ mnico se jenaredila luknja približne širine kurjega jajca. Nato je tlelo dal je proti sre¬ dini žimnice, tam pa ravno pod prijatelje¬ vim hrbtom - pritlelo zopet navzgor. Tik pod hrbtom se je tleči krog razširil do veli¬ kosti krožnika, kar je bilo za naju rešitev. Ko sta namreč začeli tleti rjuha in srajca, je sostanovalca speklo in se je prebudil iz omame. Dima je bila že polna soba in do¬ bro se spominjam, da sem videl, kako je prijatelj vstal in začel tavati po sobi kot pijan. Gledal sem ga, kako je iskal vrata in videl tudi žareči krog na njegovem hrb¬ tu. A za vse se nisem nič menil, kakor bi bil mrtev. Bilo pa mi je tako prijetno, da O pomočnice Lojze Ambrožič ne morem povedati. Ne preje ne pozneje nisem doživel kaj takega ... Ko je prijatelj pritipal do vrat in jih odprl, me je takoj objel sveži zrak. V tre¬ nutku sem bil pri polni zavesti. Le nekaj¬ krat sem zadihal in omotica je izginila. Isti trenutek pa je prijatelju prav zagorela srajca na hrbtu in vžgala se je tudi postelja. Skočil je skozi vežo na prosto in se pognal s hrbtom v sneg, jaz pa sem z odejami za¬ dušil ogenj v sobi. Bila sva rešena. Ope - klino na hrbtu sem mu obložil in zavezal, pa sva zopet legla k počitku ... Dopoldne sva se odpravila k maši. Ta¬ koj po končanem opravilu sva zvedela, da so ravnokardobili v Rožni ulici na stanova¬ nju dve mrtvi dekleti. Ugotovili so, da je padla žerjavica iz železne pečice na lese- sena tla. Pod je začel tleti in obe sta se zadušili. Zdaj sem se šele prav zavedel, v kaki navarnosti sem bil. Oblila me je groza. Saj ni dosti majkalo, pa bi tudi naju s pri¬ jateljem doletela ista usoda. Začel sem premišljevati. Zakaj sinoči tisti nemir v meni? Zakaj sem takoj začel moliti za duše v vicah? Kako to, da je pri¬ tlelo prijatelju ravno pod hrbet, da se je prebudil in naju rešil? Ali ni bilo vse to delo vernih duš, h katerim se tolikokrat za¬ tekam in so nama izprosile pri Bogu to mi¬ lost? Da, prav gotovo! 5e danes sem pre¬ pričan, da je bilo tako. + + + V letih diktature v Jugoslaviji ni bilo za odločne katoliške može prav nič prijet¬ no. Kdor ni hotel obračati plašča po vetru, je bil v vedni nevarnosti, da bodo lepega dne potrkali orožniki na vrata in ga odvedli v zapor. Vsakdo se je lahko svojega nepri- jatelja vsaj začasno znebil s kako resnično ali namišljeno ovadbo. 374 Ker sem bil takrat prvi občinski sve¬ tovalec in šolski blagajnik, sem vse to še boI j občutil. Imel sem mnogo opravka z žu¬ panom in šolskim upraviteljem, ki sta bila prej somišljenika Ljudske stranke, v dikta¬ turi pa sta se močno obrnila. Večkrat sem jima to očital in pobijal njuno vetrnjaštvo. Vedno sem zagovarjal koristi ljudstva brez ozira na levo in desno inpritemsem prišel z obema do ostrih sporov in vročih debat. Nekajkrati že mi je šolski upravitelj zabrusil, da ima zame "dobro zdravilo". Vendar nisem na to polagal velike važnosti. Upal sem, da ni hudoben. A sem se varal. Kmalu mi je prijatelj zaupno povedal, da me namerava upravitelj ovaditi, češ da sem nekoč dejal pred sliko kralja Aleksan - dra:"Tega cigana pa doli vrzite, če ne ga bom jaz!" Lahko si mislite, da me je zaskrbelo. Ker sva bila z upraviteljem prejšnje čase dobra prijatelja, sem vendarle mislil, da ne bo storil kaj takega. A storil je. Čez dva dni sta se na domu že oglasila dva o- rožnika z ukazom, da me takoj aretirata. Vedel sem, da ne bom kmalu doma, saj mi je grozila celo beograjska ječa Glavnjača. Ker sem imel urediti še nekaj zadev, sem ju prosil, naj me tisti dan pustita, da naj¬ nujnejše uredim. Obljubil sem jima,dase bom drugi dan sam javil na orožniški posta¬ ji. Pa nobena prošnja ni nič zalegla. Bila sta surovo uradna. Zahtevalasta, naj se ta¬ koj odpravim z njima in me hotela celo u- kleniti. Dejala sta, da bosta ob službo, če aretacijskega povelja ne izvršita. V tistem trenutku pa sem se spomnil duš v vicah. Hitro sem jim obl jubi I dvajset sve¬ tih maš, če mi izprosijo pri Vsemogočnem, da le ostanem doma. Bilo je kar čudno: takoj po moji oblju¬ bi vernim dušam sta se orožnika s pogledom sporazumela, se oddaljila za kakih pet ko¬ rakov, me po vojaško pozdravila in deja¬ la, da prideta drugič. Odšla sta in ni ju bilo več. Pač pa sem bil deveti dan po tem do¬ godku klican na sodišče. Dobil sem poziv, naj se zglasim v sobi številka 96 pred pre¬ iskovalnega sodnika. Sodnik je bil strašno hud. Robantil je A VE MARIA in se čudil, zakaj se aretacijsko povelje ni izvršilo in tako dalje. Končno mi je stavil nekaj vprašanj in me odpustil. Jaz pa sem bil tako v strahu, da me bo dal zapreti... Čez deset dni sem bil zopet klican na sodišče.Tedaj sta nastopila kot priči župan in šolski upravitelj. Kako sem se priporočal vernim dušam, naj mi vendar pomagajo, da se bo vse dobro izteklo! In se je. Najprej je sodnik okrtačil župana, za¬ kaj zadeve ni takoj prijavil, saj je kot dr¬ žavni uradnik dolžan vsak težji prestopek javiti v 48 urah. S tem si je sam zaslužil kazen in odpust iz službe. Župan je bil ves rdeč. Izgovarjal se je, da se moj prestopek ni zgodil v občinski pisarni, ampak v šolski. S tem je pritegnil v besedni ogenj šolskega upravitelja, ki je trdil, da je bilo v občin¬ ski pisarni. Župan pa zopet nasprotno, be- December 1952. seda je dala besedo, drug drugemu sta oči¬ tala laž in se pred sodnikom hudo sprla. Sodnik je vzel vse na zapisnik. Grozil je, da bo dal zapreti vse tri skupaj in se bomo imeli v ječi čas sporazumeti, kje so bile izgovorjene moje kaznive besede. Končno pa nas je odpustil. Takrat župan in upravitelj nista odšla skupaj domov, pred menoj pa sta oba kar 375 bežala, tako ju je bilo sram. Jaz pa sem se jima smejal v brk. V srcu sem bil hvale¬ žen, da morejo verne duše pred Vsemogoč¬ nim izprositi naravnost čudeže. Kajti od¬ padla je tudi glavna razprava na sodišču zaradi moje zadeve: nastopila je namreč dr. Koroščeva vlada in tožba proti meni je bila ukinjena. Kaj niso duše dobre pomočnice? Poitavimo jaslice Jezušček na slamici pri nebeški Mamici v jaslicah ležiš... tara slovenska navada je, da vsaka krščanska družina postavi za božič v svojem stanovanju jaslice. To delo postavljanja jaslic prepuste mladini. Lepo je in prav, da se na¬ vaja mladino, naj se za božične praznike ogreva in navdušuje zanje. Vendar vam hočem zdajle povedati, da se more božični večer ob jasli¬ cah še vse lepše doživeti. Sam sem v svoji družini okusil, koliko vese¬ lja si lahko pripravite. Takole sem doživljal svete ve¬ čere. Že popoldne pred večerom na¬ ših božičnih sanj sem postavil z otroci betlehemsko poljano, v ozadju mesto Betlehem, na poljani pa se¬ veda hlevček, kamor naj bi prišla sveta Družina. Ko smo to delo kon¬ čali, je poljana prazna čakala Zve- ličarjevega prihoda, kipov Marije in Jožefa, pastirčkov in ovčic. V napetem pričakovanju smo v mraku vsi obkrožali prazne jasli¬ ce. Ko pa je po cerkvah začelo zvo¬ niti, se je začel tudi naš božični večer. Vsak otrok je že prej izbral po enega pastirčka in nekaj ovac. Zdaj jih je nestrpno držal v rokah. Kot družinski oče sem imel sv. Jo¬ žefa in kipca obeh hlevskih živinčet, oslička in volička.Ob jaslicah smo skupno zmolili očenaš v čast Kristusovemu rojstvu. Nato je najmlajši otrok postavil svojega pa¬ stirčka z ovčicami pred štalico. Za njim je prišel na vrsto drugi naj¬ mlajši in tako dalje do najstarejše¬ ga. Ko so bile betlehemske poljane polne pastirjev in ovac, sem še sam postavil v hlevček sv. Jožefa, voli- ča in oslička. Zatem smo prižgali vse lučke, kar smo jih imeli pri- pravljenih ob jaslicah. 376 S tem je bil prvi del naše družinske božične pobožnosti končan. Sledil mu je obhod po hiši in okrog nje. Kajenje in kropljenje je stara in le¬ pa slovenska navada. Ko smo to opravili, pa smo se zopet vrnili pred jaslice. Šele tedaj je moja žena in ma¬ ti naše družine vzela v roke kipec Matere božje in malega Jezuščka in ju postavila v hlevček. Višek veče¬ ra je bil dosežen. Novorojeno Dete z Marijo je prišlo v našo družino. Njemu na čast smo zapeli nekaj le¬ pih slovenskih božičnih pesmi. Nato smo pokleknili in odmolili vse tri dele rožnega venca. To doživetje svetega večera je bilo tako blaženo in ganljivo, da me je žena sleherno leto s solzami v očeh vprašala:“Koliko let bova še imela drobiž pri sebi, da nam bo takole postavljal jaslice ? .. . ” In vem, da nihče izmed otrok vse svo¬ je življenje ne bo pozabil, kako je izgledal njegov pastirček in koliko ovčic je štela njegova čreda.. . Krščanska mati, ali hočeš tudi ti doživeti tako lep sveti večer? Po¬ tem stori tako, kakor sem pravkar opisal. Kupi za vsakega v družini pastirčka in nekaj ovčic, da jih bo otrok sam postavil na poljane. Po¬ glej, morda imaš sina, ki se danes bije na Koreji, za sveti večer pa se AVE MARIA bo vrnil in bo pred teboj postavil svojo čredo k jaslicam. Kaj ne bo v njem zaživela mladost, ko je bil še fantiček doma in si mu toplo pripo¬ vedovala betlehemsko zgodbo? In tvoja hči. Bog vedi v kateri oddalje¬ ni državi služi kruh. Na sveti večer se bo vrnila pod rodni krov in po¬ stavila svojega pastirja in ovce.Kaj bosta drugo leto še pri tebi? Se bo sin zdrav vrnil? Ne bo hčerka mo¬ goče poročena in bo postavljala svo¬ je jaslice ? In ti oče, koliko let boš še po¬ stavljal v hlevček Jožefa in živali? Glej, mene je usoda iztrgala iz dru¬ žine in že osem let ne morem po¬ staviti tega v krogu svojih dragih. Leto za letom pa najmlajši sprašuje mamo:“Mama, ali bo drugo leto že očka postavil Jožefa in živinico?” Žena ga posluša s solzami v očeh in mu ne ve odgovora. . . Hočete svetemu večeru dati več božičnega duha? Potem postavite jaslice, kakor sem vam opisal! Do¬ živeli boste, kar se z besedo pove¬ dati ne da. Ce imate odrasle otroke, bo v številu pastirčkov vsako leto kaj spremembe. Ce pa je ne bo, bo¬ ste lahko še z bolj veselim srcem sleherno leto zapeli: “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem,ki so Bogu po volji!” Franjo Mihelič Spavaj, Dete! V jaslicah se odpočij, Spavaj, Dete! Božji mir nam v srca vlij!... December 1952. (^če naše dežele, Ge¬ orge Washington, je imel nad svojo poste¬ ljo obešeno veliko sliko Brezmadežne. Nekoč ga je obiskal znanec,kato¬ liški profesor. Pred¬ sednik ga je povabil v svojo knjižnico, ki je bila poleg spalnice, in profesor je opazil pre¬ krasno Marijino sliko ter začudeno vprašal: “Kako to? Kaj niste vi protestant?" In George mu je odgovoril: “Res, protestant sem. Toda kako bi mogel častiti Sina, ako bi ne ljubil Njegove Matere?” %/ zadnjem letu bele¬ ži Koreja 7292 kr¬ stov odraslih, poleg teh pa še 4710 krstov umi¬ rajočih. število je še enkrat večje kot je bilo druga leta. Številka je še bolj razveseljiva, če pomislimo, da divja na Koreji že dve leti in pol vojna, od bojne črte od¬ daljeni kraji pa so pre¬ cej ogrožani od gverile. Na Koreji še vedno deluje okrog 41 tujih in 1 50 domačih duhovnikov. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da sta bili dve slepi rodni se¬ stri sprejeti v samo¬ stan. Sadie Atanasio se je v svetu preživljala z ročnimi deli, Jožefina pa je bila zaposlena v nekem uradu. zadnjih treh letih je prispelo v USA 543 begunskih duhovni¬ kov. Nastanjeni so v 75 različnih škofijah. Du¬ hovniki so vzhodnega in zahodnega obreda, re¬ dovniki med njimi pri¬ padajo osemnajstim re¬ dovom. Večina je zapo¬ slena na farah svoje narodnosti. S tem številom du¬ hovnikov pa seveda pro¬ blem še ni rešen. Še 517 begunskih duhovni¬ kov čaka v Evropi na emigracijo v prekomor¬ ske dežele. Ameriški časopis “ChicagoDailyTri- bune” je prinesel 8. no — vembra poročilo, ki je prišlo prejšnji dan iz Zagreba po agenciji Reuter. Glasi se, da je jugoslovanska Komuni¬ stična partija spreme- 377 nila naslov v “Jugoslo¬ vansko komunistično li¬ go”. Isti dan je partija sklenila, “da bo odslej gospodarila nad narod¬ nim socialnim in poli¬ tičnim življenjem zlepa in nič več s silo. ” Sprememba imena ne preseneča nikogar, saj vsakdo ve, da bo ostalo pri starem. Volk ostane volk, pa četudi se oble¬ če v ovčji kožuh. Tudi komunizem je komuni¬ zem, naj že nosi naslov Partije ali Lige. Bolj zanimiva je izjava, da odslej ne bodo več upo¬ rabljali sile pri vpelja- vanju novega reda. Kaj ni v teh besedah skrito priznanje zločinov nad ljudsko svobodo? Pa so doslej vsa leta vpili, da nikomur ne delajo sile in sme vsakdo svobodno živeti ter svobodno' iz¬ ražati svoje versko pre¬ pričanje. Čudno, kaj? ^edavno je umrla žena znanega kato¬ liškega igralca Binga Crosbyja, ki jo je film¬ ski svet poznal pod ime¬ nom Dixie Lee. Svojo kariero kot zvezdnica je začela v Chicagu in na¬ daljevala v Hollywoodu, z vstopom v zakon pa je pustila filmsko življenje in se popolnoma posve¬ tila vzgoji otrok. Vsa leta sta živela z možem v lepem soglasju, kar se med igralci ne doga¬ ja ravno pogosto. Nič čudnega, da so njun za¬ kon razglasili kot “naj- popolnejši vHollywoodu” 378 Tudi med zvezdami 50 lepi zgledi in zaradi redkosti tem bolj po¬ membni. Dixie Lee ni bila ka¬ toličanka. Sprejela je sveti krstna smrtni po¬ stelji. l/olnški nadškof, kar- dinal Frings, je v svojem zadnjem pastir¬ skem pismu ostro obso¬ dil nemoralno in proti¬ versko literaturo, ki v Zahodni Nemčiji kroži brez ovir med ljudstvom in zastruplja tisoče, po¬ sebno mladino. - Tudi Ameriko kar preplav¬ ljajo brošure in razne ilustracije, ki morajo dostojnemu človeku ob¬ liti obraz z rdečico in ga napolniti z gnusom. Ne dajmo niti centa za revije dvomljive vred¬ nosti, pač pa podprimo dobre časopise in po¬ štene revije! Starši pa naj bi polagali več paž- nje na to, kaj njihovi otroci bero! ^lani kluba “Juniper Serra” v New Or¬ leansu so nedavno usta¬ novili poseben odbor, ki 51 je nadel tole nalogo: propagirati hoče pri za¬ ložbah, trgovcih in o- glaševalcih božičnih in novoletnih kart, naj po¬ udarjajo pri tem verski pomen božiča. Doseči hočejo, da bi novorojeni Zveličar zopet zavzel v božičnem praznovanju ono mesto, ki mu gre. Tudi protestantje se z njimi trudijo za isto i¬ dejo. Ne smemo zaosta¬ jati za njimi. Praznuj¬ mo božič v pravem ka¬ toliškem duhu, ob jasli¬ cah in lepem domačem razpoloženju. Kupujmo in pošiljajmo domačim in prijateljem le verske božične karte! Tudi v Milwaukeeju so ustanovili posebno organizacijo, katere vi¬ soki cilj je božič vrniti Kristusu. Žele dobiti čim več ljudi, ki bi de¬ lali v tem smislu, in se vsak lahko prijavi na: The Christmas Com- mittee, 2579 No. 35. St. Milwaukee 10, Wis. 0ne 29. novembra so nam radijske novi¬ ce prinesle vest, da je med 24 novimi kardinali tudi ime jugoslovanske¬ ga nadškofa Stepinca. V naslednjih dneh so vsi ameriški časopisi, ne le katoliški, prinesli član¬ ke o novem kardinalu, ki je kot Titov ujetnik še vedno interniran v svo¬ jem rojstnem kraju. Kakor poroča “Chi¬ cago Daily Tribune” dne 1.decembra, je Stepinac odgovoril vprašanju no¬ vinarja, da niti za spre¬ jem kardinalskega klo¬ buka ne bo odšel iz do¬ movine. “ Če odidem, verjetno ne bom dobil več dovoljenja za po¬ vratek. Ostati hočem s svojim ljudstvom - v življenju in smrti, ” je dejal. Neustrašeno je poudaril, da je verska svoboda v Jugoslaviji enaka ničli. “Cerkevje AVE MARIA pri nas v enakem polo¬ žaju, kakor v Rusiji. Ni velike razlike. . . Toda če se bo spor nadalje¬ val, bo Cerkev končno zmagala. Materializem še nikoli ni premagal duha, duh bo vedno pre¬ magal materializem. Država, ki materiali¬ zem sprejme, bo vedno porazila sama sebe. . . ” Naj bi se te Stepin- čeve besede skoraj ure¬ sničile! Molimo za na¬ šega kardinala, da bi ga čuval Bog in bi nje¬ gov križ nikdar ne bil pretežak! Kardinal Stepinac Romajmo v Betlehem s srčecem vnetim in pridružimo se angelčkom svetim. Tam poklonimo se Jezuščku vsi, da blagoslov nam svoj podeli. December 1952. 1K —B-ako hi¬ tro nas je obiskal božič. Saj se zdi vsakemu, da so komaj minili ro¬ marski dnevi. A zdaj naš hrib po¬ čiva. Tisoče o— biskovalcev in romarjev ga je letos obiskalo in vem, da je pred odhodom vsakdo dejal:še pridem! 379 P. gvardijan Alojzij je imel od 10. do 16. no¬ vembra slovenski in an¬ gleški misijon pri Sveti Družini v Willardu, Wis. Za zadnji dan je prišel pomagat Sep. Bazilij.da je imela fara za svojo štiridesetletnico slove¬ sno sveto mašo. Slavje slovenske župnije je bi¬ lo prisrčno domače. Saj bi skoraj mislil, da si na kaki dolenjski fari. P. Odilo je napisal kar cel članek o biser¬ nem redovnem jubileju našega p. Johna Ferlina, pa ga zaradi pomanj¬ kanja prostora ne mo¬ remo priobčiti že zdaj, pred jubilejem. Dne 30. decembra bo namreč poteklo šestdesetlet.kar je naš čebelar John na¬ redil neslovesne oblju¬ be. Dolgo vrsto let že služi Cerkvi in redu, od teh lepo število tudi a- meriškim Brezjam. Naj ga nam Bog še dolgo o¬ hrani pri zdravju! Na¬ ročniki, le spomnite se ga v molitvi ! Med smo vsem iz¬ žrebancem že razposla¬ li. Če bi ga kdo pomo¬ toma ne dobil, naj nam sporoči ! Pomota se tako hitro vrine. Dne 25. novembra je bil pri Mariji Pomagaj praznik: klerik fr. Tadej Trpin je napravil slove¬ sne obljube inse z njimi za vse življenje daroval Bogu v redu sv. Fran¬ čiška. Slovesno sveto mašo je daroval in spre¬ jel obljube p. Gracijan kot pooblaščenec p. ko¬ misarja. Fr. Tadeju čestitamo inmu želimo srečno pot proti oltarju! + + + Fr. Mark Hochevar je dobil 24. novembra telefonsko sporočilo iz Clevelanda, da mu je nenadoma umrl oče. Po¬ greb je bil dne 28. no¬ vembra v Bridgeportu, Ohio. Fr. Marku in vsem ostalim sorodnikom iz¬ rekamo globoko sožalje, blagega pokojnika pa priporočamo v molitev. + + + Dne 30. novembra je p. Richard pripeljal v Lemont okrog dvajset deklet fare sv. Štefana. Opravile so duhovno ob¬ novo. Govore je imel p. Alojzij. + + + Kitajski misijonar p. Rudolf Pifko se zdaj iz Avstralije večkrat oglaša. Poslal nam je nekaj strani iz svojega misijonskega dnevnika: spomine na strašne me¬ sece pod komunističnim terorjem. Članek bomo objavili v prvih števil¬ kah novega letnika in prepričani smo, da ga bodo naročniki z zani- 380 AVE MARIA manjem brali. P. Rudolf kakor tudi pp. Klavdij in Beno že¬ lijo vsem bralcem Ave Marije blagoslovljene praznike in novo leto. Priporočajo v molitev svoje delo med izseljen¬ ci širne Avstralije. Upravitelju Romar¬ skega doma, p. Piju, je zopet začela nagajati le¬ va roka, ki je izgubila vso svojo moč. Zdravnik mu je zopet svetoval pot na jug, če hoče drugo leto spet delati v Domu. Tik pred snegom je od¬ šel proti Arizoni, kjer jebilže lansko leto več¬ mesečni gost indijanske rezervacije, nastanjen na Misijonu sv. Ksave- rija (Tuscon, Arizona). Dela bo imel tudi tam vedno dovolj, saj med Indijanci manjka duhov¬ nikov, obenem pa si bo ozdravil mrtvo roko. P. Piju želimo povr¬ nitev zdravja in obilo lepih uric med Indijan¬ ci ! + + + Iz časopisov vam je znan clevelandski dr. Cherne, ki je začel s pripravo takozvane su¬ he vroče kopeli in v ta namen oglašuje in pro¬ daja poseben kep z e- lektrično pečko - prav praktično iznajdbo za ohranitev našega zdrav¬ ja. Dr. Cherne je poslal en komad svoje priprave tudi nam in sicer brez¬ plačno, za kar se mu lepo zahvaljujemo.Kdor je kopel poskusil, bo vedel, da je odlična in vredna svoje cene. + + + Koledar Ave Marija ste medtem že prejeli. Dobili smo že več pisem bralcev, ki so njegove članke že prebrali in so jim všeč. Koledarja imamo še nekaj v zalogi, bo pa kmalu pošel, če bodo tako pridno segali po njem. Kdor bi želel kak izvod, da bi z njim raz¬ veselil znanca, ki ni na¬ ročen na Ave Marijo,naj nam sporoči. + + + Koledar je objavil po¬ ročilo o treh letošnjih novomašnikih. Žal je prišla slika Rev. Šuštar¬ šiča prepozno in je ni¬ smo mogli več objaviti. Porabili jo bomo ob ka¬ ki priliki v Ave Mariji. Tudi slika novega slo¬ venskega Monsignora Rt. Rev. Johna Schiffrer¬ ja je dospela dan prepo¬ zno in je imel urednik Koledarja žal sestavlje¬ ne že vse strani. Objav¬ ljamo jo v tej številki, saj bi ameriški Slovenci gotovo radi spoznali tu¬ di tega odlikovanega ro¬ jaka. Saj nam ne zame¬ rite zamude, kajne, go¬ spod Monsignor? Po nagajivosti ti¬ skarskega škrata nismo med novomašniki orne- December 1952. 381 &L. KA>GAJ^uj ^/nedeljo dne 9. novembra zju¬ traj jev lemontskem samostanu zapel telefon. Father Jožef na naši fari sv. Jurija v So. Chicagu se je oglasil: “Brat Ksaverij je mrtev. Pred desetimi mi¬ nutami ga je zadela kap. . . ” Saj nismo mogli verjeti. Brat je bil komaj petde¬ set let star, vedno zdrav in vselej na¬ smejan, prav zaradi svojega milega in vedrega značaja tudi pri vseh priljub¬ ljen. Zlepa ga kaka stvar ni spravila s tira. Raje je zažvižgal ali zapel. Vso letošnjo romarsko sezono je kuhal v Romarskem domu. Kuhinja je bila vse dneve polna smeha in petja. Najraje je imel ono Marijino; “Pozdravljena, Mati dobrega sveta. . . ” Letošnji ro¬ marji se boste gotovo še spominjali njegovega nasmejanega obraza. Pokojni br. Ksaverij Paton je bil rojen dne 24. maja 1902. v NewYorku in po starših vzgojen kot protestant. Po poklicu je bil tovorni šofer. Spoznal se je z patri na naši newyorški fari, ki so ga poučili v verskih resnicah. Tu ga je 1935. oblila krstna voda in Mrs. Šuštar mu je bila za botro. Ko je nekaj let pozneje želel opraviti du¬ hovne vaje, ga je p. Pij napotil v Le- mont. Tu pa je tako vzljubil Marijin griček in frančiškansko življenje, da je prišel v New York samo še po svoje stvari. Postal je samostanski brat ku¬ har, dne 19. avgusta 1946. začel novi¬ ciat, napravil neslovesne obljube, dne 21. avgusta 1950. pa se posvetil Bogu slovesno za vse življenje. Na sestro smrt je bil lepo priprav¬ ljen, saj je bil uro pred smrtjo še pri sveti maši in obhajilu. Kako zelo je bil priljubljen med farani, je pokazala maša zadušnica, ko je bila cerkev na¬ bito polna. Nato so truplo prepeljali v Lemont. V sredo 12. nov. je p. komi¬ sar opravil slovesno črno mašo, new- yorški župnik p. Edvard pa je v lepem govoru orisal Ksaverijevo življenje. Nato smo brata pokopali na našem po¬ kopališču, kjer se je še pred nekaj meseci tako rad sprehajal in molil rožni venec. Blagi br. Ksaverij, počivaj v miru! Vem, da bo vsak romar drugo leto na tvojem grobu rad zmolil očenaš zate. nili četrtega, sina slo¬ venskih staršev v Joli- etu, 111. Rev. Richard F. Kostelz je prejel po¬ svečenje na Vnebohod v Jolietu, dne 25. maja pa je v katedrali sv. Raj¬ munda zapel novo mašo. V molitev priporo¬ čam pokojnega Jožefa Pluta, kakor tudi Mr. Sprajcerja, ki sta v Ely, Minn. zapustila solzno dolino. Pri Plutovih sem bil večkrat gost in so me vselej z veseljem sprejeli. Moje sožalje Mrs. Plut in vsej druži¬ ni, kakor tudi družini Sprajcer! - Br. Antonin + + + Dne 8. decembra bo med nami prevzv. škof ljubljanski, dr. Gregorij Rožman. Našim trem subdiakonom bo podelil diakonat. O slovesnosti bomo poročali v prihod¬ nji številki. 382 AVE MARIA PUEBLO, Colo. - Pošilja Louise Shray: Pošiljam Vam za sveto mašo in za lučke v čast Mariji Pomagaj. Bila sem bolna in nisem mogla prav nič hoditi. Zatekla sem se k Mariji in zdaj lahko vstanem. To je le Ma¬ rijino zdravilo. Marija, obrni se še name in se me usmili! BRANDON, Man. Canada - Pošilja John Demšar: Kar presenečen sem bil, ko sem prejel prvo številko Va¬ šega lepega mesečnika “Ave Mari¬ ja”. Nisem si vedel razložiti, zlasti ne, ko sem videl na ovitku, da je na¬ ročnina plačana za celo leto naprej. Torej mi poklanjate list zastonj za eno leto. Iz srca sem Vam hvaležen in skušal bom ostati tudi prihodnja leta zvesti naročnik. Pa ne samo na¬ ročnik, ampak tudi priden čitatelj le¬ pih in podučljivih člankov. Za Vašo darežljivost še enkrat Bog plačaj. Naj Vas nagradi z obilnim uspehom pri Vašem delu! EVELETH, Minn. - Piše Helen Re¬ par; Pri nas je za vedno zatisnila oči 69-letna zvesta naročnica Mr s. Kata¬ rina Petrovčič, rojena Gostiša. Njen mož Frank je umrl že pred več leti. Doma je bila iz Logatca na Notranj¬ skem. Bila je dobra katoliška žena in skrbna mati, ki je vzgojila devetotrok in vsi so jo spremili na njeni zadnji poti. - Pokojnica je s takim vese¬ ljem prebirala Ave Marijo. Njeni lepi nauki so ji pomagali v življenju in go¬ tovo tudi ob smrti. Naj počiva v miru! P. S. : Romarske plošče z litanijami in govori p. Odila so tako prijetne in domače, da se kar v slovenski cerkvici znajdete, ko jih poslušate. Lepšega daru nam ameriške Brezje ne bi mogle dati na naše domove. Metod Menat. JERUZALEM, Izrael; Pošilja Sr. Maria, klarisa; Častiti oo. frančiška¬ ni ! Gotovo se boste začudili, ko boste prejeli pismo neznane sestre. Toda dobila sem januarsko in marčevo šte¬ vilko Ave Marije, ki mi ju je poslal o. Ivan Frankovič. S kakšnim vese¬ ljem sem po dolgih desetih letih ime¬ la v roki slovenske strani in poleg te¬ ga še polne lepih slik! Sam Bog mi je poslal dobrega patra. Prosila sem ga, ako bi mogla mesečnik stalno dobiva¬ ti in ker mi je pisal, naj se le obrnem na Vas, sem se spravila k pisanju. Sem uboga klarisa, sestra sv. Kla¬ re. Po rodu sem Gorenjka, doma iz Sp. Otoka, občina Mošnje, kakih petin¬ dvajset minut od Brezij. Dvakrat sem poromala v Jeruzalem na svete kraje. Ostali so mi tako v spominu, da sem končno sklenila oditi v samostan. Ljubi Bog me je uslišal. Našla sem sestre svete Klare in zdaj se nahajam v sa¬ mostanu prav tu v Jeruzalemu. Sem pa sama Slovenka. Sestre so franco- December 1952. ske, arabske in italijanske narodnosti. Mati opatinja je Francozinja in tudi naš občevalni jezik je francoski. Se¬ stre so prav rade poslušale, ko sem jim prevajala novice iz Ave Marije v francoščino. Kot ubogi klarisi mi je nemogoče plačati naročnino. Bila pa bi zelo hva¬ ležna, če bi se kdo usmilil plačati za- zame. Dobrotnika bi se spominjala pri vsakdanji sveti maši in obhajilu. Vsi prisrčno pozdravljeni! Ostani¬ mo vedno zvesti Marijini Slovenci! EUCLID, Ohio - Piše Mary Gom- bach: Najlepša Vam hvala za poslani krasni Koledar, ki je vreden dosti več kot en tolarček. Lepe in zanimive sli¬ ke so za nas v tujini neprecenljive vrednosti. Posebno one žalostne slike iz naše stare domovine naj nam bodo žive priče, kakšno svobodo uživa slo¬ vensko verno ljudstvo. Ako bi vsaka katoliška družina naročala samo dobro in pošteno čtivo, bi gotovo vedela bolj ceniti našo svobodno novo domovino Ameriko. Zlasti zdaj o božičnem času je naša dolžnost, da molimo za mir božji. Prosimo novorojeno Dete, da bi bilo leto 1953. bolj srečno, mir¬ no in ljubezni polno za vse narode, ka¬ kor je bilo preteklo. SLIKA predstavlja slovenskega no- vomašnika,ki je bil letos posvečen v Rimu. Rev. Janez Zdešar je prvič pristopil k ol¬ tarju v cerkvi Kolegija Germanika, kjer je kot begunski študent bogoslovja našel svoj dom. Foto V.Zaletel. PICKLE CROW, Ont, Canada - Piše Bernard Komavh: Iskreno se Vam za¬ hvalim za redno pošiljanje lista. Do danes se ni izgubila še nobena številka Ave Marije. Tu ni cerkve in poleg te¬ ga sem edini Slovenec. Kadar pride Ave Marija, imam praznik. Članki so najlepše pridige in vredni več kot vse zlato, ki ga kopljejo v tem rudniku. Najraje pa berem o “našem NAŠI + POKOJNI + NAROČNIKI Anton HOCHEVAR, Cleveland,Ohio Katherine MIHELICH, Butte,Mont. Mary SHILTZ, Seattle,Washington Mary JERMAN, Cleveland,Ohio Agnes KOMLANC, Indianapolis,Ind. Frances HRIBAR, Richfield Springs,N.Y. Katherine PETROVČIČ, Duluth,Minn. Jožef NOVAK, Cicero,III. Julia MOHAR, Chinook,Mont. Anna MAJERLE, Detroit,Mich. Mary PETCHAUER, Cleveland,Ohio Theresa HORVAT, Cleveland,Ohio Louise LOKANC, East Chicago,Ind. Apolonija MALRIC, No.Chicago,lil. Mrs. GRIMSICH, Waukegan,lll. John BURGSTALER, Sartel,Minn, John PIERCE, Euclid,Ohio Jos. SADAR, Cleveland,Ohio Karol MEŽNAR, Pueblo,Colo. Antonia SUHADOLNIK, Cleveland,Ohio Frank RIBARIČ, Lorain,Ohio Louis LESAR, Ely,Minn. John PELHAN, Houston,Pa. Frances KASUNIC, Cleveland,Ohio Anton KREMESEC, Chicago,lil. Jos. PLUTH, Ely,Minn. Anna MIKLAVČIČ, Euclid,Ohio Anna ŽAGAR, Kansas City,Kansas 384 Leonu”. Vsi fantje bi si morali vzeti za zgled našega Leona. Ako bomo tako živeli, kakor Lovasikov Leon, potem se nam ni treba bati niti naj večjega sovražnika. Kadar prebiram njegova prijetno domača pisma, vedno mislim, koliko ubogih fantov umira po bojiščih ali po komunističnih taboriščih. . . A toliko od njih brez Boga in Marije. In kdo je temu kriv? Prav gotovo starši. Ko bi vsaka mati in vsak oče že v rani mladosti učila svoje otroke živeti lepo krščansko življenje, potem bi se ne izgubilo toliko fantov in deklet. Kdor živi z Bogom in za Boga, je tudi Bog z njim. Zato pa, slovenski starši, vze¬ mite za zgled starše našega Leona, ki 50 svojega sina tako lepo vzgojili. Vse bralce prisrčno pozdravljam! CLEVELAND, Ohio - Pošilja Bran¬ ko Lukež: Gospod urednik! Hvaležni Vam bomo, če boste v Zapečku obja¬ vili tole pismo: Zdrava korenina - zdravo drevo; zdravo drevo - zdrav sad! Korenina vsega pa je vzgoja! Vso pozor¬ nost torej korenini - zdravi katoliški in slovenski vzgoji! Komunisti s satansko vnemo za¬ strupljajo svojo mladino doma, a mi katoliški Slovenci v svobodnem svetu še s prstom ne zmignemo za svoje di- jaštvo, ki živi v tako nevarnih okoli¬ ščinah in letih. Učimo se “otroci sve¬ tlobe od otrok teme”! Sovražnik seje ljulko! Mi sejmo pšenico! No, saj ne zahtevamo čudežev. Saj 51 bodo dijaki z delom svojih rok ne¬ kako zaslužili za šolnino in v skupni kuhinji pripravljeno hrano. Toda re¬ šil nevarne osamljenosti med tujci, združil in poživljal za vero in narod jih bo edino Katoliški slovenski dijaški dom v Združenih državah. Treba bi bilo kupiti hišo, čeprav rev¬ no in staro, kjer bo tak dom. Tam bo¬ do našli varno zatočišče današnji slo¬ venski visokošolci in tam morda nekoč Vaši otroci. Toda za hišo naši dijaki sami ne zmorejo, ko je študij sam tako A VE MARIA zelo drag. Pomagajte jim po svojih močeh, dragi dobrotniki! Koliko sla¬ bega boste s tem preprečili in koliko dobrega storili za vero in narod! An¬ tikrist lovi v svoje mreže mladino. Ali bomo stali križem rok? Vse prispevke za Katoliški dijaški dom v Z. D. hvaležno sprejema: Pri¬ pravljalni Odbor za K S. D. D. 1249 E. 79 St. Cleveland 3, Ohio. Vi pa, oo. frančiškani, priporočite dijaško akcijo Mariji Pomagaj, Kra¬ ljici Slovencev, ki bo, kakor trdno upamo, tudi Zaščitnica Doma! E. CHICAGO, Ind. - Pošilja Louise Osojnicki:Sporočam Vam, da je dne 20. oktobra umrla naša mama Louise Lokanc in smo jo 24. oktobra pokopali na St. John’s Cemetery v Hammondu. Doma je bila iz Škodove družine v vasi Sela-Raka pri Krškem. Bolna je bila le nekaj mesecev. A že bolna je žele¬ la še enkrat obiskati Lemont in je dne 6. julija ostala ves dan pri Mariji Po¬ magaj. Ne morem najti besed, dabi povedala, kaj je Ave Marija zanjo po¬ menila. Zato pa je tudi mogla lepo krščansko vzgojiti številno družino: pet sinov in jaz smo jo spremili do groba. Sinovi z mojim možem so sa¬ mi nesli krsto, tako draga jim je bi¬ la zlata mama. Naj naša draga pokojna, ki je bila v življenju tako pobožna in dobra do nas, uživa pri Bogu zasluženi mir! DOBROTNIKOM BOG POVRNI ZA SV.MAŠE: Po $100: A.Trenta; po $97: Ka- | sunic Fam.; po $75: M.Pavlesic; po $45: R.Lo- kar, M.Pers; po $35: K.Spreitzer; po $32: V. Persich; po $25: S.Hocevar; po $24: A.Shega; po $20: A.Skala, J.Mohar, A.Knez, L.Osojnicki; po $19: F.Levstik; po $15: F.Tomsic, F.Branisel, M.Gornik; po $14: M.F.Kobal, P.Laurich; po $13: MJSterk, M.Koprivec; po $12: G.Pavlesic, J. Gačnik, F.Slemc, J.Grm; po $11: M.Krasovec, M.Ergen; po $10: L.Novak, M.Medved, M.Margon, A.Zorman, A.Hladnik, A.Perko, M.Cernet, F. Velkovar, F.Kovacic, A.Unetich, M.Merkel, M. Ivanetič, M.Gorjanc, H.Balazic, M.Zajc, A. Udovich, I.Rems, M.Gorup, H.Dolinar, M.Kovach, H.Rolich; po $9: J.Zupin, M.Rakovec, J.Zupic, K. Gersich, H.Laurich, F.Stergar; po $8: F.Cerar, M.Oblak, A.Hochevar, J.Cimpennan, M.Brodnik, M.Gornik, F.Smerke, A.Zokal, E.Svete; po $7.50: P.Laurich, A.Chunta; po $7: R.Skufca, M.Krainz, T. Podlipec, S.Ursic, C.Bartol, E.Ule, M.Tursich; po $6.50: A.Bogolin; po $6: V.Sustersic, M.Po- tocnik, J.Gerjol, M. Vinšek, M.Kelhar, F.Starr, S. Mohorko, M.Dreflak, M.Marinich, J.Barborich, A.Zifljancic, M.Ttrk, F.Perme, J.Atzenbeck, M. Meznarich, I.Gruden, M.Tezak, F.Pustovrh, L. Starič, A.Setnicar; po $5.50: M.Kastelic, P. Laurich; po $5: M.Bresar, A.Plese, M.Plese, A. Mazovec, C.Madic, M.Alduk, F.Petric, T. Lovshin, G.Zaman, M.Lapacinski, J.Pajkos, J. Kosmach, A.Klancar, F.Tomsic, J.Sega, R.Sabec, M.Mihelic, K.Subic, A.Stukel, J.Boles, A. O dane, F.Jeric, C.Vrbas, F.Mivsek, A.Skrabec, M.Za- letel, G.Zaman, J.Petrincic, A.Tomazin, J.Slana, V.Pavlic, M.Klepec, A.Bartol, J.Zupan, T.Umek, B. Evans, A.Erjavec, T.Zorc, M.Lovshin, F.Turk, F.Marolt, M.Trusnik, J.Petrovcic, M. Hribar, C. Kalan, J.Burgstaller, M.Skalar, M.Zugel, T. Kolegar, J.Pike, L.Srebernak, U.Ivnik, L.Jevni- kar, A.Offak, S.Seljak, H.Peternell, S.Nedelko, F.Brezovar, M.Malovrh, M.Jamnik, A.Ancel, J. Likovič, J.Chacata, M.Zickar, J.Kurilich, V.Le- var, I.Pervanje, M.Kalister, J.Weiss, A.Vesel; po $4.50: C.Filip; po $4: Mrs.Juns, M.Potocnik, U. Lovko, A.Cucnik, F.Kokelo, F.Premru, M. Klep, M.Lauriski, J.Kervin, J.Lovsin, J.Bradach, L. Raddell, J.Kovac, H.Preotle, A.Nemgar, A. Predan, F.Tomsha, M.Petelin, C.Gradishar, V. Kristampul, M.Hudolin, F.Zorc, F.Drobnic, B. Dragovan, J.Peternel, J.Gorse, UJurkovich, M. Govednik, T.Sustersic, F.Kukman, L.Lozar, T. Yuvan, M.Bresar, J.Petrovic, J.Zorko, M.Furar; po $3: J.Glivar, J.Kuk»ian, M.Pleshe, M.Vires, M. Lienar, V.Pogacnik, A.Pogacnik, M.Fabian, F.Pustovrh, C.Pristopec, F.Sokach, M.Svigelj, J.Velich, G.Gerzin, T.Kodric, M.Tavcar, T.Certa, A.Milaitz, A.Wolf, M.Volkar, Mrs.Williams, M. Draz, M.Golobic, R.Zotler, P.Cemazar, N.Jerin, M.Kovach, F.Stark, M.Kuncic, J.Verbick, J. Kosnjek, M.Prasnikar, F.Brezovar, M.Rafold, M.Bizjak, A.Rackar Fam., F.Klancar, M.Zaletel, M.Selak, M.Borstnik, U.Lovsin, Mr.Mrs.Malenshek, A.Oven, P.Cemazar, A.Rebol, M.Jiratovec, I. Vidmar, M.Kofal, E.Petric, M.Prhne, A.Petric, M.Koncilija; po $2.50: A.Kobe, L.Lozar, F. Lovšin, G.Urbas, M.Vittelich, C.Pristow, M. Dragoman; po $2: H.Galicnik, T.Hren, J.Hladish, T. Prost, M.Smole, K.Kucic, M.Kostelc, A.Seliskar, Mrs.Cinco, L.Simcic, J.Botta, R.Govekar, J, Cankar Sr., J.Kerzic, R.Maljovec, Mrs.Slanovich, J.Videtich, F.Mench, Mrs.Planinc, A.Dvorsek, M.Brickner, T.Urbiha, J.Hocevar, A.Pipan, F. Brezovar, F.Bojance, J.Krumberger, K.Mandel, A.Sraj, J.Derchar, A.Peterka, A.Berce, Mrs. Perko, M.Hlabse, M.Prah, F.Kamin, J.Menart, M.Koncilia, M.Perko, N.Peterlin, J.Fraus, N. N., M.Roseman, J.Gabrovshik, M.Novak, M.Gorse, A.Boldan, L.Dolar, M.Lautar, F.Oblak, M.Povshe, M.Skubic, M.Struna, M.Knap, A.Rosich, N.Gre- goras, D.Hudolin, M.Petrich, H.Mozina, J.Tratnik, Kunčič Fam., J.Erjavec, A.Moonich, J.Skorjanec, A. Zajc, M.Jtrecic, M.Kofal, M.Perusek, M.Stariha, M.Znidarsic, S.Jerse, J.Bratush, Mrs.Malovasic, K.Toporis, A.Kosem, J.Heraver, J.Cimpric, M. Kucic, M.Kocevar, T.Russ, F.Mavec, L.Fon, M. Karsnik, F.Racher, M.Markovich, J.Mandel, J. Stimec, M.Zagar, j.Sraj, J.Maihin, M.Kosir, M. Zeitz, G.Urbas, M.Music, V.Sedmak, A.Hochevar, J.Petrovic, E.Mlakar, J.Nemanich, A.Novak, M. Rems, F.Jalovec, J.Farkas, M.Krainz, J.Polz, M.Kuncic, J.Vidmar, A.Poturka, L.Picman; po $1.50: M.Zakrajsek, F.Drasler, J.Logar, A.Oratch, B. Sedmak, M.Jugovich, M.Barle, F.Shega, A. Krulc, J.Pucel, T.Grum, J.Mocivnik, J.Berdik, R.Kaszynski, M.Kozelj; po $1: A.Krojacic, M. Novak, M.Mernik, Mrs.Simon, F.Setina, S.Koler, M.Taucher, M.Jazbec, K.Krize, F.Hodnik, F. Vidmar, J.Bucar, M.Zore, J.Sustarsich, C.Grmov- sek, A.Zupancic, M.Medved, F.Orazem, A.kramer, M.Mlakar, H.Kremzar, A.Stepanich, M.Hochevar, W.Margon, M.Verdev, J.Korencic, J.Krumberger, M.Perusek, M.Kuhar, M.Zore, M.Jakos, A.Nemgar, J.Patrick, M.Kofal, MJSeitz, M.Tomsich, J.Can- kar, J.Kmett, E.Laurich, J.Zupin, Miss Musič, A.R.Banich, F.Virant, F.Bittence, M.Hlad, J. Husich, A.Majerle, J.Beloj, A.Glad, R.Kazipiski, MJSkulj, MJ3trumbel, M.Prah, A.Plemel, A.Jesenko, M.&chul, M.Burgstaler, F.Tagel, M.Turk, M. Zore, A.Hite, M.Brodaric, L.Butcher, Kozaglav Fam., L.Voncena, F.Pajk, F.Winkler, M.Zore, M.Govednik, F.Cohil, R.N.A., A.Govednik, F. Govednik, W.Elbeits, M.Kolaric, J.Zitnik, M. Bresar, C.Klancar, F.Blatnik, F.Cerar. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $25: F.Nose, J. Dobravc; po $10: F.Jalovec, J.Volaric, M.Burg¬ staler, F.Levstik, T.Flora, A.Kovacic, LScin- j kovec; po $5: J.Krasovec, T.T.Mihelich, M.Kuhar, M.Biiala, F.Holesek, N.N., M.Lauriski, S.Ho¬ cevar; po $3: J.Breznik, A.Luin, G.Tocaj, N. Mivec, T.Ozbolt, S.Marolt; po $2.50: M.Smole, F.Drasler; po $2: T.Habjan, J.Grdina, A.Moonich, H.Mozina, S.Sadler, M.Jenc; po $1.50: M.Urankar, M. Bulich; po $1.25: R.Gabrielcic; po $1: M.Ho- cevar, G.Crnkovich, M.Kovach, M.Lupsina, J. Mihelčič, M.Golobic, F.Smerke, L.Okorn, Mrs. Grili, K.Zajc, H.Preotle, H.Pakish, J.Mladic, Kozaglav Fam., M.Hren, J.Jelencich, F.Klancar, N. N., L.Gacnik, A.Zajec, H.Galicnik, M.Flor, po .75$: J.Slabe, H.Pemush, A.Hrovat; po .50$: A.Horvath, A.Nemgar, N.Cernetic, T.R.Sulzer, J.Ferlan, S.Cukale, F.Novak, P.Stepec, A.Nem¬ gar, M.Pakiz, J.Molan, R.Zorko, M.Kukura, A. Nemanich; po .25$: V.Kraljic, F.Tolar, B.Flajnik. ZA LUČKE: Po $10: M.Pornath; po $5: M.Pavle¬ sic, J.Mohar, A.Chenburg, F.Ivancic, R.Versiz, F.Brezovar, M.Kolaric; po $4: M.Udovic, T. Urbančič; po $3: J.Terlep, M.Palcic, J.Kebe, A.Peterka, G.Horvat, F.Forneci; po $2.50: F. Petrič; po $2: T.Habjan, J.Mramor, C.Gradishar, R.Bizjak, A.Erzen, M.Zugel, F.Slemc, M.Jenc, F.Zuzek, K.Zajc, M.Habian, A.Komick, J.Champa, M.Aidisek, F.Klancar, A.Kuhar, A.Kovacic, F. Petrič; po $1.50: T.Kolegar, J.Krumberger, M. Žnidaršič, J.Sebat, L.Blažič, M.Pornath; po $1: M.Barle, J.Mandell, M.Zagar, A.Grdanc, F.Racher, A.Arko, M.Zaletel, J.Korencic, M.Knez, A.Klepac, J.Petrincic, M.Sellak, A.Kosem, K.Slogar, A. Gole, M.Mihelich, L.Pavsek, A.Bartol, A.Kamin, A.Bizilj, F.Levstik, V.Pogacnik, A. Pogačnik, H. Mitz, E.Petrich, L.Gruden, A.Zokal, F.G ere h- man, M.Trusnik, J.Petrovic, L.Berce, Mrs.Medved, F.Kukman, M.Petrich, M.Pozar, P.Podgornik, M.Struna, F.Bittence, J.Kovac, F.Stark, M.Rose- man, . M«Skulj, J.Major, R.Zadnik, M.Koncilia, M.Hlabse, M.Lauriski, J.Rogel, Mrs.Perko, K. Gersich, T.Kovacic, H.Petemell, A.Sraj, J.Koren, M.Bahoric, S.Hocevar, L.Voncina, M.Brickner, A.Arko, M.Klun, M.Valetic, M.Bizjak, F.Tomsic, T.Kodric, R.Skufca, A.Tomc, F.Cerar, F.Orasin, R.Simenc, U.Lovko, G.Pavsel, T.Dezelan, J. Gore, F.Kocjanik, B.Evans, N.N., J.Jereb, R. Govekar, F.Smerke, J.Stampfel, J.Petkovsek, J. Perusek; po .75$: M.Kucic, M.Krivic, F.Oajerle, J.Zbocnik; po .50$: Mr.Miller, J.Taucher, M.Ko- vac, F.Krebelj, K.Krize, J.Pfeifer, M.Kelhar, A. Planovsek, A.Poglajen, A.Antolich, F.Krall, A. Pintar, E.&J.Mocivnik, M.Thuma, M.Verdev, C. Filip, B.Dragovan, A.Kutnar, T.Russ, J.Skorjanec, J.Patrick, M.Mikula, M.Moretc, F.Drasler, J. Tratnik, M.Seitz, M.Golobic, J.Pike, M.Jugovich, M.Hlad, R.Kaszypliski, A.Petric, U.Strubel, M. Kraljic, A.Wolf, M.Hafner, J.Cimperman, T.Grum, J.Pucel, F.Radulovic, M.Kozelj; po .30