¦D o p x s i_ S Štajerske^a. A) C. kr. dež. šol. svot je v svojih sejah v dan 7. in 21. dec. 1882.1. pripravno ukrenil, da se svečanost prigodom šeststoletnega združenja Štajerske s preuzvišeno Habsburško rodbino na ljudskih šolah istočasno praznuje, kakor je doželni zastop za drugo ljudstvo sklenil; poročal je gospodu ministru za uk in bogočastje o preselitvi Graške državne gimnazije, potrdil osnutek ukaza na okr. šol. oblastnije zadevajoč prestavljenje zač. nastavljenega učit. osobja ter je izrekel načelniku kraj. šol. svetu v Vuhretu (okr. Marenberg), barotiu 0. Liitgendorfu, za njegovo uspešno delovanje pri zidanji šole svojo zahvalo in priznanje. Nadalje je dež. šol. svet dovolil napravo obrtnijskega nadaljevalnega tečaja v Donavitz-u in paralelke na dekliški šoli v Leobnu, kakor tudi razširjenje dvorazrednice v Ponikvi (okr. Šmarije) s trirazrednico ter določil, da naj bode dozdanji zač. četrti razred v Calvarienbergu (okr. Gradec) stalen. Na ljudske šole so se imenovali nadučiteljem: Jos. T i č a r k sv. Ksaveru (dozdaj učitelj tam) in Iv. R i c h t e r v Grossvrilfersdorf; učiteljem: Iv. Tomažič (iz Šmiklavža v Tinje (okr. Bistrica), Iv. Schwar v Scheiben in K. Deng v Weisenegg. — Jak. Šerak, podučitelj v Vojniku, postavljen je v stalni pokoj. B) Odlikovanje. Gosp. profesor na Gradskem ženskem učiteljišči Peter Wallner (r. 1. 1820 v Št. Jurji v Slov. Goricah) dobil je v priznanje njegovega zaslužnega delovanja na polji pouka in vzgoje naslov cesarskega svetovalca. C) Ljudsko šolstvo na Štajerskem v šol. letu 1881—82. Javnih šol je bilo 755, ekspozitur 20, ekskurendo-stacij 6, privatnih šol 39, tovarniških 7. Izmej javnih šol sta 2 trirazredni meščanski šoli, 2 osemrazredni ljudski in meščanski šoli, 1 sedem-, 2 šest-, 33 pet-, 72 štiri-, 109 tri-, 186 dvo- in 348 enorazrednic. 701 je bila mešana, 31 deškili in 23 pa dekliških šol. Vseh razredov v javnih šolah, ako prištejemo tudi ekspoziture, je bilo 1561 in 44 paralelk. Na novo ustanovile so se enorazrednice v P e č i č i (okr. Kozje), v Krumbachu (Eibiswald), v Št. Florijanu (Konjice), v Skomrah (Konjice), v Lehnu (Maribor), v Sladkigori (Cmurek), v Orešji (Brežice), v Zavodni (Šoštanj), pri sv. Katarini (Laško), v Tinjah (Bistrica), pri sv. Vaclavu (Bistrica); ekspoziture v Esslingu (St. Gallen), v I^ainthalu (Leoben), v Miihldorf-Kathal (Judenburg) in v Brezji (Maribor) ter ekskurendo-stacije pri Resniku (Konjice) in pri sv. Volbenku (Marenbeig). 28 šol se je za en razred razširilo. Opustlili sta se šoli v St. Kindu (Feldbach) in Seewiesen (Aflenc) zavoljo premalega števila otrok. Na vseh šolah je bil pouk celoleten, na 638 celodneven, na 116 šolah poludneven. Po učnem jeziku je bilo 524 uemških, 155 slovenskih*) (lani 135) in 76 utrakvističnih. Stan šol. poslopij, oprav in priprav je bil: 144 šol. poslopij je bilo prav dobrih, 236 dobrih, 243 dovoljnih, 132 nedovoljnili; žolska oprava je bila v 70 šolah prav dobra, v 260 dobra, v 333 dovoljna in v 92 nedovoljna. Nova šolska poslopja so se postavila v teh-le krajih: Baierdorf (okraj Birkfeld), sv. Katarina (Eibiswald), Essling (St. Gallen), sv. Florijan in Vitanj e (Konjice), Worth (Hartberg), Cven (Ljutomer), Bierbautu in Lichendorf (Cmurek), Pusterthal (Oberzeiring), sv. Urban (Ptuj), Globoko (Brežice), Loka (Laško), Tinje (Bistrica). — 47 šolskih poslopij se je popravilo. Za šolo ugodnih otrokje bilo 160.751, od katerih pa zavoljo duševnih ali telesnih slabosti 4395 ni moglo v šolo hoditi. V javne Ijudske šole je hodilo 139.508, v višje zavode 2102, v privatne šole 5959 in v fabriške šole pa 187 otrok. Brez nauka jih je bilo torej 8600, t. j. 5-6^ (lani 9222 ali 6'4^) in to najveC zaradi oddaljenosti od šole. — Kazni je bilo, razen v mestih Celje in Eisenerz, 7060; 8498 gold. 95 kr. plačalo se je v denarjih, zapori pa so znašali 10o3 dni in 1653 ur. Najugodnejša je bila hoja v šolo v Celji in Radgoni, dalje v okrajih Birkfeld, Friedberg, Kirchbach in Maribor (mesto). Jako ugodno je bilo tudi v okrajih Aussee, Nem. Landsberg, Feldbah, Gradec (mesto), Hartberg, Lipnica in Miirzzuschlag. Za tem pridejo: Irdning z 0-13^, Eisenerz z O'lh%, Grobming in Schladming z 0'17% in Mautern z 0"18^ iz šole izostalih otrok. Prav neugodna je bila lioja v šolo v okrajih Ptuj \\1%), Konjice (18^), Brežice (20#), Marenberg (22#), Gornjigrad (25#), Sevnica (69#). Za poletni tečaj se je 9052 v 13. ali 14. starostnem letu stoječih otrok oprostilo. Na vseh javnih šolah delovalo je to-le učiteljstvo: 3 ravnatelji meščanskih šol, 377 nadučiteljev, 536 učiteljev, 296 podučiteljev, 85 suplentov; 5 nadučiteljic, 46 učiteljic, 228 podučiteljic in 15 suplentinj, skupaj torej 1591. Moškili uciteljev je imelo 1015 sposobnostno preizkušnjo, 230 zrelostno, 53 pa nobene preizkušnje; ženskih učiteljic je imelo 221 sposobnostno, 70 zrelostno, 2 pa nobenega spričevalu. Katehetov je bilo 882. Stanje pouka je bilo na 89 šolah prav dobro, na 321 dobro, na 241 dovoljno, na 88 manj dovoljno in na 15 nedovoljno. Telovadba se je učila na 637 šolah, na 476 šolah so bila telovadišča, na 255 tudi telovadsko orodje. Ženska ročna dela poučevale so na 405 šolah deloma razredne učitcljice, deloma nalašč za to stroko izkušene in nastavljene učiteljice. V prospeh kmetijskega pouka je bilo 162 dobro oskrbljenih šolskih vrtov in 235 vrtov za sadjerejo. V Sadjereji poučevalo se je na 420, v čebeloreji na 77 in v sviloreji na 13 šolah. Knjižnice za učence imelo je 666 šol, s 54.353 knjigami. Z učnimi pripomočki je bilo oskrbljenih 82 šol prav dobro, 247 dobro, 354 šol dovoljno, 72 nedovoljno. (Konec prihodnjič.) Ob ustji Savinskem, v dan 19. januvarija. »Celjsko učiteljsko društvo« imelo je v dan 11. t. m. svojo glavno letošnjo skupščino, katere se je udeležilo sicer zadostno število udov, a bilo bi se je najbrže še več, ko ne bi bilo ravno tisti dan zelo grdo vreme. To in pa okolnost, da se je moralo zborovanje zavoljo raznih obzirov na drugi četrtek v meseci preložiti, opravičuje naj za zdaj vse izostale ude; nadejamo pa se, da se pri prihodnjih zborovanjih zbirajo tudi oni gg. udje, kateri so postali zadnji čas nekoliko mlačnejši pri obiskovanji našega vrlega društva. Ta mlačnost pojavlja se vzlasti pri starejših gg. učiteljih, mej tem, ko pa mlajši naraščaj tako rekoč tekmuje v zanimanji za društvo. Gotovo ni lepo in vzpodbujalno, ako s časom otrpnejo tako krepke sile, s kakeršnimi se ravno naše društvo ponašati more. Zato, vrli učitelji slovenski, ne izostajajte in radovoljno žrtvujte v duševni blagor in napredek učiteljstva tisto malo truda, kar ga vam prouzročuje pot v Celje! — Najmarljivejši obiskovalci društva in trden, neomajljiv steber njegov so, kar se uže samo po sebi razume, učitelji Celjskega okraja; o onih v Laškem okraji pa mi je zabeležiti žalostno resnico, da jih večina še pri društvu ni, in še izmej udov se jih le malo udeležuje zborovanja. Ne vem, kaj je temu uzrok! Da bi se smatrali uže tako izvežbanim, da bi jim ne trebalo nikake vzpodbude več, tega ne morem reči, a da je ravno zdaj v tem okraji najti prav malo zauimanja za družabno življenje, to je gola istina. Pa nadejamo se, da bode v prihodnje boljše. *) Čisto slovenske šole ne dobiš nikjer na Štajerskem, če jo iščeš tudi z Dijogenovo svetilnico; jaa vseh se ve6 ali manj poučuje tudi nemščina. Pis. 0 zborovanji samem, navajam tii le glavnejše točke. Na novo sta vstopila gdč. Oračeva iz Št. Jurija in g. Kocbek iz Žalca. Po prečitanji zapitmika in po naznanitvi društvenemu vodstvu došlih dopisov sledil je učni poskus iz pisalno-eitalne metode. Poročevalec g. Pečovnik podal nam je po vsetn dobro premišljen in prav ugodno razporedjen poskus o priučenji glasa ,,m" na podlagi vzgledne besede »miš«. Za to temeljito in tunljivo razpravo donela je g. poročevalcu občna pohvala. — Iz poročila tajnikovega o glavnem poročilu društvenega delovanja v preteklem letu, omenjam, da društvo šteje 45 udov, da je osemkrat zborovalo in da se je razven mnogih nasvetov in vprašanj razpravljalo o 10 predmetih razne in zanimljive vsebine. Gosp. predsednik še posebno zadovoljno poudarja, da je društvo uže s tem zelo napredovalo, ker se gg. društveniki tako obilo s poročili oglašajo, da vsi še na vrsto priti ne morejo. Dokler pa ima društvo tolike in take duševne podpore, dotlej se rau ni bati zaspanosti ali colo propada, kajti okolu žive besede zbira se vse, staro in mlado, z nekim mladeniškim ognjem. Za pregledovalce računov izvoljeni so bili: gdč. Oračeva in gg. Jug in Grah. Volitve v društveno vodstvo pa so bile tako-le: predsednik — L o p a n, podpredsednik — Vučnik, tajnik — Gabršek, blagajnik — Petriček, knjižničur — Kokot, pevovodja — P e č o v n i k, odbornika — B r e z o v n i k in J a r c. Društvo si naroči za tekoče leto sledeče liste: »[Jčiteljskega Tovariša«, »Popotnika«; »Vrteca« in »Padagog. Zeitschrift«. Kot poročevalci v posamezne liste se določijo: Brezovnik v »Popotnika«, Gabršek v »Učiteljskega Tovariša«, Kokot v »Sudst. Post« in Kocbek v »Padagog. Zeitschrift«. Dalje se določi, da bode društvo tudi v prihodnje vsak prvi četrtek v meseri zborovalo. Le ako bi bil v tistem tednu kak praznik, kateri se mora vsled določbe sl. dež. šol. sveta s poukom v četrtek nadomestiti, preložilo se bode zborovanje na drugi eetrtek v meseci. In tako naj društvo tudi v bodoče neustrašljivo koraka po nastopivši poti, ne oziraje se na ovire, katere bi se mu rade od nekaterili strani na pot stavile. Vožbanje v govorništvu in strogo pedagogično-didaktično vzobražbo svojih društvenikov vedno pred očmi itnajoč, rešilo bode čast učiteljstva in polagoma privelo do boljšega izpoznanja tudi one učitelje, kateri so ga jeli po strani gledati. Fr. Gabršek. Iz Celja. (Vabilo.) V dan 8. febr. imelo bo »Celjsko učiteljsko društvo« v okoličanski šoli svoje drugo mesečno zborovanje na podlagi sledečega vzporeda: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. 0 veselosti mladine z ozirom na dom in šolo, razpravlja g. Miha Kokot. 4. 0 telovadbi, govori g. Anton Brezovnik. 5. Nasveti. Začetek ob 11. uri predpoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Krškega. (0 ineščanski šoli.) Prijetno je poučevati takrat, kadar učitelj niraa preveč učencev v svoji šolski sobi, katera se da po zimi dobro kuriti, a po leti mu pa tudi vročina in soparica ne dela glavoboli. Pritoževati se zlasti takrat učitelju ni treba, če so učenci priskrbljeni s šolskimi knjigami in z drugimi potrebščinami, in če ima tudi učitelj potrebna učna sredstva pri rokah. Vsi ti pogoji se naši šoli izpolnujejo. Samo učnih sredstev za prirodopisni uk nismo še imeli; letos pa je nam ua našo prošnjo poslalo c. kr. zoologično - botanično društvo v Beči precej prirodnin brezplačno, ravnateljstvo gimnazijsko v Ljubljani nam morda na priporočilo gospoda prof. Wurner-ja tudi kaj pošlje, sl. c, kr. okraj. šolski svet bode tudi neko svoto v to dovolil, in učiteljstvo bode pri znanstvenih predavanjih v to svrho tudi nekaj novcev nabralo. Na ta način se bode sčasoma napolnil še naš naturhistorični kabinet, in potem bodemo z vsem preskrbljeni. Le radi učiteljstva bodemo še nekako v zadregi. Predmete 2. stroke (naturoznanske in matematične) predava zdaj namreč za gimnazijo izprašan učitelj. Kadar se pa temu učitelju posreči, da pride na srednjo šolo, razpisana bode ta služba (800 gdl.), in kdo bode prosil za-njo? Želeti bi bilo, da bi se oglasil in tudi dobil to službo Kranjec ali vsaj Slovenec. A kdo je na Kranjskem iz 2. stroke izprašan? Edini g. Sp. v Kočevji, kateremu se pa ondi zdaj boljše godi, kakor bi se mu v Krškem. Drug — Slovenec mi pa ni znan, ki bi Wl iz te stroke izprašan in še ne imel službe na meščanski šoli v kaki drugi deželi, kjer so pa meščanski učitelji boljše plačani, kakor pri nas. Radi tega bi bilo želeti, da bi mlajši učitelji slovenski delali preizkušnje tudi za meščanske šole, zlasti za 2. skupino. Iz Radovljice. V dan 11. preteč. m. bila je tti izvanredna učiteljska konferenca tega okraja. V okrajni šolski svet sta bila izvoljena nadučitelja gosp. Jan. Trojar iz Bleda in g. Marka Kovšca iz Krope. Ravno ta dva sta tudi izvoljena za 3 leta v deželno konferenco, ako bode treba. Čestitamo! Iz Litije. V dan 18. preteč. m. je bila tu volitev dveh zastopnikov učiteljstva v okrajni šolski svet. Izmej 33 v okraji nanieščenih ueiteljev in učiteljic zbralo se jih je 29. Izvoljena sta bila nadučitelja g. Jos. Cepuder iz Litije in g. Peter Gross iz Zagorja — oba naša. Iz Polhovega Gradca. (Zahvala.) Slavni odbor »Narodne šole« v Ljubljani daroval je tukajšnji šoli sledeče uene pripomočke: 100 lepopisnic, 50 računic, 50 spisnic, 30 risank, 12 tablic, 100 kamenčkov, 36 svinčnikov, 25 držal in pivnega papirja. — Za ta blagodušni dar se nižeja podpisana slavnemu odboru »Narodne šole« v imenu uboge šolske mladine spodobno zahvaljujeta. Krajni šol. svet in vodstvo lrazredne ljud. šole v Polhovem Gradci v dan 14. prosinca 1883. Štefan Bihar, Alojzij Pin, precUednik. učitelj in vodja. Iz Gorenjega Logatca. V pojasnenje dopisa iz Ljubljanske okolice v zadnjej »Tov.« št. m. 1. dostavljam: 0 času, ko se je okrajna učiteljska knjižnica iz Št. Vida preselila k sv. Petru v Ljubljano, izročil sem jaz svojemu nasledniku knjižničarju g. Adamiču razun razposojenih knjig vse s popolnim zapisnikora vred. Računov pa g. Adamič ni hotel vzprejeti prej, dokler ni bil še za knjižničarja izvoljen, ravno tako ne c. kr. okrajni nadzornik gospod Levstek, rekši da raje vidi, ako to izročim novemu odboru. Vse to vzprejel je potem novo izvoljeni knjižničar gospod Adamič. Nekaj knjig in leposlovnih listov bil mi je bukvar mej tem časom doposlal, in te vzprejel je gospod Levstek vsled bukvarjevega dopisa do zadnje številke; da bi bila knjiga učitelju tukajšnjega okraja izposojena, ni istina. Ako bi se govorilo še o neredu knjižnice, bi jaz lehko imenoval koga druzega, toda stvar je zdaj v redu, tedaj raje molčim. Povsem pa rečem, da je bil krik o tem nepotreben. J- Kernc. Z I«'a v dan 18. prosinca. Pri nas prikazale so se koze epidemično. V vsi obširni župi ni vasf, da bi koze več ali manj ne razsajale. Za kozami zbole odraščeni in otroci; merjo pa vender le bolj otroci. Sleherni dan leži kak mrlič v mrtvašnici; ta teden ležalo jih je jeden dan naenkrat 6. Ker je v župi skoraj ni hiše, da bi ne imeli koz, so se rai koze celo v šolo urinile, a žrtve dozdaj še vender niso zahtevale. — Se ve, da je šola zaradi te bolezni zaprta; a s šolskimi uki bodeino zaostali, ker na deželi se navadno kaj prida le po zimi opravi. Pomagati si vender ne moremol Iz Ljubljane. Odbor »Slovenskega učit. društva« ima danes (1. febr.) ob 2. uri popoludne sejo v društveni sobi. — Drugo predavanje v »Slov. učit. društvu« bode prihodnji četrtek t. j. 8. t. m. ob 11. uri v III. razredu v gimn. poslopji.